PRILOGA II

„PRILOGA XL

Navodila za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj

Institucije razkrijejo informacije iz člena 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 ob upoštevanju navodil iz te priloge. Navodila se uporabljajo za izpolnjevanje razpredelnic in predlog iz Priloge XXXIX k tej uredbi.

V teh navodilih se naslednji izrazi razumejo na naslednji način:

(a)

„okoljska, socialna ali upravljavska tveganja“ ali „tveganja ESG“ pomenijo tveganja izgub zaradi kakršnega koli negativnega finančnega vpliva na institucijo, ki izhajajo iz sedanjih ali prihodnjih vplivov okoljskih, socialnih ali upravljavskih dejavnikov na nasprotne stranke ali vložena sredstva institucije;

(b)

„okoljsko tveganje“ pomeni tveganje izgub zaradi kakršnega koli negativnega finančnega vpliva na institucijo, ki izhaja iz sedanjih ali prihodnjih vplivov okoljskih dejavnikov na nasprotne stranke ali vložena sredstva institucije, vključno z dejavniki, povezanimi s prehodom na naslednje okoljske cilje:

(i)	blažitev podnebnih sprememb;

(ii)	prilagajanje podnebnim spremembam;

(iii)

trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;

(iv)	prehod na krožno gospodarstvo;

(v)	preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;

(vi)	varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

Okoljsko tveganje vključuje fizično tveganje in tveganje prehoda;

(c)	„fizično tveganje“ kot del splošnega okoljskega tveganja pomeni tveganje izgub zaradi kakršnega koli negativnega finančnega vpliva na institucijo, ki izhaja iz sedanjih ali prihodnjih fizičnih vplivov okoljskih dejavnikov na nasprotne stranke ali vložena sredstva institucije;

(d)	„tveganje prehoda“ kot del splošnega okoljskega tveganja pomeni tveganje izgub zaradi kakršnega koli negativnega finančnega vpliva na institucijo, ki izhaja iz sedanjih ali prihodnjih vplivov prehoda na okoljsko trajnostno gospodarstvo na nasprotne stranke ali vložena sredstva institucije;

(e)	„socialno tveganje“ pomeni tveganje izgub zaradi kakršnega koli negativnega finančnega vpliva na institucijo, ki izhaja iz sedanjih ali prihodnjih vplivov socialnih dejavnikov na njene nasprotne stranke ali vložena sredstva institucije;

(f)	„upravljavsko tveganje“ pomeni tveganje izgub zaradi kakršnega koli negativnega finančnega vpliva na institucijo, ki izhaja iz sedanjih ali prihodnjih vplivov upravljavskih dejavnikov na nasprotne stranke ali vložena sredstva institucije.

Sklicevanja na mednarodni okvir politike in okvir politike Unije ter razpoložljive referenčne vrednosti v teh navodilih vključujejo: Pariški sporazum, sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (*1) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), sporočilo Komisije o Evropskem zelenem dogovoru (*2), Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*3), Direktivo 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*4), Sporočilo Komisije – Smernice za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (*5), smernice iz priporočil projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem (TCFD) (*6), finančno pobudo Programa Združenih narodov za okolje (UNEP FI) (*7), standarde poročanja o trajnostnosti organizacije Global Reporting Initiative (*8) in načela Združenih narodov za odgovorne naložbe (UNPRI) (*9).

Razpredelnica 1 – Kvalitativne informacije o okoljskem tveganju: polja, namenjena prosti vsebini, za razkritje kvalitativnih informacij iz Priloge XXXIX

Institucije za izpolnjevanje razpredelnice 1 – „Kvalitativne informacije o okoljskem tveganju“ iz Priloge XXXIX k tej uredbi uporabljajo naslednja navodila za opis vključenosti okoljskih tveganj, vključno s posebnimi informacijami o tveganjih podnebnih sprememb in drugih okoljskih tveganjih, v poslovno strategijo ter procese, upravljanje in upravljanje tveganj. To velja za namene člena 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435 navedene uredbe.

Pravna podlaga in navodila

Številka vrstice

Pojasnilo

Poslovna strategija in procesi

(a)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točki (a) in (e), navedene uredbe institucije pojasnijo, kako njihov poslovni model, strategija in procesi ter njihovo finančno načrtovanje vključujejo tveganja, ki izhajajo iz okoljskih dejavnikov (tj. okoljska tveganja), in kako se lahko ta tveganja razvijajo skozi čas glede na spreminjajočo se tehnologijo, okvir politike, poslovno okolje, preference deležnikov in spremembe v samem fizičnem okolju.

(b)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (a) in točke (c) do (f), navedene uredbe institucije določijo splošne in posamične cilje ter omejitve za ocenjevanje in upravljanje okoljskih tveganj. Institucije pojasnijo procese, ki jih uporabljajo za določitev teh splošnih in posamičnih ciljev ter omejitev.

Institucije morajo pojasniti, kako so ti splošni in posamični cilji ter omejitve povezani s sedanjim mednarodnim okvirom politike in okvirom politike Unije ter z razpoložljivimi referenčnimi vrednostmi.

(c)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 institucije navedejo informacije o sedanjih in prihodnjih (načrtovanih) naložbah v okoljsko trajnostne dejavnosti ter dejavnosti in sektorje, usklajene z okoljskimi cilji, vključno s cilji glede podnebnih sprememb, iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852.

Kadar so te informacije odvisne od pristopa institucije ali temeljijo na notranjih pravilnikih institucij, institucije v svoja razkritja vključijo opis teh pristopov in notranjih pravilnikov.

(d)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (d), navedene uredbe institucije navedejo informacije o ukrepih, sprejetih za zmanjšanje tveganj, povezanih z okoljskimi dejavniki. Institucije upoštevajo sposobnost nasprotne stranke za upravljanje okoljskih tveganj.

Upravljanje

(e)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (b), in členom 435(2), točke (a), (b) in (c), navedene uredbe institucije navedejo informacije o vključenosti upravljalnega organa v nadzorovanje in upravljanje okoljskih tveganj. Institucije morajo upoštevati potencialne kanale prenosa takih okoljskih tveganj (vključno s fizičnimi tveganji, tveganji prehoda in tveganji v zvezi odgovornostjo).

(f)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(2), točka (d), navedene uredbe institucije navedejo informacije o tem, kako njihov upravljalni organ vključuje kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne učinke okoljskih tveganj v organizacijsko strukturo institucije za namene upravljanja tveganj. Institucije pojasnijo, kako se tako izvajanje na ravni upravljalnega organa nato odraža v njihovih poslovnih področjih in funkcijah notranjega nadzora.

(g)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(2), točke (a), (b) in (c), navedene uredbe institucije navedejo informacije o organizaciji svojih komisij za tveganja ter o razporeditvi nalog in odgovornosti v okviru za upravljanje tveganj za spremljanje in upravljanje okoljskih tveganj, pri čemer se upoštevajo kanali prenosa fizičnih tveganj, tveganj prehoda in tveganj v zvezi odgovornostjo.

(h)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(2), točka (e), navedene uredbe institucije navedejo informacije o tem, na kakšne načine vključujejo okoljska tveganja v svoj okvir in strukturo notranjega poročanja, ter informacije o pogostosti notranjega poročanja in izmenjave informacij o takih tveganjih.

(i)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(2), točka (e), navedene uredbe institucije navedejo informacije o tem, ali so okoljska tveganja vključena v njihovo politiko prejemkov, ter o merilih in metrikah, ki se uporabljajo za določitev vpliva upoštevanja okoljskih tveganj na variabilne prejemke.

Upravljanje tveganj

(j)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (f), navedene uredbe institucije navedejo informacije o vključitvi kratko-, srednje- in dolgoročnih učinkov okoljskih dejavnikov in tveganj v okvir za raven sprejemljivega tveganja. Institucije se odločijo o ustreznem časovnem obdobju glede na svoj profil tveganja in izpostavljenosti.

(k)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (a), navedene uredbe institucije navedejo informacije o metodah, opredelitvah in standardih, ki se uporabljajo za ugotavljanje in upravljanje okoljskih dejavnikov in tveganj, ter o okviru, na katerem temeljijo ti standardi, opredelitve in metode.

Institucije pojasnijo, kako so te metode, opredelitve in standardi povezani z veljavnim mednarodnim okvirom politike in okvirom politike Unije ter razpoložljivimi referenčnimi vrednostmi.

(l)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (a), navedene uredbe institucije razkrijejo:

(a)	procese, s katerimi institucija opredeljuje in spremlja svoje dejavnosti in izpostavljenosti, ki so občutljive in dovzetne za okoljska tveganja, vključno z vsem premičnim in nepremičnim premoženjem, povezanim s takimi dejavnostmi in izpostavljenostmi;

(b)	procese, s katerimi institucija ugotavlja in spremlja okoljska tveganja, ki so finančno pomembna ali trenutno nepomembna in bi lahko v prihodnosti postala pomembna.

Dejavnosti, izpostavljenosti in sredstva, ki so občutljivi in dovzetni za okoljska tveganja, vključujejo tiste, povezane s kmetijstvom, ribištvom, gozdarstvom in energetiko, v kombinaciji z njihovo geografsko lego, odvisnostjo od vode ali drugih okoljskih dejavnikov in tveganji, ki so lahko dovzetni za različne dejavnike, vključno s poplavami, sušami, požari in izgubo biotske raznovrstnosti. Vključujejo tudi koncentracijo dejavnosti nasprotne stranke na ogroženih območjih in šteje se, da zajemajo celotno vrednostno verigo nasprotne stranke.

Institucije pri razkrivanju informacij iz te točke navedejo pomembnost (vključno z dvojno pomembnostjo), ki jo je treba razumeti v smislu opredelitev pojmov v poročilu iz člena 98(8) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*10), in zajamejo življenjski cikel izpostavljenosti, vključno z izdajo kredita, oceno kreditne sposobnosti nasprotne stranke in spremljanjem.

Institucije pojasnijo, v kakšnem obsegu taka ocena zajema ustrezne kanale prenosa, vključno z (i) nižjo donosnostjo, (ii) nižjo vrednostjo nepremičnin, manjšim premoženjem gospodinjstev, (iii) manjšo uspešnostjo sredstev, (iv) povečanjem stroškov zagotavljanja skladnosti s predpisi in (v) povečanjem pravnih stroškov.

Institucija, ki ne določi nobenega okoljskega tveganja kot pomembnega, pojasni in utemelji, zakaj je tako, ter opiše metode, ki jih je uporabila za dosego takega sklepa.

(m)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (d), navedene uredbe institucije navedejo informacije o dejavnostih, zavezah in izpostavljenostih, ki jih izvajajo oziroma so jih prevzele za zmanjšanje okoljskih tveganj.

Institucije razkrijejo metode, ki jih uporabljajo za določitev ukrepov in dejavnosti za zmanjšanje tveganj. Poleg tega navedejo informacije, v kakšnem obsegu take dejavnosti, zaveze in izpostavljenosti upoštevajo ustrezne kanale prenosa, vključno z (i) nižjo donosnostjo, (ii) nižjo vrednostjo nepremičnin, manjšim premoženjem gospodinjstev, (iii) manjšo uspešnostjo sredstev, (iv) povečanjem stroškov zagotavljanja skladnosti s predpisi in (v) povečanjem pravnih stroškov.

(n)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točki (a) in (f), navedene uredbe institucije navedejo informacije o orodjih za izvajanje, ki jih uporabljajo za ugotavljanje in upravljanje okoljskih tveganj. Taka orodja vključujejo stresno testiranje, analizo občutljivosti ali druge v prihodnost usmerjene kazalnike, ki se uporabljajo na ravni izpostavljenosti, na ravni portfelja, na ravni nasprotne stranke ali na ravni sektorja, odvisno od pomembnosti tveganja.

Razkrite informacije navajajo predpostavke in metode, na katerih temeljijo zadevna orodja za izvajanje. Institucije navedejo tudi obdobje, ki se uporablja za ocenjevanje okoljskih tveganj na podlagi računovodskih in bonitetnih metrik, tj. kratkoročno, srednjeročno ali dolgoročno obdobje.

(o)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točki (a) in (f), navedene uredbe institucije opišejo rezultat ocene orodja za tveganja, uporabljenega v skladu s točko 14.

Institucije navedejo ocenjeni vpliv okoljskega tveganja, vključno s tveganjem podnebnih sprememb, na solventnost, regulativne kapitalske zahteve in profil likvidnostnega tveganja institucije v okviru procesa ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala (ICAAP) in notranjega procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti (ILAAP).

(p)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 institucije navedejo informacije o podatkih in informacijah, ki so jim na voljo za upravljanje okoljskih tveganj, ključne podatke in informacije, ki jih trenutno nimajo, ter ukrepe, ki jih sprejemajo za odpravo podatkovnih vrzeli ter izboljšanje kakovosti in točnosti podatkov.

(q)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (f), navedene uredbe institucije navedejo informacije o omejitvah, določenih za finančne projekte ali nasprotne stranke, ki znatno škodijo okoljskim ciljem v skladu z njihovo poslovno strategijo.

Te omejitve vključujejo omejitve, ki jih določijo institucije ob nastanku in pri spremljanju, da bi preprečile ali zmanjšale okoljska tveganja, in omejitve, ki kažejo, kdaj bi določena izpostavljenost sprožila popravne ukrepe, nadaljnje preiskave, notranje prenose na višjo raven ali izključitev iz portfelja.

(r)

Institucije opišejo, kako razporedijo in povežejo pojav okoljskih tveganj v svoji bilanci stanja s kreditnim, likvidnostnim, tržnim in operativnim tveganjem.

Institucije pojasnijo, kako ocenjujejo in obvladujejo učinek prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, na kategorije bonitetnega tveganja, vključno s kreditnim tveganjem, likvidnostnim tveganjem, tržnim tveganjem in operativnim tveganjem.

Razpredelnica 2 – Kvalitativne informacije o socialnem tveganju: polja, namenjena prosti vsebini, za razkritje kvalitativnih informacij iz Priloge XXXVII

Institucije za izpolnjevanje razpredelnice 2 – „Kvalitativne informacije o socialnem tveganju“ iz Priloge XXXIX k tej uredbi uporabljajo naslednja navodila za opis vključenosti socialnih tveganj v poslovno strategijo ter procese, upravljanje in upravljanje tveganj v skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435 navedene uredbe.

