(1)

Z Uredbo (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o obstojnih organskih onesnaževalih se na ravni Unije izvajajo obveznosti iz Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ki je bila v imenu Skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2006/507/ES (4), in iz Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, ki je bil v imenu Skupnosti odobren s Sklepom Sveta 2004/259/ES (5).

(2)

Na sedmem zasedanju konference pogodbenic Konvencije, ki je potekalo od 4. do 15. maja 2015, je bilo dogovorjeno, da se pentaklorofenol, njegove soli in estri (v nadaljnjem besedilu: pentaklorofenol) vključijo v Prilogo A h Konvenciji. Na devetem zasedanju konference pogodbenic Konvencije, ki je potekalo od 29. aprila do 10. maja 2019, je bilo dogovorjeno, da se dikofol ter perfluorooktanojska kislina (PFOA), njene soli in njej sorodne spojine vključijo v Prilogo A h Konvenciji. Na desetem zasedanju konference pogodbenic Konvencije, ki je potekalo od 6. do 17. junija 2022, je bilo dogovorjeno, da se perfluoroheksan sulfonska kislina (PFHxS), njene soli in njej sorodne spojine vključijo v Prilogo A h Konvenciji. Glede na navedene spremembe Konvencije in za zagotovitev, da se z odpadki, ki vsebujejo navedene snovi, ravna v skladu z določbami Konvencije, je treba spremeniti tudi prilogi IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021, tako da se pentaklorofenol, dikofol ter PFOA, njene soli in njej sorodne spojine, pa tudi PFHxS, njene soli in njej sorodne spojine, vključijo v prilogi ter da se navedejo njihove ustrezne mejne koncentracije.

(3)

Pentaklorofenol je bil prej vključen v prilogi IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6) z Uredbo Komisije (EU) 2019/636 (7), pri čemer je bila njegova vrednost iz Priloge IV 100 mg/kg, vrednost iz Priloge V pa 1 000 mg/kg. Z Uredbo (EU) 2019/1021, s katero je bila razveljavljena Uredba (ES) št. 850/2004, je bil nenamerno izpuščen pentaklorofenol. Zato je treba spremeniti prilogi IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021, da se vključi pentaklorofenol.

(4)

Prilogi IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021 že vsebujeta mejne koncentracije za naslednje snovi ali skupine snovi: (a) vsota koncentracij tetrabromodifenil etra, pentabromodifenil etra, heksabromodifenil etra, heptabromodifenil etra in dekabromodifenil etra (razen zadnje snovi, ki ni navedena v Prilogi V k navedeni uredbi); (b) heksabromociklododekan; (c) klorirani alkani C10–C13 (klorirani parafini s kratkimi verigami – SCCP); in (d) poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF). Na podlagi člena 15(2) Uredbe (EU) 2019/1021 je primerno spremeniti mejne koncentracije iz Priloge IV za navedene snovi, da se njihove mejne vrednosti prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku. Zaradi skladnosti s seznamom polibromiranih difenil etrov (PBDE) iz Priloge IV k Uredbi (EU) 2019/1021 bi bilo treba snov dekabromodifenil eter vključiti med PBDE iz tretjega stolpca Priloge V k navedeni uredbi.

(5)

Da se državam članicam omogoči zbiranje podatkov o dejanski količini PCDD/PCDF in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (dl-PCB) v pepelu in sajah iz zasebnih gospodinjstev ter v elektrofiltrskem pepelu iz enot biomase za proizvodnjo toplote in električne energije ter da se državam članicam da na voljo dovolj časa za sprejetje ukrepov, potrebnih za uveljavitev Uredbe (EU) 2019/1021, bi morala spremenjena mejna koncentracija za vsoto PCDD/PCDF in dl-PCB za pepel in saje iz zasebnih gospodinjstev ter za elektrofiltrski pepel iz enot biomase začeti uporabljati pozneje po začetku veljavnosti te uredbe. Da bi omogočili oblikovanje ustreznih politik za zbiranje in obdelavo navedenega pepela in saj ter podprli pregled iz Priloge IV in spremljanje izvajanja na podlagi člena 13 Uredbe (EU) 2019/1021, bi morale države članice zbirati informacije o prisotnosti PCDD/PCDF in dl-PCB v pepelu in sajah iz zasebnih gospodinjstev ter elektrofiltrskem pepelu iz enot biomase za proizvodnjo toplote in električne energije. Te informacije bi morale biti na voljo najpozneje 1. julija 2026.

