25.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 306/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2299

z dne 15. novembra 2022

o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta glede strukture, oblike, tehničnih podrobnosti in postopka za celovita nacionalna energetska in podnebna poročila o napredku

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 17(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2018/1999 določa, da države članice Komisiji predložijo celovite nacionalne energetske in podnebne načrte za desetletno obdobje in da izhajajo iz dvostopenjskega pristopa, in sicer z določitvijo nacionalnih ciljev in prispevkov za vseh pet razsežnosti energetske unije ter načrtovanjem ustreznih politik in ukrepov za njihovo uresničitev. Države članice so morale prve dokončne celovite nacionalne energetske in podnebne načrte za obdobje 2021–2030 predložiti do 31. decembra 2019.

(2)

V skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) 2018/1999 mora vsaka država članica Komisiji vsaki dve leti poročati o stanju izvajanja svojega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, in sicer s poročilom o napredku pri izvajanju celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki obsega vseh pet razsežnosti energetske unije.

(3)

Ta dveletna poročila o napredku so ključni vir za Komisijino oceno napredka v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2018/1999, ki je bil dosežen na ravni Unije pri izpolnjevanju ciljev energetske unije, ter napredka posameznih držav članic pri doseganju njihovih ciljev in prispevkov ter izvajanju politik in ukrepov, določenih v njihovih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih.

(4)

V skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2018/1999 morajo države članice vsakih deset let predložiti posodobljene celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, in sicer na polovici izvajanja svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Za obdobje 2021–2030 morajo države članice predložiti osnutke posodobljenih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov do 30. junija 2023, dokončne načrte pa do 30. junija 2024.

(5)

Struktura, oblika, tehnične podrobnosti in postopek za dveletna poročila o napredku iz te uredbe bi morali zagotoviti popolno in strukturirano poročanje ob upoštevanju elementov, ki so v tej uredbi določeni za celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, ter informacij iz členov 17 in 20 do 25 Uredbe (EU) 2018/1999, hkrati pa bi se bilo treba izogibati nepotrebnemu upravnemu bremenu.

(6)

Države članice morajo poročati o napredku v zvezi z obveznimi informacijami, vključenimi v njihove celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, ob upoštevanju vseh izjem ali odstopanj, odobrenih v skladu s členom 5(4) Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Poročati morajo tudi o napredku v zvezi z informacijami, ali so ustrezni nacionalni cilji in prispevki ter politike in ukrepi vključeni v njihove nacionalne energetske in podnebne načrte. Ker zbrani podatki v času prvega poročanja do 15. marca 2023 in nato vsaki dve leti morda ne bodo popolni, bi bilo treba nekatere informacije sporočiti le, če so na voljo v času poročanja. Države članice bi morale imeti možnost, da prostovoljno posredujejo informacije za dopolnitev obveznih elementov.

(7)	Države članice bi morale poročati o napredku pri doseganju nacionalnih ciljev in prispevkov ločeno po petih razsežnostih energetske unije.

(8)

Zaradi medsebojne povezanosti vseh razsežnosti energetske unije so lahko politike in ukrepi pomembni za več nacionalnih ciljev in prispevkov, določenih v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih. Za zagotovitev doslednosti bi morale države članice pri poročanju o financiranju in izvajanju teh politik in ukrepov ter o kvantitativnem učinku takih politik in ukrepov na kakovost zraka in emisije onesnaževal zraka poročati o posameznih politikah in ukrepih oziroma o skupinah politik in ukrepov.

(9)

V skladu z vsebino celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, določeno v Prilogi I k Uredbi (EU) 2018/1999, bi bilo treba od držav članic zahtevati tudi, da poročajo o drugih pomembnih informacijah, vključenih v njihove nacionalne načrte, v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitostjo.

(10)

V skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2018/1999 morajo države članice Komisiji do 15. marca 2021 in nato vsaki dve leti predložiti celovita poročila o politikah in ukrepih na področju toplogrednih plinov ter o projekcijah. S predložitvijo navedenih poročil države članice izpolnijo zadevno obveznost iz člena 17(3) Uredbe (EU) 2018/1999. Poleg tega bi morale države članice poročati o napredku pri financiranju teh politik in ukrepov ter po možnosti količinsko določiti vpliv teh politik in ukrepov na kakovost zraka in emisije onesnaževal zraka.

(11)

V skladu s členom 26(3) Uredbe (EU) 2018/1999 morajo države članice Komisiji sporočiti dokončne podatke iz evidenc toplogrednih plinov skupaj s poročili o nacionalnih evidencah do 15. marca 2023 in nato vsako leto. S predložitvijo dokončnih podatkov iz evidenc toplogrednih plinov skupaj s poročili o nacionalnih evidencah do ustreznega datuma poročanja države članice izpolnijo zadevno obveznost iz člena 17(3) Uredbe (EU) 2018/1999. Dokončna poročila, predložena v skladu s členom 26(3) Uredbe (EU) 2018/1999, se upoštevajo tudi za namene poročanja o napredku pri doseganju ciljev blažitve podnebnih sprememb, pri čemer se upoštevajo rezultati začetnih pregledov iz člena 37(4) Uredbe (EU) 2018/1999.

(12)	Države članice bi morale svoja poročila predložiti preko enotne vstopne točke Komisije z uporabo ustreznih povezanih sistemov poročanja, vzpostavljenih v okviru e-platforme iz člena 28 Uredbe (EU) 2018/1999.

(13)

Za večjo učinkovitost poročanja držav članic bo Komisija informacije, sporočene preko drugih obstoječih tokov poročanja na področju energije in zlasti v skladu z Uredbo (ES) št. 1099/2008, v največji možni meri predhodno vnesla na podlagi podatkov, ki so na voljo za namene celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil o napredku.

(14)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za energetsko unijo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„obvezno, če se uporablja“ pomeni naslednje kategorije informacij, ki jih morajo predložiti države članice:

(a)	informacije o nacionalnih ciljih in prispevkih ali nacionalnih politikah in ukrepih samo, če so jih države članice določile ali sprejele;

(b)	informacije o tem, kako države članice obravnavajo priporočilo, izdano v skladu s členom 32(1) ali (2) Uredbe (EU) 2018/1999, samo, če je Komisija izdala priporočilo;

(2)	„obvezno, če je na voljo“ pomeni kategorijo informacij, ki jih morajo države članice predložiti samo, če so jim take informacije v času predložitve dveletnega poročila o napredku na voljo.

POGLAVJE II

POROČANJE O NACIONALNIH CILJIH IN PRISPEVKIH

Člen 2

Poročanje o napredku v zvezi z razsežnostjo razogljičenja

1. Države članice sporočijo informacije o napredku pri doseganju ciljev, tudi pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ter pri doseganju ciljev glede emisij in odvzemov toplogrednih plinov iz člena 4, točka (a)(1), Uredbe (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v Prilogi I k tej uredbi.

Komisija dveletna poročila držav članic, predložena v skladu s členom 18(1), točka (b), Uredbe (EU) 2018/1999, in letna poročila, predložena v skladu s členom 26(3) navedene uredbe, ob upoštevanju začetnih pregledov iz člena 37(4) navedene uredbe, šteje za predložitev za namene dveletnih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil o napredku v skladu s členom 17(1) navedene uredbe glede področja emisij toplogrednih plinov.

2. Države članice sporočijo informacije o napredku pri doseganju ciljev in prispevkov v zvezi z energijo iz obnovljivih virov iz člena 4, točka (a)(2), in člena 20, točka (a), Uredbe (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v Prilogi II k tej uredbi.

3. Države članice sporočijo informacije o prilagajanju iz člena 4, točka (a)(1), Uredbe (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v Prilogi III k tej uredbi.

Člen 3

Poročanje o napredku v zvezi z razsežnostjo energijske učinkovitosti

Države članice sporočijo informacije o napredku pri doseganju ciljev in prispevkov v zvezi z razsežnostjo energijske učinkovitosti iz člena 4, točka (b), in člena 21, točka (a), Uredbe (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v Prilogi IV k tej uredbi.

Člen 4

Poročanje o napredku v zvezi z razsežnostjo energetske varnosti

Države članice sporočijo informacije o napredku pri doseganju ciljev in prispevkov v zvezi z razsežnostjo energetske varnosti iz člena 4, točka (c), in člena 22, točke (a) do (d), Uredbe (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v Prilogi V k tej uredbi.

Člen 5

Poročanje o napredku v zvezi z razsežnostjo notranjega trga energije

Države članice sporočijo informacije o napredku pri doseganju ciljev in prispevkov v zvezi z razsežnostjo notranjega trga energije iz člena 4, točka (d), in člena 23(1), točke (a) do (g), Uredbe (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v Prilogi VI k tej uredbi.

Člen 6

Poročanje o napredku v zvezi z razsežnostjo raziskav, inovacij in konkurenčnosti

1. Države članice sporočijo informacije o napredku pri doseganju ciljev in prispevkov v zvezi z razsežnostjo raziskav, inovacij in konkurenčnosti iz člena 4, točka (e), in člena 25, točke (a) do (c), Uredbe (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v Prilogi VII k tej uredbi.

2. Države članice sporočijo informacije o napredku pri doseganju nacionalnih ciljev postopne odprave subvencij za energijo, zlasti za fosilna goriva, iz člena 25, točka (d), Uredbe (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v Prilogi VIII k tej uredbi.

POGLAVJE III

POROČANJE O POLITIKAH IN UKREPIH

Člen 7

Poročanje o nacionalnih politikah in ukrepih

1. Države članice sporočijo informacije o napredku pri izvajanju nacionalnih politik in ukrepov ter o morebitnih posodobljenih ali novih politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov iz člena 17(2), točki (a) in (c), ter členov 20 do 25 Uredbe (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v Prilogi IX k tej uredbi.

2. Komisija dveletna poročila držav članic, predložena v skladu s členom 18(1), točka (a), Uredbe (EU) 2018/1999 šteje za predložitev za namene dveletnih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil o napredku v skladu s členom 17(1) navedene uredbe glede področja emisij toplogrednih plinov. Države članice poročila v skladu s členom 18(1), točka (a), dopolnijo z informacijami iz členov 10 in 11 te uredbe.

3. Države članice pri poročanju o novih politikah in ukrepih iz člena 21, točka (b)(3), Uredbe (EU) 2018/1999 poleg tega sporočijo informacije v oblikah, ki so določene v Prilogi X k tej uredbi.

Člen 8

Poročanje o količini prihrankov energije, doseženih na podlagi člena 7 Direktive 2012/27/EU

Države članice sporočijo informacije iz dela 2, točke (b) do (d), Priloge IX k Uredbi (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v Prilogi XI k tej uredbi.

Člen 9

Poročanje v skladu s členom 5 Direktive 2012/27/EU

1. Države članice sporočijo skupno prenovljeno tlorisno površino ogrevanih in hlajenih stavb v lasti in rabi osrednje vlade iz dela 2, točka (g), Priloge IX k Uredbi (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v preglednici 1 v Prilogi XII k tej uredbi.

2. Države članice sporočijo količino prihrankov energije v upravičenih stavbah v lasti in rabi osrednje vlade iz dela 2, točka (g), Priloge IX k Uredbi (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v preglednici 2 v Prilogi XII k tej uredbi.

Člen 10

Poročanje o napredku pri financiranju

Države članice sporočijo informacije o napredku pri financiranju politik in ukrepov ali skupin politik in ukrepov iz člena 17(2), točka (a), člena 20, točka (b)(3), člena 21, točka (b)(7), člena 22, točka (g), člena 23(1), točka (j), in člena 25, točka (g), Uredbe (EU) 2018/1999, o katerih se poroča v skladu s členom 7(1) te uredbe, vključno s pregledom dejansko izvedenih naložb v primerjavi s prvotno predvidenimi naložbami, v oblikah, ki so določene v Prilogi XIII k tej uredbi.

Člen 11

Poročanje o vplivu na kakovost zraka in emisije onesnaževal zraka

Države članice poročajo o količinski določitvi učinka politik in ukrepov ali skupin politik in ukrepov na kakovost zraka in emisije onesnaževal zraka, ki so zajete v poročilih, predloženih v skladu s členom 7(1) in (2), v oblikah, ki so določene v Prilogi XIV.

Člen 12

Poročanje o politikah in ukrepih za postopno odpravo subvencij za energijo, zlasti za fosilna goriva

Države članice poročajo o politikah in ukrepih iz člena 17(2), točki (a) in (c), Uredbe (EU) 2018/1999 za postopno odpravo subvencij za energijo, zlasti za fosilna goriva, v oblikah, ki so določene v Prilogi XV k tej uredbi.

POGLAVJE IV

DRUGE OBVEZNOSTI POROČANJA

Člen 13

Dodatne obveznosti poročanja na področju energije iz obnovljivih virov

Države članice sporočijo dodatne informacije iz dela 1 Priloge IX k Uredbi (EU) 2018/1999 na področju energije iz obnovljivih virov v oblikah, ki so določene v Prilogi XVI k tej uredbi.

Člen 14

Dodatne obveznosti poročanja na področju energijske učinkovitosti

Države članice sporočijo dodatne informacije iz dela 2, točke (e), (f) in (h) do (k), Priloge IX k Uredbi (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v Prilogi XVII k tej uredbi.

Člen 15

Poročanje o energetski revščini in pravičnem prehodu

1. Kadar se uporablja člen 3(3), točka (d), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2018/1999, države članice sporočijo:

(a)	informacije o napredku pri doseganju nacionalnih okvirnih ciljev zmanjšanja števila energetsko revnih gospodinjstev iz člena 24, točka (a), Uredbe (EU) 2018/1999, v oblikah, ki so določene v Prilogi XVIII k tej uredbi.

(b)	količinske informacije o številu energetsko revnih gospodinjstev iz člena 24, točka (b), Uredbe (EU) 2018/1999, v oblikah, ki so določene v preglednici 1 v Prilogi XIX k tej uredbi.

2. Države članice lahko poročajo o kazalnikih v zvezi z energetsko revščino v oblikah, ki so določene v preglednicah 2 in 3 v Prilogi XIX k tej uredbi.

3. Države članice lahko sporočijo informacije o nacionalni opredelitvi energetske revščine v oblikah, ki so določene v preglednici 4 v Prilogi XIX k tej uredbi.

4. Države članice lahko sporočijo informacije o tem, kako izvajanje njihovih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov prispeva k pravičnemu prehodu, med drugim s spodbujanjem človekovih pravic in enakosti spolov ter odpravljanjem neenakosti v energetski revščini, v oblikah, ki so določene v Prilogi XX k tej uredbi.

Člen 16

Poročanje o izvajanju regionalnega sodelovanja

Države članice sporočijo informacije o izvajanju regionalnega sodelovanja iz člena 12, člena 20, točka (b)(2), člena 21, točka (b)(6), člena 22, točka (f), člena 23(1), točka (i), in člena 25, točka (f), Uredbe (EU) 2018/1999 v okviru uresničevanja ciljev, prispevkov ter politik in ukrepov iz poglavij II in III te uredbe v oblikah, ki so določene v Prilogi XXI k tej uredbi.

Člen 17

Poročanje o izvajanju priporočil iz člena 32(1) ali (2) Uredbe (EU) 2018/1999

Kadar Komisija izda priporočila v skladu s členom 32(1) ali (2) Uredbe (EU) 2018/1999, države članice sporočijo informacije o politikah in ukrepih, ki so bili sprejeti ali ki so predvideni za sprejetje in izvajanje za upoštevanje navedenih priporočil, kot je navedeno v členu 17(6) Uredbe (EU) 2018/1999, v oblikah, ki so določene v Prilogi XXII k tej uredbi.

Kadar se zadevne države članice odločijo, da ne bodo upoštevale priporočila ali njegovega znatnega dela, navedejo svoje utemeljitve v oblikah, ki so določene v Prilogi XXII k tej uredbi.

Člen 18

Poročanje o podnebnem in energetskem dialogu na več ravneh iz člena 11 Uredbe (EU) 2018/1999

Države članice sporočijo informacije o napredku pri vzpostavljanju podnebnega in energetskega dialoga na več ravneh iz člena 11 Uredbe (EU) 2018/1999 v oblikah, ki so določene v Prilogi XXIII k tej uredbi.

POGLAVJE V

POSTOPKI PREDLOŽITVE

Člen 19

Predložitev poročil

Države članice za predložitev celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil o napredku v skladu s to uredbo uporabijo e-platformo iz člena 28 Uredbe (EU) 2018/1999 ter z njo povezana orodja in predloge.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. novembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 328, 21.12.2018, str. 1.

(2) Uredba (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (UL L 304, 14.11.2008, str. 1).

(3) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

PRILOGA I

RAZOGLJIČENJE: EMISIJE IN ODVZEMI TOPLOGREDNIH PLINOV

Preglednica 1

Trenutni in predvideni nacionalni napredek pri doseganju nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za podnebno nevtralnost

Element poročila

ID (1)

Specifikacija

Obseg (2)

Enota

Potencial globalnega segrevanja (GWP) (3)

Leto

Ciljno leto za podnebno nevtralnost

So posredne emisije CO2 vključene (da/ne)? (11)

X – 3 (10)

X – 2

2030

2040

2050

Podnebna nevtralnost (4)

Očsu

Vloga odvzemov (5)

Očsu

ktCO2e

AR 5

Nacionalni cilj za emisije toplogrednih plinov —

za leto 2030 in kasneje, če je na voljo, ter okvirni mejniki za leti 2040 in 2050

Očsu

Skupne emisije toplogrednih plinov brez LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa (6)

ktCO2e

AR 5

Očsu

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa (6)

ktCO2e

AR 5

Očsu

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in z mednarodnim letalskim prometom (6)

ktCO2e

AR 5

Pretekle emisije

Očsu

Skupne emisije toplogrednih plinov brez LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa (7)

ktCO2e

AR 5

Očsu

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa (7)

ktCO2e

AR 5

Očsu

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in z mednarodnim letalskim prometom (7)

ktCO2e

AR 5

Člen 18, scenarij z obstoječimi ukrepi

Očsu

Skupne emisije toplogrednih plinov brez LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa (8)

ktCO2e

AR 5

Očsu

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa (8)

ktCO2e

AR 5

Očsu

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in z mednarodnim letalskim prometom (8)

ktCO2e

AR 5

Člen 18, scenarij z dodatnimi ukrepi

Očnv

Skupne emisije toplogrednih plinov brez LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa (8)

ktCO2e

AR 5

Očnv

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa (8)

ktCO2e

AR 5

Očnv

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in z mednarodnim letalskim prometom (8)

ktCO2e

AR 5

Trenutni napredek (X – 3):

Razlika med preteklimi podatki in vrednostmi v skladu z nacionalno potjo do cilja za emisije toplogrednih plinov

n. r.

Skupne emisije toplogrednih plinov brez LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa

Odstotek (9)

AR 5

n. r.

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa

Odstotek (9)

AR 5

n. r.

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in z mednarodnim letalskim prometom

Odstotek (9)

AR 5

Trenutni napredek (X – 2):

Razlika med preteklimi podatki in vrednostmi v skladu z nacionalno potjo do cilja za emisije toplogrednih plinov

n. r.

Skupne emisije toplogrednih plinov brez LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa

Odstotek (9)

AR 5

n. r.

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa

Odstotek (9)

AR 5

n. r.

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in z mednarodnim letalskim prometom

Odstotek (9)

AR 5

Predvideni napredek:

razlika med scenarijem z obstoječimi ukrepi in vrednostmi v skladu z nacionalno potjo do cilja za emisije toplogrednih plinov

n. r.

Skupne emisije toplogrednih plinov brez LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa

Odstotek (9)

AR 5

n. r.

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa

Odstotek (9)

AR 5

n. r.

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in z mednarodnim letalskim prometom

Odstotek (9)

AR 5

Predvideni napredek:

razlika med scenarijem z dodatnimi ukrepi in vrednostmi v skladu z nacionalno potjo do cilja za emisije toplogrednih plinov

n. r.

Skupne emisije toplogrednih plinov brez LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa

Odstotek (9)

AR 5

n. r.

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in brez mednarodnega letalskega prometa

Odstotek (9)

AR 5

n. r.

Skupne emisije toplogrednih plinov z LULUCF in z mednarodnim letalskim prometom

Odstotek (9)

AR 5

Opomba: X = leto poročanja. Očsu = obvezno, če se uporablja; Očnv = obvezno, če je na voljo.

Opombe:

Preglednica 2

Trenutni in predvideni napredek pri doseganju letnih zavezujočih nacionalnih omejitev na podlagi Uredbe (EU) 2018/842, kot je bil sporočen na podlagi člena 26(3) in člena 18(1), točka (b), Uredbe (EU) 2018/1999

Element poročila	ID	Specifikacija	Enota	Potencial globalnega segrevanja (GWP) (12)	Leto
Element poročila	ID	Specifikacija	Enota	Potencial globalnega segrevanja (GWP) (12)	X – 3 (20)	X – 2	t	t + 5	t + 10
Dodeljene letne emisije (AEA) (13)	A	O	ktCO2e	AR 5
Skupne emisije, za katere velja porazdelitev prizadevanj, v letih X – 3 in X – 2 (14)	B	O	ktCO2e	AR 5
Skupne emisije, za katere velja porazdelitev prizadevanj, – scenarij z obstoječimi ukrepi (15)	C	O	ktCO2e	AR 5
Skupne emisije, za katere velja porazdelitev prizadevanj, – scenarij z dodatnimi ukrepi (15)	D	Očnv	ktCO2e	AR 5
Skupne emisije, za katere velja porazdelitev prizadevanj, – scenarij brez ukrepov (15)	E	Očnv	ktCO2e	AR 5
Trenutni napredek: razlika med AEA in sporočenimi skupnimi emisijami po UPP v letih X – 3 in X – 2 (16)	F	n. r.	ktCO2e	AR 5
Predvideni napredek: razlika med AEA in skupnimi emisijami po UPP v scenariju z obstoječimi ukrepi (17)	G	n. r.	ktCO2e	AR 5
Predvideni napredek: razlika med AEA in skupnimi emisijami po UPP v scenariju z dodatnimi ukrepi (18)	H	n. r.	ktCO2e	AR 5
Predvideni napredek: razlika med AEA in skupnimi emisijami po UPP v scenariju brez ukrepov (19)	I	n. r.	ktCO2e	AR 5
Opomba: X = leto poročanja. O = obvezno; Očnv = obvezno, če je na voljo. t = prvo prihodnje leto, ki se konča z 0 ali 5, takoj po letu poročanja. Opombe:

Preglednica 3

Trenutni in predvideni napredek pri doseganju zavez na podlagi Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (26) , kot je bil sporočen na podlagi člena 26(3) in člena 18(1), točka (b), Uredbe (EU) 2018/1999

Element poročila	ID	Specifikacija	Opis	Enota	Potencial globalnega segrevanja (GWP) (21)	Leto
Element poročila	ID	Specifikacija	Opis	Enota	Potencial globalnega segrevanja (GWP) (21)	X – 3 (25)	X – 2	t	t + 5	t + 10
Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (22)	A	O		ktCO2e	AR 5
Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo v scenariju z obstoječimi ukrepi (23)	B	O		ktCO2e	AR 5
Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo v scenariju z dodatnimi ukrepi (23)	C	Očnv		ktCO2e	AR 5
Zaveza glede rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), navedena v sedanjem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (24)	D	Očsu
Opomba: X = leto poročanja, t pomeni prvo prihodnje leto, ki se konča z 0 ali 5, takoj po letu poročanja; O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; Očnv = obvezno, če je na voljo; Opombe:

Preglednica 4

Trenutni in predvideni napredek pri doseganju drugih nacionalnih ciljev, povezanih s toplogrednimi plini, določenih v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, vključno s sektorskimi cilji v skladu s členom 4, točka (a), podtočka (1)(iii), Uredbe (EU) 2018/1999

Nacionalni cilj (27)

Specifikacija

Element poročila

Ime nacionalnega cilja

Sektorji, ki jih zadeva

Opis (28)

Enota (29)

Uporabljeni potencial globalnega segrevanja (GWP) (30)

Leto

X – 3 (31)

X – 2

t + 5

t + 10

Nacionalni cilj št. 1 (27)

Očsu

Cilj

Trenutni napredek

Predvideni napredek po scenariju z obstoječimi ukrepi

Predvideni napredek po scenariju z dodatnimi ukrepi

Nacionalni cilj #2 (27)

Očsu

Cilj

Trenutni napredek

Predvideni napredek po scenariju z obstoječimi ukrepi

Predvideni napredek po scenariju z dodatnimi ukrepi

Po potrebi dodajte dodatne vrstice za kateri koli drug nacionalni cilj

Očsu

Cilj

Trenutni napredek

Predvideni napredek po scenariju z obstoječimi ukrepi

Predvideni napredek po scenariju z dodatnimi ukrepi

Opomba: X = leto poročanja. Očsu = obvezno, če se uporablja; t = prvo prihodnje leto, ki se konča z 0 ali 5, takoj po letu poročanja.

Opombe:

(1) Identifikacijske oznake se navedejo, da je razvidno, kako se napredek izračuna – izračuni s temi identifikacijskimi oznakami so navedeni v opombi 9.

(2) Podatki se predložijo samo v tistih vrsticah, ki se uporabljajo za obseg cilja držav članic. Podatke sporočite v skladu z evidenco toplogrednih plinov. Vsote v tem stolpcu naj vključujejo posredne emisije CO2, če so te emisije sporočene v evidenci toplogrednih plinov.

(3) Podatek o vrednostih potenciala globalnega segrevanja, po katerem se sporočajo emisije toplogrednih plinov. Podatki iz evidence toplogrednih plinov: uporablja se tisti potencial globalnega segrevanja, ki se uporablja za evidence toplogrednih plinov v istem letu. AR 5 = vrednosti potenciala globalnega segrevanja iz petega ocenjevalnega poročila IPCC.

(4) Če je določen nacionalni cilj podnebne nevtralnosti, ciljno leto za podnebno nevtralnost.

(5) Če je določen nacionalni cilj glede skupnih emisij toplogrednih plinov za leto 2030, 2040 ali 2050, ocenjeni skupni odvzemi za ciljno leto. Če je določen nacionalni cilj podnebne nevtralnosti, ocenjeni skupni odvzemi za ciljno leto podnebne nevtralnosti v ktCO2e.

(6) Posreduje država članica v skladu z informacijami iz sedanjega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (kot je navedeno v Prilogi I, del 1, oddelek A, oddelek 2, točka 2.1.1(ii)). Cilji, skladni s Pariškim sporazumom in obstoječimi dolgoročnimi strategijami iz Uredbe (EU) 2018/1999, v skladu z njeno dolgoročno strategijo, o kateri se poroča v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2018/1999.

(7) Končne skupne emisije toplogrednih plinov, kot so jih predložile države članice v svojih končnih informacijah iz evidenc toplogrednih plinov v skladu s členom 26(3) Uredbe (EU) 2018/1999 v istem letu poročanja in o katerih so poročale v skladu s smernicami za evidence toplogrednih plinov (gl. člen 8 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1208 z dne 7. avgusta 2020 o strukturi, obliki, postopkih predložitve in pregledu informacij, ki jih sporočajo države članice v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta, ter razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 749/2014 (UL L 278, 26.8.2020, str. 1)).

(8) Končni podatki iz predloženih podatkov držav članic v istem letu poročanja v skladu s Prilogo XXV k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1208 za poročanje v skladu s členom 18(1), točka (b), Uredbe (EU) 2018/1999.

(9) Vrednosti se samodejno izračunajo kot razlika v odstotkih do danega cilja. Samodejno se izračuna samo za tiste elemente poročanja, pri katerih je bila izpolnjena ustrezna vrstica v polju z identifikacijskimi oznakami B–D. Če samodejni izračun ni mogoč, se polje izpolni s ključem zapisa n.r – ni relevantno. Negativna vrednost pomeni, da so emisije za x % višje od danega cilja, pozitivna vrednost pa pomeni, da so emisije za x % nižje od cilja.

N1 = (B – E)/B – z uporabo podatkov iz leta X – 3 za E

N2 = (B – E)/B – z uporabo podatkov iz leta X – 2 za E

O1= (C – F)/C – z uporabo podatkov iz leta X – 3 za F

O2= (C – F)/C – z uporabo podatkov iz leta X – 2 za F

P1= (D – G)/D – z uporabo podatkov iz leta X – 3 za G

P2= (D – G)/D – z uporabo podatkov iz leta X – 2 za G

Q= (B – H)/B

R= (C – I)/C

S= (D – J)/D

T= (B – K)/B

U=(C – L)/C

V = (D – M)/D

(10) X – 3 se ne uporablja za prva poročila o napredku v letu 2023.

(11) Z da/ne je navedeno, ali so v ciljno številčno vrednost vključene posredne emisije CO2.

(12) Podatek o tem, po katerih vrednostih potenciala globalnega segrevanja se sporočajo emisije toplogrednih plinov. Podatki iz evidence toplogrednih plinov: uporablja se tisti potencial globalnega segrevanja, ki se uporablja za evidence toplogrednih plinov v istem letu. AR 5 = vrednosti potenciala globalnega segrevanja iz petega ocenjevalnega poročila IPCC.

(13) Dodeljene letne emisije na podlagi člena 4(3) Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26), prilagojene v skladu s členom 10 navedene uredbe, ali kateri koli poznejši letni cilji glede emisij toplogrednih plinov v zvezi s tem.

(14) Končne skupne emisije toplogrednih plinov, kot so jih predložile države članice v svojih končnih informacijah iz evidenc toplogrednih plinov za isto leto poročanja po formuli iz Priloge XV k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1208.

(15) Končni podatki iz predloženih podatkov držav članic v istem letu poročanja v skladu s Prilogo XXV k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1208 za poročanje v skladu s členom 18(1), točka (b), Uredbe (EU) 2018/1999.

(16) Izračuna se samodejno kot F = A – B

(17) Izračuna se samodejno kot G = A – C

(18) Izračuna se samodejno kot H = A – D, in sicer samo, če so na voljo informacije v vrstici z identifikacijsko oznako D. V nasprotnem primeru izpolnite s ključem zapisa „n. r.“ – ni relevantno.

(19) Izračuna se samodejno kot I = A – E, in sicer samo, če so na voljo informacije v vrstici z identifikacijsko oznako E. V nasprotnem primeru izpolnite s ključem zapisa „n. r.“ – ni relevantno.

(20) X – 3 se ne uporablja za prva poročila o napredku v letu 2023.

(21) Podatek o tem, po katerih vrednostih potenciala globalnega segrevanja se sporočajo emisije toplogrednih plinov. Podatki iz evidence toplogrednih plinov: uporablja se tisti potencial globalnega segrevanja, ki se uporablja za evidence toplogrednih plinov v istem letu. AR 5 = vrednosti potenciala globalnega segrevanja iz petega ocenjevalnega poročila IPCC.

(22) Končne skupne emisije toplogrednih plinov, kot so jih predložile države članice v svojih končnih informacijah iz evidenc toplogrednih plinov na podlagi člena 26(3) Uredbe (EU) 2018/1999 v istem letu poročanja in so jih sporočile v skladu s smernicami za evidenco toplogrednih plinov (gl. člen 8 Izvedbene uredbe (EU) 2020/1208).

(23) Končni podatki iz predloženih podatkov držav članic v istem letu poročanja v skladu s Prilogo XXV k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1208 za poročanje v skladu s členom 18(1), točka (b), Uredbe (EU) 2018/1999.

(24) Posamezne nacionalne zaveze za LULUCF, kot so navedene v sedanjem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Države članice podajo besedilni opis v stolpcu „Opis“. Države članice navedejo številčne podatke v stolpcih pod „Leto“ ter navedejo enoto in potencial globalnega segrevanja, ki se uporabljata v ustreznih stolpcih.

(25) X – 3 se ne uporablja za prva poročila o napredku v letu 2023.

(26) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(27) Države članice dodajo dodatne vrstice, če se uporabljajo drugi nacionalni cilji.

(28) Besedilni opis, ki ga je treba podati za pojasnitev in v primeru, da ciljev in napredka pri njihovem doseganju ni mogoče izraziti z uporabo kvantitativnih stolpcev.

(29) Enota, primerljiva z enoto podatkov o predvidenem napredku.

(30) Podatek o tem, po katerih vrednostih potenciala globalnega segrevanja so bile izračunane emisije toplogrednih plinov. AR 4 = vrednosti potenciala globalnega segrevanja iz četrtega ocenjevalnega poročila IPCC. AR 5 = vrednosti potenciala globalnega segrevanja iz petega ocenjevalnega poročila IPCC.

(31) X – 3 se ne uporablja za prva poročila o napredku v letu 2023.

PRILOGA II

RAZOGLJIČENJE: ENERGIJA IZ OBNOVLJIVIH VIROV

Preglednica 1

Delež energije iz obnovljivih virov v posameznih sektorjih (električna energija, ogrevanje in hlajenje ter promet) in njen skupni delež (1)