Pravna podlaga in navodila
Številka vrstice	Pojasnilo
	Poslovna strategija in procesi
(a)	V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točki (a) in (e), navedene uredbe institucije opišejo, kako njihov poslovni model, strategija, procesi in finančno načrtovanje vključujejo tveganja, ki izhajajo iz socialnih dejavnikov (tj. socialna tveganja), in kako se lahko ta tveganja razvijajo skozi čas glede na spreminjajočo se tehnologijo, okvir politike, poslovno okolje in preference deležnikov.
(b)	V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (a) in točke (c) do (f), navedene uredbe institucije opišejo njihove splošne in posamične cilje ter omejitve pri ocenjevanju in upravljanju socialnih tveganj ter postopke, ki jih uporabljajo za določanje teh splošnih in posamičnih ciljev ter omejitev. Institucije morajo pojasniti, kako so ti splošni in posamični cilji ter omejitve povezani z veljavnim mednarodnim okvirom politike in okvirom politike Unije ter z razpoložljivimi referenčnimi vrednostmi. Socialni vidiki vključujejo kršitve človekovih pravic, pravice delavcev, dohodkovno neenakost, pomanjkanje človekovih pravic, varnost in varstvo potrošnikov, zasebnost, revščino in nediskriminacijo. Poleg tega imajo podnebne spremembe in prehod na nizkoogljično gospodarstvo socialne učinke, ki vključujejo spremembe na trgu dela. Te vključujejo zmanjšanje povpraševanja po nekaterih delovnih mestih ter znanjih in spretnostih, pojav novih delovnih mest ter znanj in spretnosti, spreminjajoče se preference potrošnikov ter pripravljenost delničarjev, da v svoja podjetja hitro integrirajo podnebne, okoljske in socialne spremembe, kot je opisano v odstavku 78 poročila EBA, sprejetega v skladu s členom 98(8) Direktive 2013/36/EU.
(c)	V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (d), navedene uredbe institucije opišejo, kako sprejemajo ukrepe za zmanjševanje tveganj, povezanih s socialnimi dejavniki, vključno z razumevanjem sposobnosti nasprotnih strank za upravljanje socialnih tveganj in vzpostavljanjem dialoga z njimi za zmanjšanje socialnih tveganj.
	Upravljanje
(d)	V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (b), in členom 435(2), točke (a), (b) in (c), navedene uredbe institucije opišejo, kako je njihov upravljalni organ vključen v nadzorovanje in upravljanje socialnih tveganj. Te informacije zajemajo utemeljitev pristopa upravljalnega organa in upoštevajo vrsto socialnih dejavnikov. Ti dejavniki vključujejo angažiranost institucije v skupnosti in družbi, njene odnose z zaposlenimi, skladnost z delavskimi standardi, varstvo potrošnikov, odgovornost za produkte ter človekove pravice.
(e)	V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(2), točke (a), (b) in (c), navedene uredbe institucije opišejo, kako imajo organizirane komisije za tveganja ter kako razporejajo naloge in odgovornosti v okviru za upravljanje tveganj za spremljanje in upravljanje socialnih tveganj. Institucije zagotovijo informacije o notranjih in zunanjih virih, namenjenih ocenjevanju socialnih tveganj.
(f)	V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(2), točka (e), navedene uredbe institucije opišejo, kako vključujejo socialna tveganja v svoj okvir in strukturo notranjega poročanja ter pogostost notranjega poročanja in izmenjave informacij o socialnih tveganjih.
(g)	V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(2), točka (e), navedene uredbe institucije navedejo informacije o tem, ali so socialna tveganja vključena v njihovo politiko prejemkov, ter o merilih in metrikah, ki se uporabljajo za določitev vpliva upoštevanja socialnih tveganj na variabilne prejemke.
	Upravljanje tveganj
(h)	V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (a), navedene uredbe institucije navedejo informacije o metodah, opredelitvah in standardih, ki jih uporabljajo za ugotavljanje in upravljanje socialnih dejavnikov in tveganj, ter o okviru, na katerem temeljijo ti standardi, opredelitve in metode. Institucije pojasnijo, kako so te metode, opredelitve in standardi povezani s sedanjim mednarodnim okvirom politike in okvirom politike Unije ter razpoložljivimi referenčnimi vrednostmi.
(i)	V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (a), navedene uredbe institucije navedejo informacije o procesu, s katerim opredeljujejo in spremljajo svoje dejavnosti in izpostavljenosti, ki so občutljive na socialna tveganja, tudi prek svojih nasprotnih strank, naložbenih dejavnosti ali dejavnosti upravljanja premoženja, vključno z vsem premičnim in nepremičnim premoženjem, povezanim s temi dejavnostmi in izpostavljenostmi. Institucije navedejo informacije o procesu, s katerim ugotavljajo in spremljajo socialna tveganja, ki so finančno pomembna ali trenutno nepomembna in bi lahko v prihodnosti bila pomembna. Take dejavnosti, izpostavljenosti in sredstva, ki so občutljivi na socialna tveganja, so lahko povezani z nasprotnimi strankami, ki kršijo delovno pravo, človekove pravice ali drugo socialno pravo ali pravice in ki se lahko znajdejo v pravnem sporu. Natančneje, sektorji s povečanim socialnim tveganjem lahko vključujejo tiste z migrantskimi delavci, nizkimi plačami, slabimi delavskimi standardi ali slabimi delovnimi pogoji, ki negativno vplivajo na skupnosti in pri katerih je večja možnost, da bodo zbudili pozornost javnosti in politike.
(j)	V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (a), navedene uredbe institucije navedejo informacije o dejavnostih, zavezah in sredstvih, ki jih izvajajo oziroma jih imajo za zmanjšanje socialnih tveganj.
(k)	V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (a), navedene uredbe institucije navedejo informacije o orodjih za izvajanje, ki jih uporabljajo za ugotavljanje in upravljanje socialnih tveganj. Taka orodja vključujejo analizo scenarijev, ki se uporablja na ravni izpostavljenosti, na ravni portfelja, na ravni nasprotne stranke ali na ravni sektorja ter zajema dejavnike, kot so migracija, demografski trendi, spremembe v aktivnem prebivalstvu in tehnološke spremembe. Socialna tveganja lahko vključujejo tudi spremembo vedenja potrošnikov, vprašanja v zvezi z diskriminacijo in socialno vključenostjo, analizo scenarijev naraščajoče neenakosti, posledice podnebnih sprememb za družbo, prilagajanje podnebnim spremembam/blažitev podnebnih sprememb in degradacijo okolja. Institucije navedejo informacije o predpostavkah in metodah, uporabljenih za izvedbo take analize scenarijev. Institucije navedejo obdobje, ki se uporablja za ocenjevanje socialnega tveganja v računovodskih in bonitetnih metrikah, tj. kratkoročno, srednjeročno ali dolgoročno obdobje.
(l)	V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1), točka (f), navedene uredbe institucije navedejo informacije o omejitvah, določenih za finančne projekte ali nasprotne stranke, ki znatno škodijo socialnim ciljem njihove poslovne strategije. Take omejitve vključujejo omejitve, ki jih določijo institucije ob nastanku in pri spremljanju, da bi preprečile ali zmanjšale socialna tveganja, in omejitve, ki kažejo, kdaj bi določena izpostavljenost sprožila nadaljnje preiskave, notranje prenose na višjo raven, popravne ukrepe ali izključitev iz portfelja.
(m)	Institucije v skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 navedejo informacije o načinih, na katere razporedijo in povežejo pojav socialnih tveganj v svoji bilanci stanja s kreditnim, likvidnostnim, tržnim in operativnim tveganjem. Institucije navedejo informacije o načinih, na katere ocenjujejo in obvladujejo vpliv pomembnih, za družbo škodljivih dogodkov na kategorije bonitetnih tveganj, vključno s kreditnim, likvidnostnim, tržnim in operativnim tveganjem.

Razpredelnica 3 – Kvalitativne informacije o upravljavskem tveganju: polja, namenjena prosti vsebini, za razkritje kvalitativnih informacij iz Priloge XXXVII

Institucije za izpolnjevanje razpredelnice 3 – „Kvalitativne informacije o upravljavskem tveganju“ iz Priloge XXXIX k tej uredbi uporabljajo naslednja navodila za opis vključenosti upravljavskih tveganj v upravljanje in upravljanje tveganj v skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435 navedene uredbe.

Pravna podlaga in navodila

Številka vrstice

Pojasnilo

Upravljanje

(a)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(2) navedene uredbe institucije navedejo informacije o tem, kako vključujejo uspešnost upravljanja nasprotne stranke v svoje upravljavske ureditve.

Pri upoštevanju uspešnosti upravljanja nasprotne stranke se zajamejo potrebni koraki postopkov odločanja, nadzora in upravljanja nasprotne stranke na vseh ravneh, vključno z odbori najvišjega organa upravljanja in odbori, pristojnimi za odločanje o gospodarskih, okoljskih in socialnih vprašanjih.

(b)

Institucije pojasnijo, kako upoštevajo vlogo najvišjega organa upravljanja nasprotne stranke pri nefinančnem poročanju, vključno z najvišjim odborom ali funkcionalnim položajem, kjer se uradno pregleda in odobri poročilo organizacije o trajnostnosti ter zagotovi, da so zajete vse pomembne teme.

(c)

Pri upoštevanju uspešnosti upravljanja nasprotnih strank institucije se zajame vse naslednje:

(a)	etični vidiki, vključno z integriteto ravnanja, vrednotami in etiko, ukrepi proti podkupovanju in korupciji, odgovornostjo in pravno državo;

(b)	strategija in upravljanje tveganj, vključno z izvajanjem strategije, operativnim izvajanjem in spremljanjem, notranjimi kontrolami ter politikami in postopki za upravljanje tveganj;

(c)	vključenost, vključno z razlikami med spoloma, zastopanostjo pripadnikov manjšin pri upravljanju in dohodkovno vrzeljo;

(d)	preglednost, vključno z razkritji o diskriminaciji, davčnih obveznostih in plačilih, razkritjem informacij o lobističnih dejavnostih ter pravili in praksami;

(e)	obvladovanje nasprotij interesov, vključno s postopki za najvišji organ upravljanja, za zagotovitev, da se nasprotja interesov preprečujejo, obvladujejo in blažijo; ter

(f)	notranja komunikacija o ključnih pomislekih, vključno s tem, kako deluje notranji postopek nasprotne stranke za sporočanje ključnih pomislekov najvišjemu organu upravljanja.

Upravljanje tveganj

(d)

V skladu s členom 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 435(1) navedene uredbe institucije navedejo informacije o tem, kako v svoje ureditve upravljanja tveganj vključujejo uspešnost upravljanja nasprotnih strank ob upoštevanju vidikov iz vrstice 3.

Predloga 1 – Netrgovalna knjiga – Kazalniki potencialnega tveganja prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami: Kreditna kakovost izpostavljenosti po sektorjih, emisijah in preostali zapadlosti. Fiksna oblika.

Institucije za izpolnjevanje predloge 1 iz Priloge XXXIX k tej uredbi uporabljajo naslednja navodila za navajanje informacij o izpostavljenostih, ki so bolj dovzetne za tveganja, s katerimi se lahko soočajo institucije pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe. Za namene člena 449a Uredbe (EU) št. 575/2013:

(a)	institucije razkrijejo informacije o svojih izpostavljenostih do nefinančnih družb, ki delujejo v sektorjih, povezanih z ogljikom, in o kakovosti teh izpostavljenosti, vključno s statusom nedonosnih, razvrstitvijo v drugo skupino in povezanimi rezervacijami ter žepki zapadlosti;

(b)

institucije začnejo razkrivati informacije o emisijah nasprotnih strank, ki spadajo v obseg 1, 2 in 3, če so že na voljo, vključno s kvalitativnimi informacijami v opisu, priloženem tej predlogi, o metodologiji in virih, uporabljenih za izračun teh emisij. Če institucije še ne ocenjujejo emisij svojih nasprotnih strank, povezanih z njihovimi dejavnostmi financiranja, vključno z dejavnostmi kreditiranja in naložbenimi dejavnostmi, razkrijejo informacije o svojih načrtih za izvajanje metodologij za ocenjevanje in razkrivanje teh informacij. Institucije začnejo razkrivati informacije v stolpcih (i) do (k) predloge s prvim referenčnim datumom razkritja na dan 30. junija 2024.

Institucije v opis, priložen predlogi, vključijo pojasnila o razkritih informacijah in spremembah v primerjavi s prejšnjimi obdobji razkritja ter o morebitnih posledicah teh izpostavljenosti v smislu kreditnega, tržnega in operativnega tveganja, tveganja za ugled ter likvidnostnega tveganja za institucije.

Institucije v vrstice predloge vključijo razčlenitev bruto knjigovodske vrednosti kreditov in drugih finančnih sredstev, dolžniških vrednostnih papirjev in lastniških instrumentov za nefinančne družbe, razen tistih v posesti za trgovanje, po sektorjih gospodarskih dejavnosti z uporabo kod nomenklature gospodarskih dejavnosti (NACE) iz Uredbe (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (*11), ki temelji na glavni dejavnosti nasprotne stranke. Vključijo tudi vmesne seštevke, ki združujejo bruto knjigovodsko vrednost izpostavljenosti do sektorjev in podsektorjev, ki zelo prispevajo k podnebnim spremembam. Zlasti se navedejo sektorji iz področij A do H in področja L Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006, ki vključujejo sektorje nafte, plina, rudarstva in prometa, kot sektorji, ki zelo prispevajo k podnebnim spremembam, kot je navedeno v uvodni izjavi 6 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/1818 (*12), in vmesni seštevek izpostavljenosti do „drugih sektorjev“, ki niso omenjeni v navedeni uvodni izjavi.

Dodelitev nasprotne stranke v sektor NACE temelji na značilnostih neposredne nasprotne stranke. Če je nasprotna stranka institucije holding, institucije upoštevajo sektor NACE konkretnega dolžnika v okviru holdinga (če se razlikuje od holdinga), ki prejme financiranje (tj. konkretne podrejene družbe zadevnega holdinga), in ne sektor holdinga, zlasti v primerih, ko je dolžnik, ki ima koristi od financiranja, nefinančna družba. Podobno, kadar je neposredna nasprotna stranka institucije (dolžnik) subjekt za posebne namene, institucije razkrijejo ustrezne informacije v okviru sektorja NACE, povezanega z gospodarsko dejavnostjo nadrejene družbe subjekta za posebne namene. Razvrstitev izpostavljenosti, nastalih skupaj pri več kot enem dolžniku, temelji na značilnostih dolžnika, ki je bil pomembnejši ali odločilnejši za to, da je institucija odobrila izpostavljenost. Razporeditev skupno nastalih izpostavljenosti po kodah NACE temelji na značilnostih pomembnejšega ali odločilnejšega dolžnika. Institucije razkrijejo informacije po kodah NACE na ravni podrobnosti, ki se zahteva v vrsticah predloge.

Stolpci

Navodila

Skupna bruto knjigovodska vrednost

Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost iz dela 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451 za izpostavljenosti do nefinančnih družb, vključno s krediti in drugimi finančnimi sredstvi, dolžniškimi vrednostnimi papirji in lastniškimi instrumenti, razvrščenimi v računovodske portfelje v netrgovalni knjigi v skladu z navedeno izvedbeno uredbo, razen finančnih sredstev v posesti za trgovanje ali sredstev v posesti za prodajo.

Od tega izpostavljenosti do podjetij, izključenih iz referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom

Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost izpostavljenosti do nasprotnih strank, ki so izključene iz referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, kot je določeno v členu 12(1), točke (d) do (g), in členu 12(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/1818.

Od tega okoljsko trajnostne (BPS)

Institucije razkrijejo izpostavljenosti, ki se štejejo za okoljsko trajnostne, ker financirajo dejavnosti, ki prispevajo k okoljskemu cilju blažitve podnebnih sprememb ali ga omogočajo v skladu s členoma 10 in 16 Uredbe (EU) 2020/852, kot je razkrito v predlogi 7 Priloge XXXIX k tej uredbi.

Institucije začnejo te informacije razkrivati v letu 2024 s prvim referenčnim datumom razkritja na dan 31. decembra 2023 za izpostavljenosti, vključene v števec deleža zelenih sredstev (GAR).

Institucije lahko začnejo te informacije razkrivati v letu 2025 s prvim referenčnim datumom razkritja na dan 31. decembra 2024 za tiste izpostavljenosti, ki so vključene v števec deleža usklajenosti netrgovalne knjige s taksonomijo (BTAR), ne pa v števec deleža zelenih sredstev (GAR).

Od tega druga skupina

Institucije, ki uporabljajo mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP), razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost instrumentov druge skupine iz MSRP 9.

Institucije, ki uporabljajo nacionalna splošno sprejeta računovodska načela na podlagi Direktive Sveta 86/635/EGS (*13), ne razkrijejo stolpcev „Od tega druga skupina“.

Od tega nedonosne izpostavljenosti

Institucije razkrijejo nedonosne izpostavljenosti, kot so opredeljene v členu 47a(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije

Institucije razkrijejo zneske iz dela 2, točke 11, 69, 70, 71, 106 in 110, Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.

Od tega druga skupina

Institucije razkrijejo akumulirani znesek oslabitev izpostavljenosti druge skupine.

Institucije, ki uporabljajo MSRP, razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost instrumentov druge skupine iz MSRP 9.

Institucije, ki uporabljajo nacionalna splošno sprejeta računovodska načela na podlagi Direktive 86/635/EGS, ne razkrijejo stolpcev „Od tega druga skupina“.

Od tega nedonosne izpostavljenosti

Institucije razkrijejo nedonosne izpostavljenosti iz člena 47a(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Financirane emisije toplogrednih plinov (emisije nasprotne stranke obsega 1, 2 in 3) (v tonah ekvivalenta CO2)

Kadar so informacije na voljo, institucije v stolpcu (i) razkrijejo ocene obsega svojih emisij toplogrednih plinov obsega 3 v tonah CO2 (TCO2). Razkritje zajema vse sektorje in podsektorje, ki zelo prispevajo k podnebnim spremembam, vključno z naftnim, plinskim, rudarskim in prometnim sektorjem, kot je navedeno v uvodni izjavi 6 Delegirane uredbe (EU) 2020/1818, vključene v vrstice 2 do 52 predloge.

Institucije oceno emisij obsega 3 pripravijo na podlagi informacij o emisijah, zbranih od nasprotnih strank, in informacij o povprečni intenzivnosti emisij v sektorju. Metode za izračun emisij ogljika podjetij vključujejo globalni standard obračunavanja in poročanja toplogrednih plinov za finančni sektor, ki ga je razvila organizacija Partnership for Carbon Accounting Financials (*14) (PCAF, posebnega pomena za TCFD), ali sistem za razkrivanje organizacije Carbon Disclosure Project (*15).

Institucije na sorazmeren način ocenijo emisije obsega 3 za vsak sektor, tudi tako, da upoštevajo svoje izpostavljenosti (kredite in druga finančna sredstva, dolžniške vrednostne papirje in deleže v lastniškem kapitalu) do nasprotne stranke glede na skupne obveznosti (računovodske obveznosti in lastniški kapital delničarjev) nasprotne stranke.

Institucije v opisnem delu, priloženem predlogi, zagotovijo podrobna pojasnila o uporabljenih virih podatkov in metodologiji, ki so jo uporabile za oceno svojih emisij toplogrednih plinov obsega 3. Institucije zlasti pojasnijo, ali razkrivajo kar koli od naslednjega:

(a)	sporočene emisije (emisije se pridobijo neposredno od kreditojemalca ali podjetja, v katero se vlaga);

(b)	emisije na podlagi fizične aktivnosti (emisije oceni finančna institucija poročevalka na podlagi podatkov o primarni fizični aktivnosti, pridobljenih od kreditojemalca ali podjetja, v katero se vlaga);

(c)	emisije na podlagi gospodarske aktivnosti (emisije oceni finančna institucija poročevalka na podlagi podatkov o gospodarski aktivnosti, pridobljenih od kreditojemalca ali podjetja, v katero se vlaga).

Če institucije še ne ocenjujejo emisij svojih nasprotnih strank, povezanih s svojimi dejavnostmi financiranja, vključno z dejavnostmi kreditiranja in naložbenimi dejavnostmi, razkrijejo informacije o svojih načrtih za izvajanje metod za ocenjevanje teh informacij. Institucije razkrijejo informacije v stolpcih (i), (j) in (k) predloge s prvim referenčnim datumom razkritja na dan 30. junija 2024.

Institucije se lahko odločijo, da bodo te informacije začele razkrivati prej, tj. s prvim referenčnim datumom razkritja na dan 31. decembra 2022.

Od tega financirane emisije obsega 3

Institucije razkrijejo emisije obsega 3 svojih nasprotnih strank, povezane z dejavnostmi kreditiranja in naložbenimi dejavnostmi institucij. Če institucije še ne ocenjujejo svojih emisij obsega 3, pustijo stolpec (j) prazen, v opisnem delu, priloženem predlogi, pa razkrijejo svoje načrte za izvajanje metod za ocenjevanje in razkrivanje teh informacij.

Institucije razkrijejo svoje emisije obsega 3 po najboljših prizadevanjih, pri čemer zajamejo najpomembnejše sektorje v skladu s pristopom PCAF in pristopom postopnega uvajanja za emisije obsega 3 iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2020/1818.

Institucije razkrijejo informacije o emisijah obsega 3 nasprotne stranke za vse sektorje, vključene v predlogo, s prvim referenčnim datumom na dan 30. junija 2024.

Za sektorje, v katerih obstajajo podatkovni in metodološki izzivi, institucije upoštevajo Protokol o toplogrednih plinih in njegovih 15 faz, tako višje kot nižje v verigi.

Institucije morajo biti v skladu s smernicami TCFD o metrikah in ciljih pregledne glede izzivov pri zbiranju tovrstnih informacij in se v največji možni meri izogibati dvojnemu štetju.

Institucije začnejo razkrivati informacije v stolpcu (j) predloge s prvim referenčnim datumom razkritja na dan 30. junija 2024.

Institucije se lahko odločijo, da bodo te informacije začele razkrivati prej, tj. s prvim referenčnim datumom razkritja na dan 31. decembra 2022.

Emisije toplogrednih plinov (stolpec (i)): odstotek bruto knjigovodske vrednosti portfelja, ki izhaja iz poročanja za posamezna podjetja

Institucije navedejo odstotek portfelja (bruto knjigovodska vrednost izpostavljenosti), za katerega so lahko ocenile emisije obsega 1, 2 in 3 nasprotnih strank, povezane z dejavnostmi kreditiranja in naložbenimi dejavnostmi institucij, na podlagi informacij, ki so jih razkrile nasprotne stranke ali so jih sporočile instituciji na dvostranski podlagi.

l–p

<= 5 let; > 5 let <= 10 let; > 10 let <= 20 let; > 20 let; povprečna tehtana zapadlost

Institucije razvrstijo izpostavljenosti v ustrezen žepek glede na preostalo zapadlost finančnega instrumenta, pri čemer upoštevajo naslednje:

(a)	če se znesek odplačuje v obrokih, je treba izpostavljenost razvrstiti v žepek zapadlosti, ki ustreza zadnjemu obroku;

(b)	če pri izpostavljenosti zapadlost ni določena zaradi drugih razlogov razen tega, da lahko nasprotna stranka izbere datum odplačila, ali v primeru deležev v lastniškem kapitalu, se znesek te izpostavljenosti razkrije v žepku največje zapadlosti „> 20 let“;

(c)	institucije za izračun povprečne zapadlosti izpostavljenosti tehtajo zapadlost vsake izpostavljenosti z bruto knjigovodsko vrednostjo izpostavljenosti.

Predloga 2: Netrgovalna knjiga – Kazalniki potencialnega tveganja prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami: krediti, zavarovani z nepremičninami – energijska učinkovitost zavarovanja s premoženjem. Fiksna oblika.

Institucije uporabijo naslednja navodila za razkritje informacij, ki se zahtevajo v „Predlogi 2: Netrgovalna knjiga – Kazalniki potencialnega tveganja prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami: krediti, zavarovani z nepremičninami – energijska učinkovitost zavarovanja s premoženjem“ iz Priloge XXXIX k tej uredbi.

Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*16) ter Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*17) spodbujata politike, katerih cilj je doseči visoko energijsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050. Z Direktivo 2010/31/EU se je uvedla energijska izkaznica kot instrument za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb. Te izkaznice so potrdilo, ki ga priznava država članica ali pravna oseba, ki jo ta določi, v katerem je navedena energijska učinkovitost stavbe ali stavbne enote, izračunana v skladu z navedeno direktivo.

V tej predlogi je prikazana bruto knjigovodska vrednost iz dela 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451 za kredite, zavarovane s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami, ter za priposestvovane nepremičnine, vključno z informacijami o ravni energijske učinkovitosti zavarovanja s premoženjem, merjeni v kWh/m2 porabljene energije (stolpci (b) do (g) predloge), glede na oznako na energijski izkaznici zavarovanja s premoženjem, kot je opisana v členu 2, točka 12, Direktive 2010/31/EU, za države članice ali kot je določeno v katerem koli ustreznem lokalnem predpisu za te izpostavljenosti zunaj Unije, če so določene vzporedne oznake za oznako energijske izkaznice Unije (stolpci od (h) do (n)).

Institucije zlasti v stolpcih od (b) do (g) razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost izpostavljenosti po skupinah energijske učinkovitosti na podlagi specifične porabe energije zavarovanja s premoženjem v kWh/m2, kot je navedena na oznaki na energijski izkaznici za zavarovanje s premoženjem ali kot jo ocenijo institucije, kadar oznaka z energijske izkaznice ni na voljo. Institucije v vrsticah 5 in 10 predloge navedejo, v kolikšni meri so ti podatki ocenjeni in ne temeljijo na oznakah na energijskih izkaznicah. Institucije v stolpcih od (h) do (n) razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost izpostavljenosti, razvrščenih glede na oznako na energijski izkaznici zavarovanja s premoženjem, za tista zavarovanja s premoženjem, pri katerih je energijska izkaznica na voljo instituciji.

Ko institucije razkrijejo porazdelitev zavarovanja s premoženjem glede na energijsko izkaznico, v stolpcu (o) ločeno razkrijejo tiste izpostavljenosti, za katere nimajo informacij z energijske izkaznice zavarovanja s premoženjem. Kadar institucije nimajo informacij o energijski izkaznici, temveč za oceno energijske učinkovitosti zavarovanja s premoženjem uporabljajo notranje izračune, morajo razkriti odstotek izpostavljenosti brez oznake z energijske izkaznice zavarovanja s premoženjem, za katere navajajo ocene (odstotek se izračuna na podlagi bruto knjigovodske vrednosti izpostavljenosti). Institucije razkrijejo skupni bruto knjigovodski vrednosti glede na raven porabe energije in glede na oznako na energijski izkaznici z razčlenitvijo po lokaciji (območje Unije v primerjavi z območjem zunaj Unije), pri čemer razlikujejo med krediti, zavarovanimi s poslovnimi nepremičninami, krediti, zavarovanimi s stanovanjskimi nepremičninami, in zavarovanjem s premoženjem, pridobljenim s priposestvovanjem.

V primeru izpostavljenosti do subjektov, ki se nahajajo v tretjih državah, kjer ni enakovredne oznake z energijske izkaznice, institucije pustijo stolpce od (h) do (n) prazne. Vendar institucije razkrijejo informacije, zahtevane v stolpcih (o) in (p) ter po potrebi stolpcih (b) do (g), tako da navedejo ocenjene podatke.

Za izpostavljenosti, povezane z več kot enim zavarovanjem s premoženjem, kot sta dve nepremičnini, se informacije o energijski učinkovitosti nepremičnin, povezanih z izpostavljenostjo, razdelijo in razkrijejo ločeno v ravneh energijske učinkovitosti (tako za KWh/m2 zavarovanja s premoženjem, stolpci od (b) do (g), kot za oznako na energijski izkaznici, stolpci od (h) do (n), ki ustrezata energijski učinkovitosti vsakega zavarovanja s premoženjem). Natančneje, institucije izračunajo delež vsakega zavarovanja s premoženjem v bruto knjigovodski vrednosti izpostavljenosti na podlagi vrednosti zavarovanja s premoženjem in ga razkrijejo v skupini energijske učinkovitosti, povezani z vsakim zavarovanjem s premoženjem. Institucija ima na primer kredit z bruto knjigovodsko vrednostjo 100 000 EUR, zavarovan z dvema nepremičninama: nepremičnino A in nepremičnino B. Nepremičnina A ima vrednost zavarovanja s premoženjem 80 000 EUR in oznako A na energijski izkaznici, medtem ko ima nepremičnina B vrednost zavarovanja s premoženjem v višini 70 000 EUR in oznako D na energijski izkaznici. V tem primeru bi morale institucije razkriti 53 333 EUR (tj. 100 000 * [80 000/(80 000 + 70 000) EUR] pod oznako A in 46 667 EUR (tj. 100 000 * [70 000/(80 000 + 70 000) EUR] pod oznako D, ki obe ustrezata zadevnemu kreditu.

Predloga 3: Netrgovalna knjiga – Kazalniki potencialnega tveganja prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami: mere usklajenosti. Prilagodljiva oblika (fiksni stolpci, prilagodljive vrstice).

Institucije uporabijo naslednja navodila za razkritje informacij, ki se zahtevajo v „Predlogi 3: Netrgovalna knjiga – Kazalniki potencialnega tveganja prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami: mere usklajenosti“ iz Priloge XXXIX k tej uredbi.

Institucije v tej predlogi razkrijejo informacije o svojih prizadevanjih za uskladitev s cilji Pariškega sporazuma za izbrano število sektorjev. Razkritja o uskladitvi zajemajo obseg, v katerem so finančni tokovi skladni s potjo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in razvoju, odpornem na podnebne spremembe, kot je navedeno v Pariškem sporazumu. Gospodarski scenarij, ki opisuje to pot k razogljičenju, je scenarij neto ničelnih emisij do leta 2050 (NZE2050) Mednarodne agencije za energijo (IEA) (*18). Institucije upoštevajo ta scenarij. Glede na to, da IEA zagotavlja scenarije na svetovni ravni in nekatere posebne metrike na evropski ravni, morajo institucije meriti odstopanje od referenčnih vrednosti scenarijev IEA na svetovni ravni in, če so na voljo posebne metrike na evropski ravni, na evropski ravni.

Institucije, ki že ocenjujejo informacije o usklajenosti sektorjev s Pariškim sporazumom, razkrijejo informacije v tej predlogi. Institucije morajo v opisnem delu, priloženem predlogi, pojasniti uporabljeno metodo in vir podatkov. Institucije, ki še ne ocenjujejo usklajenosti sektorjev, razkrijejo informacije o svojih načrtih za izvajanje metode za ocenjevanje in razkrivanje teh informacij. Institucije v vsakem primeru začnejo razkrivati informacije, vključene v to predlogo, s prvim referenčnim datumom razkritja na dan 30. junija 2024.

Institucije v tej predlogi razkrijejo:

(a)

Stolpca (a) in (b): ta stolpca vsebujeta sektorje (sektorji po IEA) v stolpcu (a), v katerem je v vrsticah 1–8 naveden obvezen minimalen niz sektorjev in podsektorjev (sektorji NACE v stolpcu (b) v skladu z minimalnim „seznamom sektorjev NACE, ki jih je treba upoštevati“, kot je navedeno v predlogi).

(b)

Če je nasprotna stranka institucije holding, institucije upoštevajo sektor NACE konkretnega dolžnika, ki ga obvladuje holding (če se razlikuje od holdinga), ki prejme financiranje, in ne sektor holdinga, zlasti v primerih, ko je dolžnik nefinančna družba. Podobno, kadar je neposredna nasprotna stranka institucije (dolžnik) subjekt za posebne namene, institucije razkrijejo ustrezne informacije v okviru sektorja NACE, povezanega z gospodarsko dejavnostjo nadrejene družbe subjekta za posebne namene.

(c)	Razvrstitev izpostavljenosti, nastalih skupaj pri več kot enem dolžniku, temelji na značilnostih dolžnika, ki je bil pomembnejši ali odločilnejši za to, da je institucija odobrila izpostavljenost. Institucije razkrijejo informacije po kodah NACE na ravni podrobnosti, ki se zahteva v stolpcu (b).

(d)

Stolpec (c): bruto knjigovodska vrednost, kot je opredeljena v delu 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451, za izpostavljenosti do nefinančnih družb v vsakem od sektorjev, navedenih v stolpcih (a) in (b), vključno s krediti in drugimi finančnimi sredstvi, dolžniškimi vrednostnimi papirji in lastniškimi instrumenti, razvrščenimi v računovodske portfelje v netrgovalni knjigi v skladu z navedeno izvedbeno uredbo, razen finančnih sredstev v posesti za trgovanje ali sredstev v posesti za prodajo.

(e)

Stolpca (d) in (e): mere usklajenosti, ki jih uporablja institucija, in najbližje referenčno leto za mere usklajenosti za vsak sektor. Institucije uporabijo mere usklajenosti, ki jih je mogoče izmeriti glede na scenarij neto ničelnih emisij do leta 2050 (NZE2050). Institucije morajo zagotoviti, da mere omogočajo celovito razkritje proizvodnih zmogljivosti, ki jih financirajo institucije, in zajemajo vse ustrezne ogljično intenzivne financirane dejavnosti. V predlogo so vključene nekatere vzorčne mere. Institucije morajo razkriti več mer za vsak sektor, ki je pomemben za njihovo dejavnost financiranja. Zajemati morajo mere intenzivnosti emisij, mere, ki temeljijo na mešanici tehnologij, in mere, ki temeljijo na proizvodnji. Institucije se morajo zanašati na oceno temeljnih sredstev in dejavnosti, povezanih s finančnimi instrumenti.

Za kredite, pri katerih je uporaba izkupičkov znana, se vrednost vključi za ustrezni sektor in mero usklajenosti. Za kredite, pri katerih uporaba izkupičkov ni znana, se bruto knjigovodska vrednost izpostavljenosti razporedi na ustrezne sektorje in mere usklajenosti na podlagi porazdelitve dejavnosti nasprotnih strank, vključno s prihodki nasprotnih strank po dejavnostih.

Institucije v predlogo dodajo vrstico za vsako ustrezno kombinacijo sektorjev, razkritih v stolpcu (b), in mer usklajenosti, vključenih v stolpec (d).

(f)

Stolpec (f): razmik med časovnima točkama mer iz stolpca (d) in podatkovnih točk iz leta 2030 scenarija neto ničelnih emisij do leta 2050 (NZE2050) se izrazi v odstotnih točkah. Ta razmik predstavlja trenutno stopnjo usklajenosti s kazalnikom iz scenarija za leto 2030 in se izrazi kot razlika med kazalnikom v stolpcu (d) in napovedjo iz scenarija IEA za leto 2030, deljena s kazalnikom referenčne vrednosti iz scenarija in pretvorjena v odstotek.

Institucije lahko ustrezne informacije in veljavne kazalnike iz scenarija za leto 2030 po sektorjih najdejo na spletišču IEA. Institucije zlasti upoštevajo načrt „Net Zero by 2050 – A Roadmap for the Global Energy Sector“ (Neto ničelne emisije do leta 2050: načrt za svetovni energetski sektor), ki ga IEA objavlja letno (*19). Konkretne podatkovne točke in kazalnike je mogoče prenesti iz Excelove preglednice, vključene v scenarij „Net Zero by 2050“, ki jo je oblikovala Mednarodna agencija za energijo.

Osnovne dejavnosti izpostavljenosti se štejejo za usklajene, če je raven kazalnika nižja od ravni referenčne vrednosti pri referenčnih vrednostih za zmanjševanje (ogljično intenzivne dejavnosti) ali višja pri referenčnih vrednostih za povečevanje (nizkoogljične dejavnosti).

(g)	Stolpec (g): cilj institucij za tri leta po referenčnem letu, navedenem v stolpcu (e), in meri usklajenosti, navedeni v stolpcu (d). V stolpcu (g) se navedejo pot usklajevanja portfelja in cilji, ki jih nameravajo institucije doseči, da bodo na dolgi rok ostale na usklajene s scenarijem IEA.

Predloga 4 – Netrgovalna knjiga – Kazalniki potencialnega tveganja prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami: izpostavljenosti do 20 najbolj ogljično intenzivnih podjetij. Fiksna oblika.

Institucije uporabijo naslednja navodila za razkritje informacij, ki se zahtevajo v „Predlogi 4: Netrgovalna knjiga – Kazalniki potencialnega tveganja prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami: izpostavljenosti do 20 najbolj ogljično intenzivnih podjetij“ iz Priloge XXXIX k tej uredbi.

Institucije v tej predlogi razkrijejo združene informacije o izpostavljenostih do najbolj ogljično intenzivnih nasprotnih strank na svetu. Vključujejo združene in anonimizirane informacije o bruto knjigovodski vrednosti izpostavljenosti do največ 20 nasprotnih strank, ki so med 20 najbolj ogljično intenzivnimi podjetji na svetu. Informacije temeljijo na javno dostopnih, splošno priznanih in točnih informacijah. Primeri virov podatkov za določanje najbolj ogljično intenzivnih podjetij so podatkovna zbirka Carbon Majors Database ter poročila organizacij Carbon Disclosure Project in Climate Accountability Institute kot tudi medijskega konglomerata Thomson Reuters.

Institucije v opisu, priloženem razkritju, razkrijejo vir podatkov, ki ga uporabljajo. Če institucije ne morejo opredeliti izpostavljenosti do 20 najbolj ogljično intenzivnih podjetij na svetu, pojasnijo, zakaj niso navedle takih izpostavljenosti, vključno s primeri, ko nimajo nobenih izpostavljenosti do 20 najbolj ogljično intenzivnih podjetij na svetu.

	Stolpec	Navodila
a	Bruto knjigovodska vrednost (združeno)	Bruto knjigovodska vrednost ima pomen iz dela 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451. Vključuje kredite in druga finančna sredstva, dolžniške vrednostne papirje in lastniške instrumente, razvrščene v računovodske portfelje v netrgovalni knjigi v skladu z navedeno izvedbeno uredbo, razen finančnih sredstev v posesti za trgovanje in sredstev v posesti za prodajo. Institucije vključijo združeno izpostavljenost do največ 20 nasprotnih strank institucije, ki so med 20 najbolj ogljično intenzivnimi podjetji na svetu.
b	Bruto knjigovodska vrednost do podjetja v primerjavi s skupno bruto knjigovodsko vrednostjo (združeno)	Institucije razkrijejo odstotek, ki izhaja iz združene bruto knjigovodske vrednosti iz stolpca (a), deljene s skupno bruto knjigovodsko vrednostjo izpostavljenosti institucij v netrgovalni knjigi iz dela 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451, vključno s krediti in drugimi finančnimi sredstvi, dolžniškimi vrednostnimi papirji in lastniškimi instrumenti v netrgovalni knjigi, razvrščenimi v računovodske portfelje v skladu z navedeno izvedbeno uredbo, razen finančnih sredstev v posesti za trgovanje in sredstev v posesti za prodajo.
c	Od tega okoljsko trajnostne (BPS)	Institucije razkrijejo združeno bruto knjigovodsko vrednost okoljsko trajnostnih izpostavljenosti, ki prispevajo k cilju blažitve podnebnih sprememb. Ta znesek temelji na namenu financirane dejavnosti za kredite za posebne namene ali na informacijah nasprotne stranke o ravni usklajenosti njenih gospodarskih dejavnosti z Uredbo (EU) 2020/852 za cilj blažitve podnebnih sprememb (% prihodkov, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb). Institucije začnejo razkrivati te informacije s prvim referenčnim datumom razkritja na dan 31. decembra 2023.
d	Povprečna zapadlost	Institucije razkrijejo povprečno zapadlost izpostavljenosti, ki se upoštevajo pri izračunu, tehtano z bruto knjigovodsko vrednostjo izpostavljenosti.
e	Število vključenih 20 podjetij, ki najbolj onesnažujejo okolje	Institucije navedejo število podjetij, ki najbolj onesnažujejo okolje, vključenih v izračun združene bruto knjigovodske vrednosti.

Predloga 5 – Netrgovalna knjiga – Kazalniki potencialnega fizičnega tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami: izpostavljenosti, ki so predmet fizičnega tveganja. Fiksna oblika.

Institucije uporabijo naslednja navodila za razkritje informacij, ki se zahtevajo v „Predlogi 5: Netrgovalna knjiga – Kazalniki potencialnega fizičnega tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami: izpostavljenosti, ki so predmet fizičnega tveganja“ iz Priloge XXXIX k tej uredbi.

Institucije v to predlogo vključijo informacije o izpostavljenostih v netrgovalni knjigi, vključno s krediti in drugimi finančnimi sredstvi, dolžniškimi vrednostnimi papirji in lastniškimi instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje in niso v posesti za prodajo, do nefinančnih družb, o kreditih, zavarovanih z nepremičninami, in o priposestvovanih nepremičninah, izpostavljenih kroničnim in akutnim nevarnostim, povezanim s podnebjem, z razčlenitvijo po sektorjih gospodarske dejavnosti (klasifikacija NACE) in po geografski lokaciji dejavnosti nasprotne stranke ali zavarovanja s premoženjem, za tiste sektorje in geografska območja, ki so izpostavljeni akutnim in kroničnim dogodkom, povezanim s podnebnimi spremembami.

Institucije za opredelitev geografskih območij, ki so dovzetna za posebne nevarnosti, povezane s podnebjem, uporabljajo namenske portale in podatkovne zbirke. Institucije lahko za pridobitev informacij o značilnostih lokacij, občutljivih na dogodke, povezane s podnebnimi spremembami, uporabijo podatke, ki jih zagotavljajo organi Unije in nacionalni vladni organi, vključno z meteorološkimi, okoljskimi, statističnimi agencijami ali geoznanstvenimi organizacijami. Primeri virov podatkov za opredelitev geografskih območij, ki so izpostavljena nevarnostim, povezanim s podnebnimi spremembami, vključujejo (*20): GFDRR – ThinkHazard! (zajema vročinske vale, pomanjkanje vode in vodni stres, poplave, požare v naravi, orkane, zemeljske plazove); PREP – PREPdata (poplave na obalnih območjih, ekstremna vročina, zemeljski plazovi, pomanjkanje vode in vodni stres, požari v naravi); WRI – Aqueduct Water Risk Atlas (poplave, poplave na obalnih območjih, pomanjkanje vode in vodni stres); Swiss Re – CatNet® (poplave, tropski cikloni (hurikani in tajfuni), požari v naravi); Svetovna banka – Climate Change Knowledge Portal (ekstremna vročina, ekstremne padavine, suša); PCA – platforma Global Drought Risk (suša); NOAA – Historical hurricane tracks (tropski cikloni (hurikani in tajfuni)).

Če je nasprotna stranka holding, institucije upoštevajo sektor NACE konkretnega dolžnika, ki ga obvladuje holding (če se razlikuje od samega holdinga), ki prejme financiranje, zlasti v primerih, ko je dolžnik nefinančna družba. Podobno, kadar je neposredna nasprotna stranka institucije (dolžnik) subjekt za posebne namene, institucije razkrijejo ustrezne informacije v okviru sektorja NACE, povezanega z gospodarsko dejavnostjo nadrejene družbe subjekta za posebne namene. Razvrstitev skupnih izpostavljenosti do več kot enega dolžnika temelji na značilnostih dolžnika, ki je bil najpomembnejši za to, da je institucija odobrila izpostavljenost. Razporeditev skupno nastalih izpostavljenosti po kodah NACE temelji na značilnostih pomembnejšega ali odločilnejšega dolžnika.

Institucije razkrijejo informacije v tej predlogi po najboljših prizadevanjih in v opisu, priloženem predlogi, pojasnijo vire informacij in metode, ki so jih uporabile za opredelitev izpostavljenosti, ki so izpostavljene fizičnemu tveganju v zvezi s podnebnimi spremembami.

Stolpci

Navodila

Geografsko območje, na katerem se pojavljajo akutni in kronični dogodki, povezani s podnebnimi spremembami

Institucije zajamejo geografska območja, ki so izpostavljena škodljivim vplivom fizičnih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami. Ta geografska območja vključujejo države ali druge geografske ali upravne regije, v katerih se nahajajo dejavnosti nasprotne stranke ali zavarovanje s premoženjem in ki so izpostavljene kroničnim ali akutnim dogodkom, povezanim s podnebnimi spremembami. Za geografsko pokritost izpostavljenosti institucije uporabijo raven oddelkov, navedenih v skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (ali NUTS), kot je ustrezno.

Bruto knjigovodska vrednost

Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost, kot je opredeljena v delu 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451 za izpostavljenosti do nefinančnih družb, vključno s krediti in drugimi finančnimi sredstvi, dolžniškimi vrednostnimi papirji in lastniškimi instrumenti, razvrščenimi v računovodske portfelje v netrgovalni knjigi v skladu z navedeno izvedbeno uredbo, razen finančnih sredstev v posesti za trgovanje in sredstev v posesti za prodajo.

c–o

Od tega izpostavljenosti, občutljive na vpliv fizičnih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami

Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost izpostavljenosti, ki so dovzetne za vpliv fizičnih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami. Bruto knjigovodska vrednost izpostavljenosti, ki so dovzetne za vpliv fizičnih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, je lahko enaka celotnemu znesku izpostavljenosti, razkritemu v stolpcu (b) te predloge, ali pa je lahko del tega zneska izpostavljenosti.

c–g

Razčlenitev po žepkih zapadlosti

Institucije razvrstijo izpostavljenosti v ustrezen žepek glede na preostalo zapadlost finančnega instrumenta, pri čemer upoštevajo naslednje:

(a)	če naj bi se znesek odplačal v obrokih, je treba izpostavljenost razvrstiti v žepek zapadlosti, ki ustreza zadnjemu obroku;

(b)	če pri izpostavljenosti zapadlost ni določena zaradi drugih razlogov razen tega, da lahko nasprotna stranka izbere datum odplačila, se znesek te izpostavljenosti razkrije v stolpcu „> 20 let“;

(c)	institucije za izračun povprečne zapadlosti izpostavljenosti tehtajo zapadlost vsake izpostavljenosti z bruto knjigovodsko vrednostjo izpostavljenosti.

Od tega izpostavljenosti, občutljive na vpliv kroničnih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami

Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost izpostavljenosti, občutljivih samo na vpliv kroničnih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, vključno z nevarnostmi, ki se nanašajo na postopne vremenske in podnebne spremembe in lahko vplivajo na gospodarsko proizvodnjo in produktivnost.

Od tega izpostavljenosti, občutljive na vpliv akutnih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami

Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost izpostavljenosti, občutljivih samo na vpliv akutnih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, vključno z nevarnostmi, ki lahko povzročijo nenadno škodo na premoženju, motnje v dobavnih verigah in zmanjšanje vrednosti sredstev.

Od tega izpostavljenosti, občutljive na vpliv kroničnih in akutnih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami

Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost, ki je izpostavljena vplivu tako kroničnih kot akutnih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, iz stolpcev (h) in (i).

Od tega druga skupina

Institucije, ki uporabljajo MSRP, razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost instrumentov druge skupine, kot so opredeljeni v MSRP 9.

Institucije, ki uporabljajo nacionalna splošno sprejeta računovodska načela na podlagi Direktive 86/635/EGS, ne razkrijejo stolpcev „Od tega druga skupina“.

Od tega nedonosne izpostavljenosti

Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost nedonosnih izpostavljenosti iz člena 47a(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki so dovzetne za vpliv dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami.

m, n, o

Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije

Institucije razkrijejo zneske iz dela 2, točke 11, 69, 70, 71, 106 in 110, Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.

Od tega izpostavljenosti druge skupine

Stolpec (m) vsebuje akumulirani znesek oslabitev izpostavljenosti druge skupine.

Institucije, ki uporabljajo MSRP, razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost instrumentov druge skupine, kot so opredeljeni v MSRP 9.

Institucije, ki uporabljajo nacionalna splošno sprejeta računovodska načela na podlagi Direktive 86/635/EGS, ne razkrijejo stolpcev „Od tega druga skupina“.

Od tega nedonosne izpostavljenosti

Institucije razkrijejo znesek akumuliranih oslabitev, akumuliranih negativnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacij, ki jih je mogoče pripisati nedonosnim izpostavljenostim, kot je navedeno v členu 47a(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Predloga 6 – Povzetek ključnih kazalnikov uspešnosti za izpostavljenosti, usklajene s taksonomijo. Fiksna oblika.

Institucije v predlogi 6 zagotovijo pregled ključnih kazalnikov uspešnosti, izračunanih na podlagi predlog 7 in 8 iz Priloge XXXIX, vključno z deležem zelenih sredstev (GAR) iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 (*21).

Medtem ko Delegirana uredba (EU) 2021/2178 od subjektov zahteva, da GAR ocenijo in razkrijejo dvakrat, in sicer prvič na podlagi usklajenosti prihodkov nasprotne stranke (za nefinančna podjetja) s taksonomijo za tiste izpostavljenosti, katerih namen ni financiranje določenih opredeljenih dejavnosti (krediti za splošne namene), in drugič na podlagi usklajenosti naložb nasprotne stranke v osnovna sredstva s taksonomijo za iste izpostavljenosti iz naslova kreditov za splošne namene, institucije v tej predlogi le enkrat razkrijejo GAR, in sicer samo na podlagi usklajenosti prihodkov nasprotne stranke za del, ki se nanaša na kredite za splošne namene.

Pri navajanju stanj GAR (blažitev podnebnih sprememb), GAR (prilagajanje podnebnim spremembam) in GAR (blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam) ustrezajo ključnemu kazalniku uspešnosti, vključenemu v stolpce (b), (g) oziroma (l) predloge 8. Podobno pri navajanju tokov GAR (blažitev podnebnih sprememb), GAR (prilagajanje podnebnim spremembam) in GAR (blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam) ustrezajo ključnemu kazalniku uspešnosti, vključenemu v stolpce (r), (w) in (ab) vrstice 1 iste predloge 8.

Informacije o zajetosti se v vrstici 1 predloge 8 vključijo v stolpec (p) za stanje GAR in v stolpec (af) za tok GAR.

Institucije razkrijejo te informacije s prvim referenčnim datumom na dan 31. decembra 2023, ki je skladen s prvim referenčnim datumom za razkritje informacij o GAR iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2178.

Predloga 7 – Ukrepi za blažitev: sredstva za izračun GAR. Fiksna oblika.

Institucije uporabijo naslednja navodila za razkritje informacij, ki se zahtevajo v „Predlogi 7 – Ukrepi za blažitev: sredstva za izračun GAR“ iz Priloge XXXIX k tej uredbi.

Institucije v tej predlogi razkrijejo informacije o bruto knjigovodski vrednosti kreditov in drugih finančnih sredstev institucij, dolžniških vrednostnih papirjev in lastniških instrumentov v svoji netrgovalni knjigi z razčlenitvijo informacij glede na vrsto nasprotne stranke, vključno s finančnimi družbami, nefinančnimi družbami, gospodinjstvi in lokalnimi organi ter nepremičninskimi krediti gospodinjstvom, ter sprejemljivost izpostavljenosti za taksonomijo in usklajenost izpostavljenosti s taksonomijo glede na okoljske cilje blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam iz člena 9, točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2020/852.

Institucije v to predlogo vključijo zlasti informacije, potrebne za izračun GAR v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2021/2178. Medtem ko Delegirana uredba (EU) 2021/2178 od institucij zahteva, da GAR ocenijo in razkrijejo dvakrat, in sicer prvič na podlagi usklajenosti prihodkov nasprotne stranke (za nefinančna podjetja) s taksonomijo za tiste izpostavljenosti, katerih namen ni financiranje določenih opredeljenih dejavnosti (krediti za splošne namene), in drugič na podlagi usklajenosti naložb nasprotne stranke v osnovna sredstva s taksonomijo za iste izpostavljenosti iz naslova kreditov za splošne namene, institucije v tej predlogi le enkrat razkrijejo GAR, in sicer samo na podlagi usklajenosti prihodkov nasprotne stranke za del, ki se nanaša na kredite za splošne namene.

Institucije na podlagi teh informacij izračunajo in razkrijejo svoj GAR, kot je naveden v Delegirani uredbi (EU) 2021/2178. Vključene informacije se nanašajo na blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam iz člena 9, točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2020/852.

Institucije razkrijejo te informacije s prvim referenčnim datumom na dan 31. decembra 2023, ki je prvi referenčni datum razkritja za informacije o GAR iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2178.

Stolpci	Navodila
a	Bruto knjigovodska vrednost Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost, kot je opredeljena v delu 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
b	Od tega: do sektorjev, relevantnih za taksonomijo Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost, kot je opredeljena v delu 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451. Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost sprejemljivih izpostavljenosti do sektorjev (4-ravenske kode NACE), ki so relevantni za ustrezni okoljski cilj v skladu s taksonomijo, kot je določeno v Prilogi I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 (*22) Institucije razkrijejo izpostavljenosti do zadevnih sektorjev v okviru cilja blažitve podnebnih sprememb v skladu s členom 9, točka (a), in členom 10 Uredbe (EU) 2020/852.
c	Od tega: okoljsko trajnostne Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost, kot je opredeljena v delu 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451. Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost sprejemljivih izpostavljenosti, ki so okoljsko trajnostne, kot je določeno v Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139. Institucije razkrijejo okoljsko trajnostne izpostavljenosti v okviru cilja blažitve podnebnih sprememb v skladu s členom 9, točka (a), in členom 10 Uredbe (EU) 2020/852. Kadar je uporaba izkupičkov znana (posebni kreditni aranžmaji, vključno s krediti za financiranje projektov, kot je navedeno v Prilogi V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451), institucije razkrijejo obseg, v katerem je izpostavljenost okoljsko trajnostna. Tako razkritje temelji na obsegu, v katerem financirani projekt bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2020/852 ali je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 16 navedene uredbe, in izpolnjuje merila iz člena 3 navedene uredbe. Če uporaba izkupičkov ni znana, institucije razkrijejo obseg, v katerem je izpostavljenost okoljsko trajnostna, tako da uporabijo informacije, prejete od nasprotne stranke v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852, o deležu prihodkov od produktov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljsko trajnostne v skladu s členom 3 navedene uredbe. Vsaka izpostavljenost se upošteva samo enkrat in se razporedi samo na en okoljski cilj. Če so izpostavljenosti pomembne za več kot en okoljski cilj, se razporedijo na najpomembnejši cilj.
d	Od tega: posebni kreditni aranžmaji Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost, kot je opredeljena v delu 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451. Izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev se razumejo v smislu iz člena 147(8) Uredbe (EU) št. 575/2013. Vključujejo izpostavljenosti, ki so okoljsko trajnostne v okviru cilja blažitve podnebnih sprememb v skladu s členom 9, točka (a), in členom 10 Uredbe (EU) 2020/852. Kadar je uporaba izkupičkov znana, institucije v primeru posebnih kreditnih aranžmajev razkrijejo obseg, v katerem je izpostavljenost okoljsko trajnostna, na podlagi obsega in deleža, v katerem se šteje, da določen financirani projekt bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb (informacije, specifične za projekt) v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2020/852 ali je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 16 ter izpolnjuje merila iz člena 3 navedene uredbe. Institucije zagotovijo pregledne informacije o vrsti gospodarskih dejavnosti, ki se financirajo s posebnimi kreditnimi aranžmaji. Če je ista izpostavljenost iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev pomembna za dva okoljska cilja, jo institucije razporedijo na najpomembnejši cilj.
e	Od tega: prehodne Člen 10 Uredbe (EU) 2020/852.
f	Od tega: omogočitvene Člen 16 Uredbe (EU) 2020/852.
g	Od tega: do sektorjev, relevantnih za taksonomijo Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost, kot je opredeljena v delu 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451. Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost sprejemljivih izpostavljenosti do sektorjev (4-ravenske kode NACE), ki so relevantni za ustrezni okoljski cilj v skladu s taksonomijo, kot je določeno v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139. Institucije razkrijejo izpostavljenosti do zadevnih sektorjev v okviru cilja prilagajanja podnebnim spremembam v skladu s členom 9, točka (b), in členom 11 Uredbe (EU) 2020/852.
h	Od tega: okoljsko trajnostne Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost, kot je opredeljena v delu 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451. Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost sprejemljivih izpostavljenosti, ki so okoljsko trajnostne, kot je določeno v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139. Institucije razkrijejo okoljsko trajnostne izpostavljenosti v okviru cilja prilagajanja podnebnim spremembam v skladu s členom 9, točka (b), in členom 11 Uredbe (EU) 2020/852. Kadar je uporaba izkupičkov znana, institucije v primeru posebnih kreditnih aranžmajev razkrijejo obseg, v katerem je izpostavljenost okoljsko trajnostna, na podlagi obsega in deleža, v katerem se šteje, da financirani projekt bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2020/852 ali je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 16 navedene uredbe ter izpolnjuje merila iz člena 3 navedene uredbe. Kadar uporaba izkupičkov ni znana, institucije razkrijejo obseg, v katerem je izpostavljenost okoljsko trajnostna, tako da uporabijo informacije, prejete od nasprotne stranke v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852, o deležu prihodkov od produktov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljsko trajnostne v skladu s členom 3 navedene uredbe. Vsaka izpostavljenost se upošteva samo enkrat in se razporedi samo na en okoljski cilj. Če so izpostavljenosti pomembne za več kot en okoljski cilj, se razporedijo na najpomembnejši cilj.
i	Od tega: posebni kreditni aranžmaji Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost, kot je opredeljena v delu 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451. Izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev se razumejo v smislu iz člena 147(8) Uredbe (EU) št. 575/2013. Institucije razkrijejo izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, ki so okoljsko trajnostne v okviru cilja prilagajanja podnebnim spremembam v skladu s členom 9, točka (b), in členom 11 Uredbe (EU) 2020/852. Institucije razkrijejo obseg, v katerem je izpostavljenost okoljsko trajnostna, z uporabo informacij nasprotne stranke. Kadar je uporaba izkupičkov znana, institucije v primeru posebnih kreditnih aranžmajev razkrijejo obseg, v katerem je izpostavljenost okoljsko trajnostna, na podlagi obsega in deleža, v katerem se šteje, da določen financirani projekt bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam (informacije, specifične za projekt) v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2020/852 ali je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 16 navedene uredbe ter izpolnjuje merila iz člena 3 navedene uredbe. Institucije zagotovijo pregledne informacije o vrsti gospodarskih dejavnosti, ki se financirajo s posebnimi kreditnimi aranžmaji. Če je lahko ista izpostavljenost iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev pomembna za dva okoljska cilja, se razporedi na najpomembnejši cilj.
j	Od tega: prilagoditvene Člen 11 Uredbe (EU) 2020/852. Te dejavnosti zajemajo dejavnosti, ki niso omogočitvene dejavnosti.
k	Od tega: omogočitvene Člen 16 Uredbe (EU) 2020/852.
l	Od tega: do sektorjev, relevantnih za taksonomijo Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost, kot je opredeljena v delu 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451. Institucije vključijo vsoto stolpcev (b) in (g) te predloge.
m	Od tega: okoljsko trajnostna Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost, kot je opredeljena v delu 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451. Institucije vključijo vsoto stolpcev (c) in (h) te predloge.
n	Od tega: posebni kreditni aranžmaji Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost, kot je opredeljena v delu 1 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451. Izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev se razumejo v smislu iz člena 147(8) Uredbe (EU) št. 575/2013. Institucije vključijo vsoto stolpcev (d) in (i) te predloge.
o	Od tega: prehodne/prilagoditvene Člen 10 in člen 11 Uredbe (EU) 2020/852. Institucije vključijo vsoto stolpcev (e) in (j) te predloge.
p	Od tega: omogočitvene Člen 16 Uredbe (EU) 2020/852. Institucije vključijo vsoto stolpcev (f) in (k) te predloge.