(6)

Kar zadeva PBDE navedene v Uredbi (EU) 2019/1021, bi bilo treba določiti, da mejna koncentracija v odpadkih za te snovi skupaj znaša 500 mg/kg. Ob ustreznem upoštevanju upadanja koncentracij PBDE v nekaterih odpadkih, ki je posledica obstoječih omejitev pri dajanju v promet in uporabi PBDE, ter glede na možni razvoj ustreznih metod sortiranja in analiznih metod bi bilo treba mejno vrednost tri leta po začetku veljavnosti te uredbe znižati na 350 mg/kg, pet let po začetku njene veljavnosti pa na 200 mg/kg.

(7)

Glede na to, da ima podskupina 12 kongenerjev PCB, in sicer PCB-77, PCB-81, PCB-105, PCB-114, PCB-118, PCB-123, PCB-126, PCB-156, PCB-157, PCB-167, PCB-169 in PCB 189, znani kot dl-PCB, toksikološke lastnosti, ki so zelo podobne lastnostim PCDD/PCDF, in da bi se upošteval zbirni učinek vseh dioksinom podobnih spojin, navedenih v Uredbi (EU) 2019/1021, je dl-PCB primerno vključiti v obstoječi skupinski vnos za PCDD/PCDF v prilogah IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021. Seznam vrednosti faktorjev toksične ekvivalentnosti v delu 2 Priloge V k navedeni uredbi bi tudi bilo treba spremeniti, da se uvedejo ustrezne vrednosti za posamezne kongenerje dl-PCB.

(8)

Predlagane mejne koncentracije iz prilog IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021 so bile določene z uporabo iste metodologije, kot je bila uporabljena za določitev mejnih koncentracij v prejšnjih spremembah prilog IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004. Predlagane mejne koncentracije bi morale temeljiti na previdnostnem načelu, kot je opredeljeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije, in biti namenjene odpravi sproščanja obstojnih organskih onesnaževal v okolje, kadar je to izvedljivo, da se doseže cilj visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja, povezan z uničenjem ali ireverzibilno pretvorbo zadevnih snovi. Pri teh omejitvah bi bilo treba upoštevati tudi širši cilj politike, in sicer doseganje cilja ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov, povečanje recikliranja, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, razvoj cikla nestrupenih materialov, in nestrupenega krožnega gospodarstva, kot je določen v sporočilu Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom „evropski zeleni dogovor“.

(9)

Mejne koncentracije, določene v prilogah IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021 bi morale biti usklajene in bi morale prispevati k izvajanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 z naslovom „Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti“.

(10)

Da se zagotovita boljša sledljivost in učinkovita obdelava odpadkov, ki vsebujejo obstojna organska onesnaževala, in da se preprečijo nedoslednosti v pravu Unije, je treba zagotoviti skladnost med določbami glede odpadkov, v katerih so obstojna organska onesnaževala, ki so bila prvotno določena v Uredbi (ES) št. 850/2004, ki je bila razveljavljena z Uredbo (EU) 2019/1021, in v kasnejših določbah. Komisija bi zato morala oceniti, ali je primerno, da je treba odpadke, ki vsebujejo obstojna organska onesnaževala, ki presegajo mejne koncentracije določene v Prilogi IV k Uredbi (EU) 2019/1021, razvrstiti kot nevarne, in po potrebi predložiti zakonodajni predlog za spremembo Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ali predlog za spremembo Odločbe Komisije 2000/532/ES (9) ali obojega.

(11)

V skladu s cilji strategije za tekstil iz sporočila Komisije z dne 30. marca 2022 z naslovom „Strategija EU za trajnostne in krožne tekstilne izdelke“ bi morali biti tekstilni izdelki, dani na trg Unije, v veliki meri izdelani iz recikliranih vlaken, ki ne vsebujejo nevarnih snovi. Da reciklirani tekstilni izdelki od začetka ne bi vsebovali nevarnih kemikalij, kot je PFOA, je treba okrepiti mejne vrednosti za PFOA, njene soli in njej sorodne spojine v odpadkih, saj bi njihova prisotnost lahko vplivala na zbiranje in obdelavo tekstilnih odpadkov. Komisija bi zato morala pregledati mejno koncentracijo, da bi znižala njeno vrednost, kadar je tako znižanje izvedljivo v skladu z znanstvenim in tehničnim napredkom.

(12)

Uredbo (EU) 2019/1021 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Primerno je zagotoviti dovolj časa, da se podjetja in pristojni organi lahko prilagodijo novim zahtevam.

(14)

Ker cilja te uredbe, in sicer varovati okolje in zdravje ljudi pred obstojnimi organskimi onesnaževali, države članice zaradi čezmejnih učinkov teh onesnaževal ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –