IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2448

z dne 13. decembra 2022

o določitvi operativnih smernic o dokazih za skladnost s trajnostnimi merili za gozdno biomaso iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (1) in zlasti člena 29(8) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva (EU) 2018/2001 določa nova trajnostna merila za gozdno biomaso, ki se uporablja za proizvodnjo energije, da bi se ta lahko upoštevala pri evropskih ciljih in nacionalnih prispevkih, bila del obveznosti glede energije iz obnovljivih virov, ki izhajajo iz členov 23 in 25, ter bila upravičena do javne podpore. Poleg tega Direktiva (EU) 2018/2001 od držav članic zahteva, da pri oblikovanju programov podpore za obnovljive vire energije preučijo, ali obstaja trajnostni vir biomase, in ustrezno upoštevajo načela krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki, določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), da bi tako preprečili nepotrebna izkrivljanja na trgih surovin.

(2)	V tem okviru je treba gozdno biomaso, ki se uporablja za proizvodnjo energije, šteti za trajnostno, če izpolnjuje trajnostna merila iz člena 29(6) in (7) Direktive (EU) 2018/2001, ki obravnavajo sečnjo gozdov in emisije zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).

(3)

Za zagotovitev skladnosti med cilji Direktive (EU) 2018/2001 in okoljsko zakonodajo Unije ter zanesljivim in harmoniziranim izvajanjem novih trajnostnih meril za gozdno biomaso s strani držav članic in gospodarskih subjektov mora Komisija v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 sprejeti izvedbene akte, s katerimi se določijo operativne smernice o dokazih za skladnost s temi merili.

(4)

Za zmanjšanje tveganja uporabe gozdne biomase, ki ni v skladu z merili trajnostne sečnje, bi morali gospodarski subjekti izvesti oceno na podlagi tveganja, ki temelji na obstoječi zakonodaji o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, vključno s sistemi spremljanja in izvrševanja, ki veljajo v državi izvora gozdne biomase. V ta namen bi morali za pridobljeno gozdno biomaso veljati nacionalni in podnacionalni zakoni in predpisi, ki izpolnjujejo merila za sečnjo iz člena 29(6)(a) Direktive (EU) 2018/2001. Gospodarski subjekti bi morali oceniti tudi, ali obstajajo sistemi spremljanja in izvrševanja ter ali ni dokazov o znatnem neizvrševanju zadevne nacionalne ali podnacionalne zakonodaje. V ta namen bi morali gospodarski subjekti uporabljati pravne ocene in poročila, ki jih pripravijo Evropska komisija (3), mednarodne organizacije ali nacionalne vladne organizacije, vključno z informacijami, ki jih zagotovijo nevladne organizacije in znanstvene organizacije strokovnjakov za gozdarstvo. Pri oceni na podlagi tveganja bi bilo treba upoštevati tudi vse ustrezne tekoče postopke za ugotavljanje kršitev, ki jih je sprožila Komisija in ki so razvidni iz javno dostopne podatkovne zbirke Komisije o kršitvah, in vse ustrezne odločitve Sodišča Evropske unije o kršitvah šteti kot dokaze o neizvrševanju.

(5)

Če na nacionalni ravni ni dokazov o skladnosti z enim ali več merili za sečnjo iz člena 29(6)(a) Direktive (EU) 2018/2001, bi bilo treba gozdno biomaso obravnavati kot zelo tvegano. V takih primerih bi morali gospodarski subjekti predložiti podrobnejše dokaze, da so merila za sečnjo iz člena 29(6), točka (b), Direktive (EU) 2018/2001 izpolnjena s sistemi upravljanja na ravni območja izvora. V zvezi s tem je treba podrobneje določiti dokaze o trajnostnosti, ki bi jih morali gospodarski subjekti predložiti s sistemi upravljanja na ravni gozdarskega območja izvora, v primerjavi s tistimi, ki se zahtevajo v okviru nacionalne in podnacionalne ocene skladnosti. S tem se bo zagotovilo učinkovito izpolnjevanje meril za sečnjo, zlasti meril za obnovo gozda, ohranjanje zavarovanih območij, zmanjšanje vplivov sečnje na kakovost tal in biotsko raznovrstnost ter ohranjanje ali izboljšanje dolgoročne proizvodne zmogljivosti gozda.

(6)

Da bi zagotovili pravilno upoštevanje biogenih emisij in odvzemov, povezanih s pridobivanjem gozdne biomase, je treba zagotoviti, da gozdna biomasa izpolnjuje merila LULUCF na nacionalni ravni. Zlasti država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, iz katere izvira biomasa, bi morala biti pogodbenica Pariškega sporazuma. Poleg tega bi morala zadevna država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje v smislu Pariškega sporazuma predložiti nacionalno določeni prispevek (NDC), ki zajema emisije in odvzeme zaradi rabe zemljišč, kmetijstva in gozdarstva ter zagotavlja, da se spremembe v zalogah ogljika, povezane s pridobivanjem biomase, upoštevajo pri zavezi države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje za zmanjšanje ali omejitev emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v NDC. Druga možnost je, da ima nacionalno ali podnacionalno zakonodajo, ki se uporablja na območju sečnje, da se ohranijo ali povečajo zaloge in ponori ogljika. Poleg tega bi bilo treba predložiti dokaze, da sporočene emisije iz sektorja LULUCF ne presegajo odvzemov in da se ponori ogljika v gozdovih v ustreznem referenčnem obdobju vzdržujejo ali krepijo.

(7)

Kadar skladnosti z merili LULUCF iz člena 29(7), točka (a), Direktive (EU) 2018/2001 ni mogoče dokazati, morajo gospodarski subjekti predložiti dodatne dokaze o obstoju sistemov upravljanja na ravni območja izvora, da se zagotovi dolgoročno ohranjanje ali povečanje ravni zalog in ponorov ogljika v gozdovih. Takšni sistemi bi morali vključevati vsaj informacije iz načrtovanja, usmerjenega v prihodnost, in rednega spremljanja razvoja zalog in ponorov ogljika v gozdovih na ravni območja izvora.

(8)

Da bi zagotovili zanesljivo preverjanje novih trajnostnih meril za gozdno biomaso, bi morale biti informacije, ki jih predložijo gospodarski subjekti, pregledne, točne, zanesljive in zaščitene pred goljufijami, gospodarski subjekti pa bi morali imeti možnost, da se oprejo na zanesljiva pravila za certificiranje. Ta pravila bi morala upoštevati vlogo prostovoljnih nacionalnih ali mednarodnih sistemov certificiranja, ki jih Komisija priznava v skladu z odstavkom 4 člena 30 Direktive (EU) 2018/2001.

(9)	Da bi se zmanjšalo upravno breme, bi morale države članice gospodarskim subjektom olajšati delo z dajanjem na voljo podatkov, vključno s prostorskimi podatki in evidencami, za namene načrtovanja in spremljanja.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora za trajnostna pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa operativne smernice, ki jih morajo države članice uporabljati za zagotovitev zanesljivega in harmoniziranega izvajanja trajnostnih meril, ki temeljijo na tveganju, za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv iz gozdne biomase iz člena 29(6) in (7) Direktive (EU) 2018/2001.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

—	„merila za sečnjo na nacionalni ali podnacionalni ravni“ pomenijo merila iz člena 29(6)(a) Direktive (EU) 2018/2001;

—	„merila za sečnjo na ravni območja izvora“ pomenijo merila iz člena 29(6)(b) Direktive (EU) 2018/2001;

—	„država sečnje“ pomeni državo ali ozemlje, kjer je bila surovina iz gozdne biomase pridobljena;

—

„zasajeni gozd“ pomeni gozd, sestavljen pretežno iz dreves, vzpostavljenih s sajenjem in/ali namerno setvijo, če se pričakuje, da bodo posajena ali posejana drevesa predstavljala več kot petdeset odstotkov rastočega staleža ob zrelosti; to vključuje panjevce z dreves, ki so bila prvotno posajena ali posejana;

—

„gozdni nasad“ pomeni zasajeni gozd, s katerim se intenzivno gospodari in pri sajenju in zrelosti sestoja izpolnjuje vsa naslednja merila: ena ali dve vrsti, enakomeren starostni razred in enakomeren razmik. Vključuje hitro rastoče nasade za les, vlakna in energijo ter izključuje gozdove, zasajene za varstvo ali obnovo ekosistemov, ter gozdove, vzpostavljene s sajenjem ali setvijo, ki so glede zrelosti sestoja podobni ali bodo podobni gozdovom, ki se naravno obnavljajo;