Vrstice	Navodila
	GAR – zajeta sredstva v števcu in imenovalcu Sprejemljive izpostavljenosti so tiste, ki so povezane z nasprotnimi strankami in razredi sredstev, zajetimi v področju uporabe zahtev po razkritju v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852.
1	Krediti in druga finančna sredstva, dolžniški vrednostni papirji in lastniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje, sprejemljivi za GAR Institucije razkrijejo kredite in druga finančna sredstva, dolžniške vrednostne papirje in lastniške instrumente, razvrščene v netrgovalno knjigo, ki niso v posesti za trgovanje in niso v posesti za prodajo, kot so opredeljeni v Prilogi V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
2	Finančne družbe Institucije razkrijejo izpostavljenosti iz dela 1, odstavek 42, točki (c) in (d), Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
3	Kreditne institucije Institucije razkrijejo izpostavljenosti iz dela 1, odstavek 42, točka (c), Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
4, 9, 13, 17, 21, 34 in 40	Krediti in druga finančna sredstva Institucije razkrijejo kredite in druga finančna sredstva iz dela 1, odstavek 32, Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
5, 10, 14, 18, 22, 37 in 41	Dolžniški vrednostni papirji Institucije razkrijejo dolžniške vrednostne papirje iz dela 1, odstavek 31, Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
6, 11, 15, 19, 23, 38 in 42	Lastniški instrumenti Institucije razkrijejo lastniške instrumente iz Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451. Lastniški instrumenti v netrgovalni knjigi vključujejo naložbe v pridružena podjetja, skupne podvige in odvisna podjetja, ki niso v celoti ali sorazmerno konsolidirane.
7	Druge finančne družbe Institucije razkrijejo izpostavljenosti do drugih finančnih družb iz dela 1, odstavek 42, točka (d), Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
8	Od tega: investicijska podjetja Institucije razkrijejo izpostavljenosti do investicijskih podjetij, kot so opredeljena v členu 4, odstavek 1, točka 2, Uredbe (EU) št. 575/2013.
12	Od tega: družbe za upravljanje Institucije razkrijejo izpostavljenosti do družb za upravljanje, kot so opredeljene v členu 4(1), točka 19, Uredbe (EU) št. 575/2013.
16	Od tega: zavarovalnice Institucije razkrijejo izpostavljenosti do zavarovalnic, kot so opredeljene v členu 4, odstavek 1, točka 5, Uredbe (EU) št. 575/2013.
20	Nefinančne družbe, za katere veljajo obveznosti razkritja iz direktive o nefinančnem poročanju Institucije razkrijejo izpostavljenosti do nefinančnih družb iz dela 1, odstavek 42, točka (e), Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451, za katere veljajo obveznosti razkritja iz Direktive 2014/95/EU.
28	Od tega: krediti za poslovne nepremičnine Institucije razkrijejo izpostavljenosti iz dela 2, odstavek 173, točka (a), in odstavek 239ix, Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
24	Gospodinjstva Institucije razkrijejo kredite in druga finančna sredstva iz dela 1, odstavek 42, točka (f), Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451. Institucije zbirajo informacije od svojih nasprotnih strank dvostransko med postopkom izdaje kreditov ter v okviru rednega postopka kreditnega pregledovanja in spremljanja.
25	Od tega: krediti, zavarovani s stanovanjskimi nepremičninami Institucije razkrijejo kredite in druga finančna sredstva, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, iz dela 2, odstavek 173, točka (a), Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451. Usklajenost navedenih izpostavljenosti z Uredbo (EU) 2020/852 se oceni le na podlagi poenostavljenega pristopa za cilj blažitve podnebnih sprememb v skladu s tehničnimi merili za pregled za stavbe, in sicer za prenovo ter nakup in lastništvo v skladu s točkami 7.2, 7.3, 7.4, 7.5, 7.6 oziroma 7.7 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139, na podlagi energijske učinkovitosti zadevnega zavarovanja s premoženjem.
26	Od tega: krediti za prenovo stavb Institucije razkrijejo kredite, odobrene gospodinjstvom z namenom prenove njihove hiše. Usklajenost teh izpostavljenosti z Uredbo (EU) 2020/852 se oceni le na podlagi poenostavljenega pristopa za cilj blažitve podnebnih sprememb v skladu s tehničnimi merili za pregled za stavbe, in sicer za prenovo ter nakup in lastništvo v skladu s točkami 7.2, 7.3, 7.4, 7.5, 7.6 oziroma 7.7 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139, na podlagi energijske učinkovitosti zadevnega zavarovanja s premoženjem.
27	Od tega: krediti za nakup motornega vozila Institucije razkrijejo kredite za nakup motornega vozila iz dela 2, odstavek 173, točka (b)(ii), Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451 in druge kredite, odobrene za nakup motornega vozila, ocenjene na podlagi poenostavljenega pristopa za cilj blažitve podnebnih sprememb v skladu s tehničnimi merili za pregled za financiranje, najem in zakup vozil v skladu z oddelkom 6.5 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139, na podlagi energijske učinkovitosti zadevnega vozila.
28	Financiranje lokalnih organov Vsota vrstic 29 in 30.
29	Financiranje stanovanj Institucije razkrijejo kredite, ki so jih institucije odobrile lokalnim organom za financiranje nakupa javnih stanovanj.
30	Drugo financiranje lokalnih organov Institucije razkrijejo kredite, ki so jih institucije odobrile lokalnim organom za financiranje izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev razen tistih, ki izhajajo iz nakupa javnih stanovanj.
31	Zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s priposestvovanjem: stanovanjske in poslovne nepremičnine Institucije razkrijejo zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s priposestvovanjem, iz dela 2, odstavek 341, Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
32	Skupna sredstva v GAR Ta vrstica je enaka vrstici 1 te predloge.
	Sredstva, izključena iz števca za izračun GAR (zajeta v imenovalcu)
33	Nefinančne družbe iz EU (za katere ne veljajo obveznosti razkritja iz direktive o nefinančnem poročanju) Institucije razkrijejo izpostavljenosti do nefinančnih družb, kot so opredeljene v delu 1, odstavek 42, točka (e), Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451, ki se nahajajo v Uniji in za katere ne veljajo obveznosti razkritja iz Direktive 2014/95/EU.
37	Nefinančne družbe zunaj EU (za katere ne veljajo obveznosti razkritja iz direktive o nefinančnem poročanju) Institucije razkrijejo izpostavljenosti do nefinančnih družb, kot so opredeljene v delu 1, odstavek 42, točka (e), Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451, ki se nahajajo zunaj Unije in za katere ne veljajo obveznosti razkritja iz Direktive 2014/95/EU.
	Sredstva, izključena iz števca GAR (zajeta v imenovalcu)
41	Izvedeni finančni instrumenti Institucije razkrijejo izvedene finančne instrumente, ki niso v posesti za trgovanje, iz dela 1, oddelek 10, Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
42	Medbančni krediti na zahtevo Institucije razkrijejo „Druge vloge na vpogled“ iz dela 2, odstavek 3, Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
43	Denarna sredstva in z njimi povezana sredstva Institucije razkrijejo „Denar v blagajni“ iz dela 2, odstavek 1, Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
44	Druga sredstva (vključno z dobrim imenom, blagom itd.) Institucije razkrijejo druga sredstva v bilanci stanja institucije, ki niso vključena v vrstice 41, 42 in 43 te predloge.
45	Skupna sredstva v imenovalcu (GAR) Ta vrstica je vsota vrstic 32, 33, 37 in 41 do 44 te predloge.
	Druga sredstva, izključena iz števca in imenovalca za izračun GAR
46	Izpostavljenosti do državnih subjektov Institucije razkrijejo izpostavljenosti do sektorja država iz dela 1, odstavek 42, Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451 razen izpostavljenosti iz vrstic 29 in 30 te predloge.
47	Izpostavljenosti do centralnih bank Institucije razkrijejo izpostavljenosti do centralnih bank.
48	Trgovalna knjiga Institucije razkrijejo finančna sredstva v posesti za trgovanje ali trgovalna finančna sredstva, kot so opredeljena v veljavnih računovodskih načelih.
49	Skupna sredstva, izključena iz števca in imenovalca Ta vrstica je vsota vrstic 46, 47 in 48 te predloge.
50	Skupna sredstva Ta vrstica je vsota vrstic 45 in 49 te predloge.

Predloga 8 – GAR (%)

Institucije uporabijo naslednja navodila za razkritje informacij, ki se zahtevajo v „Predlogi 8 – GAR (%)“ iz Priloge XXXIX k tej uredbi.

Institucije v tej predlogi na podlagi informacij, vključenih v predlogo 7, razkrijejo GAR, kot je naveden v Delegirani uredbi (EU) 2021/2178.

Namen te predloge je prikazati, v kolikšni meri se dejavnosti institucij štejejo za okoljsko trajnostne v skladu s členoma 3 in 9 Uredbe (EU) 2020/852, da lahko deležniki razumejo ukrepe, ki so jih institucije sprejele za zmanjševanje tveganja prehoda zaradi podnebnih sprememb in fizičnega tveganja.

Delegirana uredba (EU) 2021/2178 od institucij zahteva, da GAR ocenijo in razkrijejo dvakrat. Prvo razkritje temelji na usklajenosti prihodkov nasprotne stranke (za nefinančne družbe) s taksonomijo za tiste izpostavljenosti, katerih namen ni financiranje določenih opredeljenih dejavnosti (krediti za splošne namene). Drugo razkritje temelji na usklajenosti naložb nasprotne stranke v osnovna sredstva z Uredbo (EU) 2020/852 za iste izpostavljenosti iz naslova kreditov za splošne namene. Institucije v tej predlogi le enkrat razkrijejo GAR, in sicer samo na podlagi usklajenosti prihodkov nasprotne stranke za del, ki se nanaša na kredite za splošne namene.

Institucije začnejo razkrivati te informacije s prvim referenčnim datumom na dan 31. decembra 2023, ki je skladen s prvim referenčnim datumom za razkritje informacij o GAR iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2178.