—	„štori in korenine“ pomenijo dele celotne prostornine drevesa, razen prostornine lesne biomase nad štori, pri čemer se kot višina štora upošteva višina, pri kateri bi bilo drevo posekano v skladu z običajnimi postopki sečnje v zadevni državi ali regiji;

—	„odmrli les“ pomeni vso neživo lesno biomaso, ki ni v stelji, ne glede na to, ali je stoječa, ležeča ali v tleh, vključno z lesom, ki leži na površini, grobimi ostanki, odmrlimi koreninami in štori s premerom, najmanj 10 cm ali drugim premerom, ki se uporablja v zadevni državi;

—

„dolgoročna proizvodna zmogljivost“ pomeni zdravje gozda in njegovo sposobnost, da neprekinjeno in trajnostno zagotavlja dobrine, kot je les različnih kakovostnih razredov, ter nelesne gozdne proizvode in funkcije ekosistema, vključno s čiščenjem zraka in vode, ohranjanjem habitatov divjih živali, rekreacijo ali kulturnim kapitalom, v daljšem časovnem obdobju in po potrebi povezuje več zaporednih gozdarskih ciklov;

—	„sistem upravljanja“ pomeni informacije, zbrane o gozdnem območju na ravni območja izvora, tudi v obliki besedila, zemljevidov, preglednic in grafov, ter načrtovane in izvedene strategije ali dejavnosti upravljanja za doseganje ciljev upravljanja ali razvoja gozdnih virov;

—	pojem „naravne motnje“ ima pomen, ki je opredeljen v členu 3(9) Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

—	„neto letni prirastek“ pomeni letno rast prostornine staleža živih dreves, ki je na voljo, zmanjšano za povprečno naravno umrljivost tega staleža;

—	„merila LULUCF na nacionalni ravni“ pomenijo merila iz člena 29(7)(a) Direktive (EU) 2018/2001;

—	„merila LULUCF na ravni območja izvora“ pomenijo merila iz člena 29(7), točka (b), Direktive (EU) 2018/2001;

—	„zaloga ogljika“ ima pomen, kot ga določa člen 3(4) Uredbe (EU) 2018/841;

—	„ponor ogljika“ ima pomen, kot ga določa člen 3(1) Uredbe (EU) 2018/841;

—	„prva točka zbiranja“ ima pomen, kot ga določa člen 2(12) Izvedbene uredbe (EU) 2022/996 (5);

—	„revizija prve strani“ pomeni lastno izjavo gospodarskega subjekta, ki oskrbuje prvo točko zbiranja;

—	„revizija druge strani“ pomeni revizijo dobavitelja s strani gospodarskega subjekta, ki upravlja prvo točko zbiranja;

—	„revizija tretje strani“ pomeni revizijo gospodarskega subjekta, ki jo izvaja tretja stran, neodvisna od organizacije, ki je predmet revizije;

—	„gospodarski subjekt“ ima pomen, kot ga določa člen 2(11) Izvedbene uredbe (EU) 2022/996.

Člen 3

Ocena skladnosti z merili za sečnjo na nacionalni ali podnacionalni ravni

1. Države članice zahtevajo, da gospodarski subjekti predložijo revidirane informacije, ki dokazujejo skladnost z merili za sečnjo na nacionalni ali podnacionalni ravni. V ta namen gospodarski subjekti izvedejo oceno na podlagi tveganja, ki zagotavlja natančne, posodobljene in preverljive dokaze o vseh naslednjih elementih:

(a)	državi sečnje in po potrebi podnacionalni regiji, kjer je bila gozdna biomasa pridobljena, ter

(b)

da nacionalna ali podnacionalna zakonodaja, ki se uporablja na območju sečnje, zagotavlja:

(i)	zakonitost postopkov sečnje, ki se dokaže s predložitvijo dokazov o skladnosti sečnje z zakonodajo, ki se uporablja v državi sečnje, kot je določeno v členu 2, točka (h), Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(ii)	obnavljanje gozdov, ki se lahko dokaže s predložitvijo dokazov, da se z zakonodajo, ki se uporablja, zahteva naravno ali umetno obnavljanje ali kombinacija obojega, da se vzpostavi nov gozd na istem območju in v ustreznem obdobju v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo;

(iii)

učinkovito varstvo območij, ki so z mednarodno ali nacionalno zakonodajo ali s strani pristojnega organa določena za namene varstva narave, tudi na mokriščih in šotiščih;

(iv)

da se sečnja gozdov izvaja tako, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi na kakovost tal in biotsko raznovrstnost, kar se lahko dokaže s predložitvijo dokazov, da se z zakonodajo, ki se uporablja, ali ustreznimi pravili o gospodarjenju z gozdovi:

(1)	zahteva, da primarni gozdovi in območja, zavarovani v skladu s točko 1(b)(iii), niso degradirani v gozdne nasade ali nadomeščeni z njimi, kar lahko med drugim vključuje zagotavljanje, da obnovljeno gozdno območje zagotavlja krajevno primerno in ustrezno količino rastlin in drevesnih vrst;

(2)	zagotavlja varstvo tal ter vrst in habitatov, vključno s tistimi, ki so zavarovani z mednarodno ali nacionalno zakonodajo. Da bi države članice olajšale delo gospodarskih subjektov, si prizadevajo zagotoviti podatke o okoljskih značilnostih za posamezno območje, ter

(3)	čim bolj zmanjša odstranjevanje štorov, korenin in odmrlega lesa, kjer je to mogoče;

(v)

da se ohranja ali povečuje dolgoročna proizvodna zmogljivost gozda, kar se lahko dokaže s predložitvijo dokazov, da zakonodaja, ki se uporablja na nacionalni ali podnacionalni ravni, zagotavlja, da na podlagi povprečnih letnih podatkov sečnja ne presega neto prirastka v ustreznem obdobju v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo, razen v primerih, ko je to začasno upravičeno zaradi dokumentiranih gozdnih škodljivcev, neurij ali drugih naravnih motenj. To se lahko dokaže z uporabo:

(1)	nacionalnih poročil o evidencah gozdov,

(2)	dokazov iz člena 5, točka (ii), ali

(3)	podobnih poročil o evidencah na podnacionalni ravni;

(c)

obstoja sistemov za zagotavljanje spremljanja izvajanja in izvrševanja nacionalne in podnacionalne zakonodaje iz točke (b), vključno z informacijami o naslednjih elementih: organih, pristojnih za spremljanje, izvajanje in izvrševanje, sankcijah za neskladnost, sistemih za pritožbe na odločbe in dostopu javnosti do informacij;

(d)	da ni bistvenega neizvrševanja nacionalnih in/ali podnacionalnih zakonov in predpisov iz točke (b).

2. V zvezi z dokazi iz točke (d) odstavka 1 gospodarski subjekti upoštevajo vse pravne ocene in poročila, ki jih pripravijo nacionalne ali mednarodne vladne organizacije in v katerih je podrobno opisano neizvrševanje nacionalne ali podnacionalne zakonodaje iz točke (b) odstavka 1. Upoštevajo se tudi vsi ustrezni tekoči postopki za ugotavljanje kršitev, ki jih Evropska komisija uvede proti državi članici na podlagi ustrezne zakonodaje Unije. Obstoj sodbe Sodišča zoper državo članico zaradi kršitve ustrezne zakonodaje Unije, kot je Uredba (EU) št. 995/2010, se šteje za dokaz takšnega neizvrševanja.

3. Države članice lahko za zmanjšanje upravnega bremena za gospodarske subjekte vzpostavijo javne podatkovne zbirke z najnovejšimi informacijami o elementih iz tega člena in subjektom olajšajo dostop do informacij, vključno z javnimi prostorskimi podatki in javnimi evidencami. Države članice lahko v ta namen zagotovijo ustrezno usposabljanje.

4. Gospodarski subjekti se lahko odločijo, da neposredno dokažejo skladnost z merili za sečnjo na ravni območja izvora v skladu s členom 4.

Člen 4

Ocena skladnosti z merili za sečnjo na ravni gozdarskega območja izvora

Kadar dokazila o skladnosti z enim ali več merili za sečnjo na nacionalni ali podnacionalni ravni niso na voljo, države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da predložijo revidirane informacije, da so bila ta merila izpolnjena prek sistemov upravljanja, ki so vzpostavljeni in se izvajajo na ravni območja izvora. V ta namen gospodarski subjekti zagotovijo natančne, posodobljene in preverljive dokaze o naslednjih elementih:

(a)	prostorskih mejah območja izvora, za katero je treba dokazati skladnost in na katerem se uporabljajo sistemi upravljanja iz točke (b), vključno z geografskimi koordinatami ali parcelami;

(b)

sistemih upravljanja, ki se uporabljajo na območju izvora in zagotavljajo:

(i)	zakonitost postopkov sečnje, kar se dokaže s predložitvijo dokazov o skladnosti sečnje s sistemom potrebne skrbnosti iz člena 6 Uredbe (EU) št. 995/2010;

(ii)

da se obnavljanje gozdov izvaja tako, da se vsaj ohranjata kakovost in količina posekanih gozdnih površin, kar se lahko dokaže s predložitvijo dokazov o vzpostavitvi novega gozda na istem območju v največ desetih letih po sečnji. To se lahko dokaže z uporabo načrtov za gospodarjenje z gozdovi, operativnimi protokoli, presojami vplivov na okolje ter rezultati ustreznih revizij skladnosti in inšpekcijskih pregledov;

(iii)

da gozdna biomasa ne izvira z območij, ki so z mednarodno ali nacionalno zakonodajo ali s strani pristojnega organa določena za varstvo narave, tudi na mokriščih in šotiščih, razen če obstajajo dokazi, da pridobivanje surovin ne škoduje ciljem varstva tako določenih območij. To se lahko dokaže z uporabo mednarodnih in nacionalnih podatkovnih zbirk, uradnih zemljevidov, načrtov za gospodarjenje z gozdovi, operativnih protokolov, protokolov sečnje, satelitskih posnetkov, presoj vplivov na okolje in uradnih dovoljenj za sečnjo, vključno s pogoji ali omejitvami, ki zagotavljajo, da ni nasprotja z ustreznimi cilji varstva narave, ter rezultati ustreznih revizij skladnosti in inšpekcijskih pregledov;

(iv)

da se sečnja gozdov izvaja tako, da se vsaj preprečijo negativni vplivi na kakovost tal in biotsko raznovrstnost. To se lahko dokaže s predložitvijo dokazov, da so bila vnaprej opredeljena ustrezna tveganja, povezana s pridobivanjem gozdne biomase za proizvodnjo energije, in da so bili izvedeni ustrezni blažilni ukrepi, na primer:

(1)	primarni gozdovi in zavarovana območja iz točke (b)(iii) niso degradirani v gozdne nasade ali nadomeščeni z njimi;

(2)	pridobiva se čim manj štorov in korenin;

(3)	pridobivanje se ne izvaja na občutljivih tleh;

(4)	pridobivanje se izvaja s sistemi sečnje, ki čim manj vplivajo na kakovost tal, med drugim na zbijanje tal;

(5)	pridobivanje se izvaja tako, da se čim bolj zmanjša vpliv na značilnosti biotske raznovrstnosti in habitate, vključno z rastlinami in živalmi, zaščitenimi z mednarodno ali nacionalno zakonodajo;

(6)	v gozdu se pustijo krajevno primerna količina in primerni sortimenti odmrlega lesa ter

(7)	čim bolj se zmanjša število velikih golosekov, razen v primerih, ko so začasno upravičeni zaradi dokumentiranih gozdnih škodljivcev, neurij ali drugih naravnih motenj.

Ti blažilni ukrepi se lahko dokažejo z uporabo mednarodnih in nacionalnih podatkovnih zbirk, uradnih zemljevidov in satelitskih posnetkov, načrtov za gospodarjenje z gozdovi, operativnih protokolov in protokolov sečnje ter rezultatov ustreznih revizij skladnosti in inšpekcijskih pregledov;

(v)

da sečnja ohranja ali izboljšuje dolgoročno proizvodno zmogljivost gozda. To se lahko dokaže s predložitvijo dokazov, da letni posek ne presega povprečnega neto letnega prirastka na ustreznem izvornem območju v desetletnem obdobju pred posegom sečnje, razen če so različne količine ustrezno upravičene za povečanje prihodnje proizvodne zmogljivosti gozda ali zaradi dokumentiranih gozdnih škodljivcev, neurij ali drugih naravnih motenj. To se lahko dokaže z uporabo podatkov iz javnih ali zasebnih evidenc gozdov.

Člen 5

Ocena skladnosti z merili LULUCF na nacionalni ravni

Države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da predložijo revidirane informacije, ki potrjujejo skladnost z merili o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF) na nacionalni ravni. Gospodarski subjekti v ta namen predložijo točne, posodobljene in preverljive dokaze, da je država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, iz katere izvira gozdna biomasa, pogodbenica Pariškega sporazuma in izpolnjuje enega od naslednjih dveh sklopov pogojev:

(i)

predložila je nacionalno določen prispevek (NDC) v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah iz leta 2015, sprejetega na podlagi 21. konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	NDC vključuje sektorje kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč, bodisi združene kot en sektor kmetijstva, gozdarstva in druge rabe zemljišč (AFOLU) bodisi kot ločena sektorja kmetijstva in LULUCF;

(b)	v NDC je pojasnjeno, kako so bili sektorji kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč upoštevani v NDC;

(c)	v NDC se beleži število emisij in odvzemov iz sektorjev kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč glede na skupni cilj države za zmanjšanje emisij, vključno z emisijami, povezanimi s pridobivanjem gozdne biomase; ali

(ii)

obstajajo nacionalni ali podnacionalni predpisi, ki se uporabljajo za območje sečnje, za ohranjanje in povečevanje zalog in ponorov ogljika v gozdovih. Poleg tega se predložijo dokazi, da sporočene emisije iz sektorja LULUCF ne presegajo odvzemov, kar se lahko dokaže s predložitvijo dokazov, da sporočene emisije iz sektorja LULUCF v povprečju ne presegajo odvzemov v desetih letih pred pridobivanjem gozdne biomase ter da se zaloge in ponori ogljika med zadnjima dvema zaporednima desetletnima obdobjema pred pridobivanjem gozdne biomase ohranjajo ali povečujejo.

Da se zmanjša upravno breme za gospodarske subjekte, jim lahko države članice zagotovijo najnovejše informacije o elementih iz tega člena.

Člen 6

Ocena skladnosti z merili LULUCF na ravni gozdarskega območja izvora

Kadar dokazila o skladnosti z merili LULUCF na nacionalni ravni niso na voljo, države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da predložijo revidirane informacije, ki potrjujejo obstoj in izvajanje sistemov upravljanja na ravni gozdarskega območja izvora, da se zagotovi dolgoročno ohranjanje ali povečanje ravni zalog in ponorov ogljika v gozdovih. V ta namen gospodarski subjekti predložijo natančne, posodobljene in preverljive dokaze v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a)

opredelitev prostorskih meja območja izvora, za katero je treba dokazati skladnost, na primer z geografskimi koordinatami, zemljišči ali parcelami, vključno z revirji in trakti zemljišč, in opredelitev ustreznih skladišč ogljika v gozdu, vključno z nadzemno biomaso, podzemno biomaso, steljo, odmrlim lesom in organskim ogljikom v tleh;

(b)

izračun povprečne zaloge in ponore ogljika v gozdu v preteklem referenčnem obdobju, da se vzpostavi referenčno merilo za primerjavo ohranjanja ali krepitve zalog in ponorov ogljika v gozdu na območju izvora. Gospodarski subjekti uporabijo referenčno obdobje 2000–2009 ali drugo podobno dolgo obdobje, ki je čim bližje obdobju 2000–2009, da olajšajo uporabo podatkov iz evidenc gozdov ali ublažijo učinke naravnih motenj ali drugih ekstremnih dogodkov. Gospodarski subjekti ustrezno utemeljijo izbiro svojega referenčnega obdobja. Gospodarski subjekt oceni referenčne vrednosti za vsa ustrezna skladišča ogljika, ki so posamično opredeljena v skladu s točko (a);

(c)

opis scenarija pričakovanih praks gospodarjenja z gozdovi na območju izvora za predvideno dolgoročno obdobje, ki zajema vsaj 30 let po sečnji, iz katere se pridobiva biomasa. Ta scenarij se pripravi na podlagi praks gospodarjenja z gozdovi na območju izvora, dokumentiranem za zgodovinsko referenčno obdobje, ali na podlagi obstoječih načrtov upravljanja z gozdovi ali drugih preverljivih dokazov;

(d)

ocena povprečnih zalog in ponorov ogljika na območju izvora v predvidenem dolgoročnem obdobju, ki zajema vsaj 30 let, odvisno od hitrosti rasti gozda, po sečnji gozdne biomase. Za zagotovitev primerljivosti s preteklim referenčnim obdobjem se pri teh ocenah uporabijo ista skladišča ogljika, podatki in metode iz točk (a) in (b). Če gospodarski subjekti ne morejo količinsko opredeliti enega ali več skladišč, opredeljenih v skladu s točko (a), to ustrezno utemeljijo;

(e)

primerjava povprečnih zalog in ponorov ogljika v gozdu na ustreznem območju izvora v predvidenem dolgoročnem obdobju z zalogami in ponori ogljika v gozdu v preteklem referenčnem obdobju. Če so povprečne zaloge in ponori ogljika v gozdovih v predvidenem dolgoročnem obdobju enaki ali višji od povprečnih zalog in ponorov ogljika v preteklem referenčnem obdobju, je gozdna biomasa v skladu z merili LULUCF na ravni gozdarskega območja izvora. Gospodarski subjekti vzpostavijo ustrezne sisteme spremljanja in preverjanja dejanskega razvoja zalog in ponorov ogljika v dokazani skladnosti z zahtevami iz tega člena.

Člen 7

Revizija in preverjanje

1. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da gospodarski subjekti:

(a)

predložijo zanesljive informacije, ki utemeljujejo njihove trditve glede trajnostnosti in dokazujejo, da so bile zahteve iz členov 3 do 6 ustrezno izpolnjene, ter na zahtevo dajo na voljo podrobne podatke, ki so bili uporabljeni za zbiranje teh informacij. Če se za dokazovanje skladnosti z merili za sečnjo in merili LULUCF predložijo drugi dokazi, taki dokazi ustrezajo visokemu standardu zanesljivosti in preverljivosti;

(b)	uporabijo sistem masne bilance iz odstavka 1 člena 30 Direktive (EU) 2018/2001;

(c)	poskrbijo za ustrezen standard neodvisne revizije predloženih informacij, ki jo izvede tretja stran, razen za skladnost z merili za sečnjo in LULUCF na nacionalni in podnacionalni ravni, za katero se lahko zagotovi revizija prve ali druge strani do prve točke zbiranja gozdne biomase;

(d)	zagotovijo ustrezno raven preglednosti ob upoštevanju potrebe po javnem nadzoru revizijskega pristopa;

(e)	zagotovijo dokazila, da se ustrezne revizije redno izvajajo, po potrebi tudi z rednimi inšpekcijskimi pregledi.

2. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pri reviziji iz točke (c) prvega odstavka ocenijo pogostost in metodologija vzorčenja ter zanesljivost podatkov in preveri, ali so informacije, ki jih predložijo gospodarski subjekti, točne, zanesljive in zaščitene pred goljufijami.

3. Gospodarski subjekti lahko za dokazovanje skladnosti z merili iz členov 3 do 6 te uredbe uporabijo prostovoljne nacionalne ali mednarodne sisteme, ki jih Komisija priznava v skladu s členom 30(4) Direktive (EU) 2018/2001.

4. Izvede se lahko skupinska revizija v skladu s pogoji iz člena 12 Izvedbene uredbe (EU) 2022/996, da se olajša upravno breme, zlasti za male gospodarske subjekte.

Člen 8

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 328, 21.12.2018, str. 82.

(2) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(3) Kot je projekt „REDIIBIO. Tehnična pomoč za pripravo smernic za izvajanje novih trajnostnih meril za bioenergijo, določenih v revidirani direktivi o energiji iz obnovljivih virov, 2021“.

(4) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/996 z dne 14. junija 2022 o pravilih za preverjanje trajnostnih meril, meril za prihranek emisij toplogrednih plinov in meril za nizko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč (UL L 168, 27.6.2022, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23).