Stolpci	Navodila
a	Delež sredstev za financiranje sektorjev, relevantnih za taksonomijo Institucije razkrijejo delež sredstev, s katerimi se financirajo dejavnosti iz Uredbe (EU) 2020/852 (tj. sprejemljivih sredstev), v skupnih kritih sredstvih. Ta postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost sprejemljivih sredstev, s katerimi se financirajo sektorji, relevantni za taksonomijo, iz Uredbe (EU) 2020/852 za cilj blažitve podnebnih sprememb, kot je določena v navodilih za stolpec (b) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih sredstev, kot je opredeljena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
b	Od tega: okoljsko trajnostna Institucije razkrijejo delež sredstev, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti (tj. usklajenih sredstev), v sprejemljivih sredstvih. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost sprejemljivih sredstev, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti za cilj blažitve podnebnih sprememb, kot je določena v navodilih za stolpec (c) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih izpostavljenosti, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
c	Od tega: posebni kreditni aranžmaji Institucije razkrijejo delež sredstev, ki so razvrščena kot posebni kreditni aranžmaji za financiranje okoljsko trajnostnih dejavnosti za cilj blažitve podnebnih sprememb, v sredstvih, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (d) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
d	Od tega: prehodne Člen 10 Uredbe (EU) 2020/852. Institucije razkrijejo delež sredstev, povezanih s prehodnimi dejavnostmi za cilj blažitve podnebnih sprememb, v sredstvih, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (e) predloge 8. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
e	Od tega: omogočitvene Člen 16 Uredbe (EU) 2020/852. Institucije razkrijejo delež sredstev, povezanih z omogočitvenimi dejavnostmi za cilj blažitve podnebnih sprememb, v sredstvih, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (f) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
f	Delež sredstev za financiranje sektorjev, relevantnih za taksonomijo Institucije razkrijejo delež sredstev, s katerimi se financirajo dejavnosti, relevantne za taksonomijo (tj. sprejemljivih sredstev), v skupnih kritih sredstvih. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost sprejemljivih sredstev, s katerimi se financirajo sektorji, relevantni za taksonomijo, za cilj prilagajanja podnebnim spremembam, kot je določena v navodilih za stolpec (g) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
g	Od tega: okoljsko trajnostna Institucije razkrijejo delež sredstev, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti (tj. usklajenih sredstev), v sprejemljivih sredstvih. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost sprejemljivih sredstev, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti za cilj prilagajanja podnebnim spremembam, kot je določena v navodilih za stolpec (h) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih izpostavljenosti, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
h	Od tega: posebni kreditni aranžmaji Institucije razkrijejo delež sredstev, ki so razvrščena kot posebni kreditni aranžmaji za financiranje okoljsko trajnostnih dejavnosti za cilj prilagajanja podnebnim spremembam, v sredstvih, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (i) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
i	Od tega: prilagoditvene Člen 11 Uredbe (EU) 2020/852. Institucije razkrijejo delež sredstev, povezanih s prilagoditvenimi dejavnostmi za cilj prilagajanja podnebnim spremembam, v sredstvih, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (j) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
j	Od tega: omogočitvene Člen 16 Uredbe (EU) 2020/852. Institucije razkrijejo delež sredstev, povezanih z omogočitvenimi dejavnostmi za cilj prilagajanja podnebnim spremembam, v sredstvih, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (k) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
k	Delež sredstev za financiranje sektorjev, relevantnih za taksonomijo Institucije razkrijejo delež sredstev, s katerimi se financirajo dejavnosti, relevantne za taksonomijo (tj. sprejemljivih sredstev), za cilja blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam, glede na skupna krita sredstva. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost sprejemljivih sredstev, s katerimi se financirajo sektorji, relevantni za taksonomijo, kot je določena v navodilih za stolpec (l) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
l	Od tega: okoljsko trajnostna Institucije razkrijejo delež sredstev, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti za cilja blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam, v sprejemljivih sredstvih. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost sprejemljivih sredstev, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti, kot je določena v navodilih za stolpec (m) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih izpostavljenosti, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
m	Od tega: posebni kreditni aranžmaji Institucije razkrijejo delež sredstev, ki so razvrščena kot posebni kreditni aranžmaji za financiranje okoljsko trajnostnih dejavnosti za cilja blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam, v sredstvih, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (n) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
n	Od tega: prehodne/prilagoditvene Člena 10 in 11 Uredbe (EU) 2020/852. Odstotek ustreza stolpcu (d) in stolpcu (i).
o	Od tega: omogočitvene Člen 16 Uredbe (EU) 2020/852. Odstotek ustreza stolpcu (e) in stolpcu (j).
p	Delež zajetih skupnih sredstev Institucije razkrijejo delež skupnih sredstev, ki ga zajema GAR. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost kritih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (1) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost skupnih sredstev v bilanci stanja institucije, kot je določena v navodilih za vrstico 50 predloge 7.
q	Delež novih sredstev za financiranje sektorjev, relevantnih za taksonomijo Institucije razkrijejo delež novih sredstev (tj. sredstev, izdanih v tekočem obdobju razkritja), s katerimi se financirajo dejavnosti, relevantne za taksonomijo (tj. sprejemljivih sredstev), za cilj blažitve podnebnih sprememb, v skupnih novih sprejemljivih sredstvih (tj. sprejemljivih sredstvih, izdanih v tekočem obdobju razkritja). Nova sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Ta postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih sprejemljivih sredstev, s katerimi se financirajo sektorji, relevantni za taksonomijo, kot je določena v navodilih za stolpec (b) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih kritih sredstev v navedenih sredstvih, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
r	Od tega: okoljsko trajnostna Institucije razkrijejo delež novih sredstev (tj. sredstev, izdanih v tekočem obdobju razkritja), s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti za cilj blažitve podnebnih sprememb, v skupnih novih sprejemljivih sredstvih (tj. sprejemljivih sredstvih, izdanih v tekočem obdobju razkritja). Nova sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih sprejemljivih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (c) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih kritih sredstev v navedenih sredstvih, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
s	Od tega: posebni kreditni aranžmaji Institucije razkrijejo delež novih sredstev (tj. sredstev, izdanih v tekočem obdobju razkritja), razvrščenih kot posebni kreditni aranžmaji, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti za cilj blažitve podnebnih sprememb, v skupnih novih sprejemljivih sredstvih (tj. sredstvih, izdanih v tekočem obdobju razkritja), s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Nova sprejemljiva sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih sprejemljivih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (d) predloge 8. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih kritih sredstev v navedenih sredstvih, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
t	Od tega: prehodne Člen 10 Uredbe (EU) 2020/852. Institucije razkrijejo delež novih sredstev (tj. sredstev, izdanih v tekočem obdobju razkritja), povezanih s prehodnimi dejavnostmi za cilj blažitve podnebnih sprememb, v skupnih novih sprejemljivih sredstvih (tj. sredstvih, izdanih v tekočem obdobju razkritja), s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Nova sprejemljiva sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih sprejemljivih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (e) predloge 8. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih kritih sredstev v navedenih sredstvih, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
u	Od tega: omogočitvene Člen 16 Uredbe (EU) 2020/852. Institucije razkrijejo delež novih sredstev (tj. sredstev, izdanih v tekočem obdobju razkritja), povezanih z omogočitvenimi dejavnostmi za cilj blažitve podnebnih sprememb, v skupnih novih sprejemljivih sredstvih (tj. sredstvih, izdanih v tekočem obdobju razkritja), s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Nova sprejemljiva sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih sprejemljivih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (f) predloge 8. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih kritih sredstev v navedenih sredstvih, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
v	Delež novih sredstev za financiranje sektorjev, relevantnih za taksonomijo Institucije razkrijejo delež novih sredstev (tj. sredstev, izdanih v tekočem obdobju razkritja), s katerimi se financirajo dejavnosti, zajete z Uredbo (EU) 2020/852, za cilj prilagajanja podnebnim spremembam, v skupnih novih sprejemljivih sredstvih (tj. sprejemljivih sredstvih, izdanih v tekočem obdobju razkritja). Nova sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Ta postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih sprejemljivih sredstev, s katerimi se financirajo sektorji, relevantni za taksonomijo, kot je določena v navodilih za stolpec (g) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih kritih sredstev v navedenih sredstvih, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
w	Od tega: okoljsko trajnostna Institucije razkrijejo delež novih sredstev (tj. sredstev, izdanih v tekočem obdobju razkritja), s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti za cilj prilagajanja podnebnim spremembam, v skupnih novih sprejemljivih sredstvih (tj. sprejemljivih sredstvih, izdanih v tekočem obdobju razkritja). Nova sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Ta postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih sprejemljivih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (h) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih kritih sredstev v navedenih sredstvih, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
x	Od tega: posebni kreditni aranžmaji Institucije razkrijejo delež novih sredstev (tj. sredstev, izdanih v tekočem obdobju razkritja), razvrščenih kot posebni kreditni aranžmaji, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti za cilj prilagajanja podnebnim spremembam, v skupnih novih sprejemljivih sredstvih (tj. sredstvih, izdanih v tekočem obdobju razkritja), s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Nova sprejemljiva sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Ta postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih sprejemljivih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (i) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih kritih sredstev v navedenih sredstvih, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
y	Od tega: prilagoditvene Člen 11 Uredbe (EU) 2020/852. Institucije razkrijejo delež novih sredstev (tj. sredstev, izdanih v tekočem obdobju razkritja), povezanih s prehodnimi dejavnostmi za cilj prilagajanja podnebnim spremembam, v skupnih novih sprejemljivih sredstvih (tj. sredstvih, izdanih v tekočem obdobju razkritja), s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Nova sprejemljiva sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Ta postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih sprejemljivih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (j) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih kritih sredstev v navedenih sredstvih, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
z	Od tega: omogočitvene Člen 16 Uredbe (EU) 2020/852. Institucije razkrijejo delež novih sredstev (tj. sredstev, izdanih v tekočem obdobju razkritja), povezanih z omogočitvenimi dejavnostmi za cilj prilagajanja podnebnim spremembam, v skupnih novih sprejemljivih sredstvih (tj. sredstvih, izdanih v tekočem obdobju razkritja), s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Nova sprejemljiva sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Ta postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih sprejemljivih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (k) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih kritih sredstev v navedenih sredstvih, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
aa	Delež sredstev za financiranje sektorjev, relevantnih za taksonomijo Institucije razkrijejo delež novih sredstev (tj. sredstev, izdanih v tekočem obdobju razkritja), s katerimi se financirajo dejavnosti, zajete s ciljema blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam, določenima v Uredbi (EU) 2020/852, v skupnih novih sprejemljivih sredstvih (tj. sprejemljivih sredstvih, izdanih v tekočem obdobju razkritja). Nova sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Ta postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih sprejemljivih sredstev, s katerimi se financirajo sektorji, relevantni za taksonomijo, kot je določena v navodilih za stolpec (l) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih kritih sredstev v navedenih sredstvih, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
ab	Od tega: okoljsko trajnostna Institucije razkrijejo delež novih sredstev (tj. sredstev, izdanih v tekočem obdobju razkritja), s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti za cilj blažitve podnebnih sprememb in cilj prilagajanja podnebnim spremembam, v skupnih novih sprejemljivih sredstvih (tj. sprejemljivih sredstvih, izdanih v tekočem obdobju razkritja). Nova sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Ta postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih sprejemljivih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (m) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih kritih sredstev v navedenih sredstvih, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
ac	Od tega: posebni kreditni aranžmaji Institucije razkrijejo delež novih sredstev (tj. sredstev, izdanih v tekočem obdobju razkritja), razvrščenih kot posebni kreditni aranžmaji, s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti za cilja blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam, v skupnih novih sredstvih (tj. sredstvih, izdanih v tekočem obdobju razkritja), s katerimi se financirajo okoljsko trajnostne dejavnosti. Nova sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Ta postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih sprejemljivih sredstev, kot je določena v navodilih za stolpec (n) predloge 7. Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je bruto knjigovodska vrednost novih kritih sredstev v navedenih sredstvih, kot je določena v navodilih za stolpec (a) predloge 7.
ad	Od tega: prehodne/prilagoditvene Člena 10 in 11 Uredbe (EU) 2020/852. Odstotek ustreza stolpcu (t) in stolpcu (y).
ae	Od tega: omogočitvene Člen 16 Uredbe (EU) 2020/852. Odstotek ustreza stolpcu (u) in stolpcu (z).
af	Delež zajetih skupnih novih sredstev Institucije razkrijejo delež skupnih novih sredstev, ki ga zajema GAR. Nova sredstva se izračunajo brez upoštevanja odplačil in drugih znižanj. Postavka je izražena v odstotkih. Števec ključnega kazalnika uspešnosti je razlika v bruto knjigovodski vrednosti kritih sredstev, kot je določena v navodilih za vrstico 1 predloge 7, med tekočim obdobjem razkritja (t) in prejšnjim obdobjem razkritja (t – 1). Imenovalec ključnega kazalnika uspešnosti je razlika v bruto knjigovodski vrednosti skupnih novih sredstev, kot je določena v navodilih za vrstico 53 predloge 7, med tekočim obdobjem razkritja (t) in prejšnjim obdobjem razkritja (t – 1).

Vrstice	Navodila
1	GAR iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2178.
2	Krediti in druga finančna sredstva, dolžniški vrednostni papirji in lastniški instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje, sprejemljivi za izračun GAR GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 1 predloge 7.
3	Finančne družbe GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 2 predloge 7.
4	Kreditne institucije GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 3 predloge 7.
5	Druge finančne družbe GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 7 predloge 7.
6	Od tega: investicijska podjetja GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 8 predloge 7.
7	Od tega: družbe za upravljanje GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 12 predloge 7.
8	Od tega: zavarovalnice GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 16 predloge 7.
9	Nefinančna podjetja, za katera veljajo obveznosti razkritja iz direktive o nefinančnem poročanju GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 20 predloge 7.
10	Gospodinjstva GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 24 predloge 7.
11	Od tega krediti, zavarovani s stanovanjskimi nepremičninami GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 25 predloge 7.
12	Od tega krediti za prenovo stavb GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 26 predloge 7.
13	Od tega krediti za nakup motornega vozila GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 27 predloge 7.
14	Financiranje lokalnih organov GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 28 predloge 7.
15	Financiranje stanovanj GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 29 predloge 7.
16	Drugo financiranje lokalnih organov GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 30 predloge 7.
17	Zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s priposestvovanjem: stanovanjske in poslovne nepremičnine GAR v % za izpostavljenosti v vrstici 31 predloge 7.

Predloga 9 – Ukrepi za blažitev: BTAR (delež usklajenosti netrgovalne knjige s taksonomijo)

Člen 9 Izvedbene uredbe (EU) 2021/2178 določa, da Komisija pregleda uporabo navedene uredbe do 30. junija 2024. Komisija mora oceniti zlasti potrebo po kakršnih koli nadaljnjih spremembah v zvezi z vključitvijo:

(a)	izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank v števec in imenovalec ključnih kazalnikov uspešnosti finančnih podjetij;

(b)	izpostavljenosti do podjetij, ki ne objavljajo izjave o nefinančnem poslovanju v skladu s členom 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, v števec ključnih kazalnikov uspešnosti finančnih podjetij.

Institucije se lahko odločijo v to predlogo vključiti naslednje informacije. Za nasprotne stranke, ki so nefinančne družbe in nimajo obveznosti razkritja, lahko institucije na podlagi razumnih prizadevanj in na podlagi informacij, ki so že na voljo in zbrane na prostovoljni ter dvostranski osnovi od nasprotnih strank ali izračunane na podlagi ocen, razkrijejo razširjene informacije o sprejemljivosti za taksonomijo in usklajenosti s taksonomijo iz Uredbe (EU) 2020/852 v zvezi z okoljskima ciljema blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam iz člena 9, točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2020/852 za tiste izpostavljenosti do evropskih nefinančnih družb, za katere ne veljajo obveznosti razkritja iz Direktive 2013/34/EU, in do neevropskih nefinančnih družb, za katere ne veljajo obveznosti razkritja iz Direktive 2013/34/EU. Te informacije se lahko razkrijejo samo enkrat na podlagi usklajenosti prihodkov nasprotnih strank za kredite za splošne namene, kot v primeru GAR.

Prvi referenčni datum razkritja te predloge je 31. december 2024. Institucijam teh informacij ni treba razkriti pred 1. januarjem 2025.

Predloga 9.1 – Ukrepi za blažitev: sredstva za izračun BTAR

Institucije lahko v tej predlogi razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost sredstev, pomembnih za izračun BTAR. Ta predloga se uporablja samo za nasprotne stranke, za katere ne veljajo obveznosti razkritja.

SKUPNA SREDSTVA V GAR

Kot so razkrita v vrstici 32 predloge 7.

Nefinančne družbe iz EU (za katere ne veljajo obveznosti razkritja iz direktive o nefinančnem poročanju)

Institucije razkrijejo izpostavljenosti do nefinančnih družb, kot so opredeljene v delu 1, odstavek 42, točka (e), Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451, ki se nahajajo v Uniji in za katere ne veljajo obveznosti razkritja iz Direktive 2013/34/EU.

Kadar za nasprotno stranko ne veljajo obveznosti razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852, lahko institucije za izračun odstotka izpostavljenosti, usklajenih s taksonomijo, iz Uredbe (EU) 2020/852 na podlagi razumnih prizadevanj na prostovoljni in dvostranski osnovi zbirajo informacije od svojih nasprotnih strank med postopki izdaje kreditov ter rednega kreditnega pregledovanja in spremljanja. Kreditne institucije uporabijo notranje ocene in približke ter v opisu, priloženem predlogi, pojasnijo obseg uporabe teh ocen in vrsto uporabljenih ocen samo, če nasprotna stranka ne more ali ni pripravljena zagotoviti ustreznih podatkov. Kadar institucije ustreznih informacij ne morejo zbrati na prostovoljni in dvostranski osnovi ali jih oceniti ali tega ne morejo storiti na podlagi razumnih prizadevanj, ki zanje ali za njihove nasprotne stranke niso pretirano obremenjujoča, to pojasnijo v opisu, priloženem predlogi, pri čemer pojasnijo razloge in na katere nasprotne stranke se to nanaša.

Za razkritja, ki vključujejo podjetja, za katera ne veljajo obveznosti razkritja iz Direktive 2013/34/EU, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), institucije pri ocenjevanju kreditiranja/financiranja za splošne namene, pri katerem uporaba izkupičkov ni znana, uporabijo poenostavljen pristop in svojo oceno osredotočijo na glavno gospodarsko dejavnost podjetja, tj. na njegov glavni vir prihodkov, da bi določile splošno usklajenost izpostavljenosti z Uredbo (EU) 2020/852. V primeru posebnih kreditnih aranžmajev ocena temelji na tem, v kolikšni meri se za konkretni financirani projekt šteje, da bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam (informacije, specifične za projekt).

Od tega: krediti, zavarovani s poslovnimi nepremičninami

Izpostavljenosti iz dela 2, odstavek 173, točka (a), in odstavek 239ix, Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.

Za te izpostavljenosti se usklajenost s taksonomijo iz Uredbe (EU) 2020/852 oceni le na podlagi poenostavljenega pristopa za cilj blažitve podnebnih sprememb v skladu s tehničnimi merili za pregled za stavbe, in sicer za prenovo ter nakup in lastništvo v skladu s točkami 7.2, 7.3, 7.4, 7.5, 7.6 oziroma 7.7 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139, na podlagi energijske učinkovitosti zadevnega zavarovanja s premoženjem.

Od tega: krediti za prenovo stavb

Krediti, ki se odobrijo MSP in drugim nefinančnim družbam, za katere ne veljajo obveznosti razkritja v skladu z Direktivo 2014/95/EU, z namenom prenove stavbe.

Nefinančne družbe zunaj EU (za katere ne veljajo obveznosti razkritja iz direktive o nefinančnem poročanju)

Izpostavljenosti do nefinančnih družb iz dela 1, odstavek 42, točka (e), Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451, ki se nahajajo zunaj Unije in za katere ne veljajo obveznosti razkritja iz Direktive 2014/95/EU.

Kadar institucije navedene informacije zagotovijo v svojih razkritjih na podlagi člena 8 Uredbe (EU) 2020/852 v skladu s členom 7(7) Delegirane uredbe (EU) 2021/2178, tukaj razkrijejo iste informacije. V nasprotnem primeru institucije zbirajo informacije od svojih nasprotnih strank na dvostranski osnovi ob izdajanju kreditov ter med rednim postopkom kreditnega pregledovanja in spremljanja ali uporabijo naslednje približke za razkritje informacij o izpostavljenostih zunaj EU, ki temeljijo na najboljših prizadevanjih:

(a)	svoje lastne modele in razvrstitev izpostavljenosti v skladu z njimi; v tem primeru institucije pojasnijo glavne značilnosti uporabljenih modelov;

(b)	če so na voljo, javna razkritja nasprotnih strank na podlagi mednarodnih standardov (vključno s smernicami TCFD); v tem primeru institucije pojasnijo vrsto razpoložljivih informacij in uporabljene standarde;

(c)	druge javno dostopne podatke.

Institucije morajo v opisu, priloženem tej predlogi, pojasniti vire, uporabljene za razkritje teh informacij. Kadar institucije ustreznih informacij ne morejo zbrati na dvostranski osnovi ali jih oceniti ali tega ne morejo storiti na podlagi razumnih prizadevanj, ki zanje ali za njihove nasprotne stranke niso pretirano obremenjujoča, to pojasnijo v opisu, priloženem predlogi, pri čemer pojasnijo razloge in na katere nasprotne stranke se to nanaša.

Za to vrsto nasprotnih strank institucije pri ocenjevanju kreditiranja/financiranja za splošne namene, pri katerem uporaba izkupičkov ni znana, uporabijo poenostavljen pristop in svojo oceno osredotočijo na glavno gospodarsko dejavnost podjetja, tj. na njegov glavni vir prihodkov, da bi določile splošno usklajenost izpostavljenosti z Uredbo (EU) 2020/852. V primeru posebnih kreditnih aranžmajev ocena temelji na obsegu in deležu, v katerem se šteje, da določen financirani projekt bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam (informacije, specifične za projekt), za nepremičninski portfelj pa se ocena izvede za cilj blažitve podnebnih sprememb na podlagi energijske učinkovitosti zadevnega zavarovanja s premoženjem in njegove usklajenosti z merili, določenimi za zadevne dejavnosti v Uredbi (EU) 2020/852.

Vrstica 12

SKUPNA SREDSTVA V BTAR

Vsota vrstic 1, 2 in 8

Vrstice 13 do 19

Glej opredelitve v predlogi 7 (vrstice 41 do 50).

Predloga 9.2 – BTAR (%)

Institucije lahko v tej predlogi razkrijejo odstotek sredstev, ki sestavljajo BTAR, kot so razkrita v predlogi 1, v primerjavi s skupnimi sredstvi v imenovalcu BTAR, kot so razkrita v vrstici 17 predloge 9.1.

Predloga 9.3 – BTAR (%)

Ta predloga vsebuje povzetek ključnega kazalnika uspešnosti BTAR, razčlenitev po okoljskih ciljih glede podnebnih sprememb in skupnih vrednostih ter razčlenitev po stanjih in tokovih.

Predloga 10 – Drugi ukrepi za blažitev podnebnih sprememb, ki niso zajeti v Uredbi (EU) 2020/852

Ta predloga zajema druge ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in vključuje izpostavljenosti institucij, ki niso usklajene s taksonomijo, kot je navedeno v Uredbi (EU) 2020/852, v skladu s predlogama 7 in 8, vendar še vedno podpirajo nasprotne stranke pri procesu prehoda in prilagajanja za cilja blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam. Ti ukrepi in dejavnosti za blažitev vključujejo obveznice in kredite, izdane v skladu s standardi, ki niso standardi Unije, vključno z zelenimi obveznicami, trajnostnimi obveznicami, povezanimi z vidiki podnebnih sprememb, s trajnostnostjo povezanimi obveznicami, povezanimi z vidiki podnebnih sprememb, zelenimi krediti, s trajnostnostjo povezanimi krediti, povezanimi z vidiki podnebnih sprememb, s trajnostnostjo povezanimi krediti, povezanimi z vidiki podnebnih sprememb.

Institucije v opis, priložen tej predlogi, vključijo podrobna pojasnila o naravi in vrsti ukrepov za blažitev, navedenih v tej predlogi, vključno z informacijami o vrsti tveganj, ki jih nameravajo zmanjševati, cilji v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih podpirajo, ter informacijami o povezanih nasprotnih strankah in časovnem okviru ukrepov. Pojasnijo tudi, zakaj navedene izpostavljenosti niso v celoti usklajene z merili iz Uredbe (EU) 2020/852 in niso trajnostne v skladu z Uredbo (EU) 2020/852, vendar še vedno prispevajo k zmanjševanju tveganja prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami ali fizičnega tveganja, ter navedejo vse druge ustrezne informacije, ki bi lahko pomagale razumeti okvir institucije za upravljanje tveganj.

Institucije začnejo razkrivati informacije, vključene v predloge, s prvim referenčnim datumom razkritja na dan 31. decembra 2022.

Stolpci	Navodila
a	Vrsta finančnega instrumenta Institucije razkrijejo vrsto finančnega instrumenta iz Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
b	Vrsta nasprotne stranke Institucije razkrijejo vrsto nasprotne stranke iz dela 1, odstavek 42, Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
c	Bruto knjigovodska vrednost (v mio. EUR) Institucije razkrijejo bruto knjigovodsko vrednost iz dela 1, odstavek 34, Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451.
d	Vrsta tveganja, ki se zmanjšuje (tveganje prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami) Institucije razkrijejo vrsto tveganja, ki se zmanjšuje z navedenim ukrepom: tveganje prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami.
e	Vrsta tveganja, ki se zmanjšuje (fizično tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami) Institucije razkrijejo vrsto tveganja, ki se zmanjšuje z navedenim ukrepom: fizično tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami.
f	Kvalitativne informacije o naravi ukrepov za blažitev Institucije opišejo naravo ukrepov za blažitev, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb iz člena 10 Uredbe (EU) 2020/852 in k prilagajanju podnebnim spremembam iz člena 11 navedene uredbe, ter razloge, zakaj se izpostavljenosti ne štejejo za usklajene s taksonomijo za namene GAR.

“

(*1) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(*2) COM(2019) 640 final.

(*3) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(*4) Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).

(*5) C(2019) 4490 (UL C 209, 20.6.2019, str. 1).

(*6) Priporočila projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem, https://www.fsb-tcfd.org/recommendations.

(*7) Finančna pobuda Programa Združenih narodov za okolje (UNEP FI), https://www.unepfi.org.

(*8) Standardi poročanja o trajnostnosti organizacije Global Reporting Initiative, https://www.globalreporting.org/standards.

(*9) Načela Združenih narodov za odgovorne naložbe (UNPRI), https://www.unpri.org.

(*10) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(*11) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90, kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(*12) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (UL L 406, 3.12.2020, str. 17).

(*13) Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

(*14) https://carbonaccountingfinancials.com/standard.

(*15) https://www.cdp.net/en.

(*16) Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).

(*17) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(*18) Net Zero Emissions by 2050 Scenario (NZE) – IEA (2021), World Energy Model, IEA, Pariz https://www.iea.org/reports/world-energy-model.

(*19) Poročilo za leto 2021 je na voljo na tej povezavi.

(*20) Za več primerov glej poročilo UNEP FI in podjetja Acclimatise: „Chartering New Climate. State-of-the-art tools and data for banks to assess credit risks and opportunities from physical climate change impacts“, september 2020, https://www.unepfi.org/publications/banking-publications/charting-a-new-climate/. Poročilo vsebuje podrobne informacije o zajetih časovnih obdobjih, uporabi scenarijev za prihodnost, prostorski ločljivosti in pokritosti, obliki rezultatov, ki jih je treba prejeti iz določenih naborov podatkov, ter licenciranju in stroških (večina portalov in podatkovnih zbirk omogoča brezplačen dostop). Poleg tega poročilo obravnava različne tehnike ocenjevanja in merjenja fizičnega tveganja, kot so toplotno kartiranje, korelacijska analiza, namenska orodja in analitika.

(*21) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).

(*22) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

	Ključni kazalnik uspešnosti			% zajetosti (glede na skupna sredstva) (*2)
	Blažitev podnebnih sprememb	Prilagajanje podnebnim spremembam	Skupaj (blažitev podnebnih sprememb + prilagajanje podnebnim spremembam)	% zajetosti (glede na skupna sredstva) (*2)
Stanje GAR
Tok GAR

Številka vrstice	Kvalitativne informacije – prosta vsebina
	Poslovna strategija in procesi
(a)	Poslovna strategija institucije za vključitev okoljskih dejavnikov in tveganj ob upoštevanju vpliva okoljskih dejavnikov in tveganj na poslovno okolje, poslovni model, strategijo in finančno načrtovanje institucije.
(b)	Splošni in posamični cilji ter omejitve za ocenjevanje in obravnavanje okoljskega tveganja v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju ter ocenjevanje uspešnosti glede na te cilje in omejitve, vključno z informacijami, usmerjenimi v prihodnost, o zasnovi poslovne strategije in postopkov.
(c)	Sedanje naložbene dejavnosti in (prihodnji) naložbeni cilji v zvezi z okoljskimi cilji in dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU.
(d)	Politike in postopki v zvezi z neposrednim in posrednim sodelovanjem z novimi ali obstoječimi nasprotnimi strankami pri njihovih strategijah za blažitev in zmanjševanje okoljskih tveganj.
	Upravljanje
(e)	Odgovornosti upravljalnega organa za določitev okvira za upravljanje tveganj ter nadzor in upravljanje izvajanja ciljev, strategije in politik v okviru upravljanja okoljskih tveganj, ki zajemajo ustrezne kanale prenosa.
(f)	Vključitev kratko-, srednje- in dolgoročnih učinkov okoljskih dejavnikov in tveganj s strani upravljalnega organa, organizacijska struktura poslovnih področij in funkcij notranjega nadzora.
(g)	Vključitev ukrepov za upravljanje okoljskih dejavnikov in tveganj v ureditve notranjega upravljanja, vključno z vlogo odborov, dodelitvijo nalog in odgovornosti ter povratnimi informacijami funkcije upravljanja tveganj upravljalnemu organu, kar zajema ustrezne kanale prenosa.
(h)	Hierarhija poročanja in pogostost poročanja v zvezi z okoljskim tveganjem.
(i)	Usklajenost politike prejemkov s cilji institucije, povezanimi z okoljskimi tveganji.
	Upravljanje tveganj
(j)	Vključenost kratko-, srednje- in dolgoročnih učinkov okoljskih dejavnikov in tveganj v okvir za upravljanje tveganj.
(k)	Opredelitve, metodologije in mednarodni standardi, na katerih temelji okvir za upravljanje okoljskih tveganj.
(l)	Postopki za ugotavljanje, merjenje in spremljanje dejavnosti in izpostavljenosti (in po potrebi zavarovanja s premoženjem), občutljivih na okoljska tveganja, ki zajemajo ustrezne kanale prenosa.
(m)	Dejavnosti, zaveze in izpostavljenosti, ki prispevajo k zmanjševanju okoljskih tveganj.
(n)	Uporaba orodij za ugotavljanje, merjenje in upravljanje okoljskih tveganj.
(o)	Rezultati in učinki uporabljenih orodij za tveganje ter ocenjeni vpliv okoljskega tveganja na profil kapitalskega in likvidnostnega tveganja.
(p)	Razpoložljivost, kakovost in točnost podatkov ter prizadevanja za izboljšanje teh vidikov.
(q)	Opis omejitev za okoljska tveganja (kot dejavnike bonitetnih tveganj), ki so določene ter bi v primeru kršitve sprožile prenos na višjo raven in izključitev.
(r)	Opis povezave (kanali prenosa) med okoljskimi tveganji ter kreditnim tveganjem, likvidnostnim tveganjem in tveganjem financiranja, tržnim tveganjem, operativnim tveganjem in tveganjem izgube ugleda v okviru za upravljanje tveganj.

	a	b	c	d	e
	Bruto knjigovodska vrednost (združeno)	Bruto knjigovodska vrednost do nasprotnih strank v primerjavi s skupno bruto knjigovodsko vrednostjo (združeno) (*1)	Od tega okoljsko trajnostne (BPS)	Tehtana povprečna zapadlost	Število vključenih 20 podjetij, ki najbolj onesnažujejo okolje
1