Element poročila	Specifikacija	Enota	Leto
Element poročila	Specifikacija	Enota	X – 3	X – 2
Bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov	O	ktoe
Bruto končna poraba energije s prilagoditvijo za letalski promet	O	ktoe
Skupni delež obnovljivih virov energije	O	%
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov (z normalizacijo)	O	GWh
Bruto poraba električne energije skupaj	O	GWh
Delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov	O	%
Števec za obnovljive vire energije v prometu z množitelji	O	ktoe
Imenovalec za obnovljive vire energije v prometu z množitelji	O	ktoe
Delež porabe obnovljivih virov energije v prometu	O	%
Števec za obnovljive vire energije pri ogrevanju in hlajenju	O	ktoe
Imenovalec za obnovljive vire energije pri ogrevanju in hlajenju	O	ktoe
Od tega odpadna toplota in hlad, ki se uporabljata v omrežjih za daljinsko ogrevanje/hlajenje	O (2)	ktoe
Delež obnovljivih virov energije pri ogrevanju in hlajenju	O	%
Delež obnovljivih virov energije pri ogrevanju in hlajenju z odvečno toploto in hladom	O	%
Energija iz obnovljivih virov ter odvečne toplote in hladu, ki se uporablja pri daljinskem ogrevanju in hlajenju	O (2)	ktoe
Energija iz vseh virov, ki se uporablja za daljinsko ogrevanje in hlajenje	O (2)	ktoe
Delež energije iz obnovljivih virov ter odvečne toplote in hladu, ki se uporablja pri daljinskem ogrevanju in hlajenju	O (2)	%
Statistični prenosi / skupni projekti / skupni programi podpore – skupni znesek, ki ga je treba prišteti	O (2)	ktoe
Statistični prenosi / skupni projekti / skupni programi podpore – skupni znesek, ki ga je treba odšteti	O	ktoe
Domača proizvodnja obnovljivega vodika	P	ktoe
Domača proizvodnja bioplina	P	ktoe
Če je eden ali več deležev obnovljivih virov energije v letu X – 3 ali X – 2 padel pod začrtani potek na nacionalni ravni, kot je bil sporočen v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, ali pod izhodiščni delež za leto 2020, pojasnite razloge za ta razvoj in navedite informacije o dodatnih ukrepih, načrtovanih za zapolnitev vrzeli v primerjavi z nacionalno referenčno vrednostjo.	Očsu
Navedite informacije o tem, ali namerava država članica uporabljati odpadno toploto in odpadni hlad za namene izpolnjevanja ciljev glede ogrevanja in hlajenja (člen 23) ter daljinskega ogrevanja in hlajenja (člen 24) iz prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov (v skladu s členom 23(1) prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov), in skladno s tem, ali namerava država članica uporabiti cilj 1,1 odstotne točke (čisti obnovljivi viri energije) ali 1,3 odstotne točke (obnovljivi viri energije + odpadna toplota/hlad).	Očsu
Če je povprečno letno povečanje nižje od cilja glede ogrevanja in hlajenja iz člena 23 prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov, navedite doseženo raven in podajte razloge, vključno z izbiro ukrepov (v skladu s členom 23(2), drugi in tretji pododstavek, prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov).	Očsu
Opomba: X = leto poročanja. O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno.

Preglednica 2

Skupna nameščena zmogljivost vsake tehnologije za energijo iz obnovljivih virov (3)

Tehnologija za energijo iz obnovljivih virov	Specifikacija	Enota	Leto
Tehnologija za energijo iz obnovljivih virov	Specifikacija	Enota	X – 3	X – 2
Hidroenergija	O	MW
Od tega čista hidroenergija brez črpanja	O	MW
Od tega mešana hidroenergija	O	MW
Od tega črpalna hidroenergija	O	MW
Geotermalna energija	O	MW
Sončna energija	O	MW
Od tega fotovoltaika	O	MW
Od tega fotovoltaika < 30 kW	O (7)	MW
Od tega na strehah	O (7)	MW
Od tega nepriključeno na omrežje	O (7)	MW
Od tega fotovoltaika 30 kW–1 000 kW	O (7)	MW
Od tega na strehah	O (7)	MW
Od tega nepriključeno na omrežje	O (7)	MW
Od tega fotovoltaika ≥ 1 MW	O (7)	MW
Od tega na strehah	O (7)	MW
Od tega nepriključeno na omrežje	O (7)	MW
Od tega koncentrirana sončna energija	O	MW
Energija plimovanja, valov, morja	O	MW
Veter	O	MW
Od tega na kopnem	O	MW
Od tega na morju	O	MW
Biomasa (4) (5)	O	MW
Od tega trdna biomasna goriva (6)	O	MW
Od tega tekoča biogoriva	O	MW
Od tega plinasta biomasna goriva (6)	O	MW
Površina zbiralnikov sončne energije	O	1 000 m2
Zmogljivost obratov za proizvodnjo tekočih biogoriv	O	1 000 ton
Od tega biobencin	O	1 000 ton
Od tega biodizli	O	1 000 ton
Od tega biokerozin za reaktivne motorje	O	1 000 ton
Od tega druga tekoča biogoriva	O	1 000 ton
Ustrezne informacije, če razvoj nameščene zmogljivosti vpliva na splošne in sektorske začrtane poteke za energijo iz obnovljivih virov v obdobju 2021–2030.	O
Opomba: X = leto poročanja. O = obvezno Opombe:

Preglednica 3

Skupni dejanski prispevek (bruto proizvodnja električne energije) iz vsake tehnologije za energijo iz obnovljivih virov na področju električne energije

Tehnologija za energijo iz obnovljivih virov	Specifikacija	Enota	Leto
Tehnologija za energijo iz obnovljivih virov	Specifikacija	Enota	X – 3	X – 2
Normalizirana proizvodnja hidroenergije	O	GWh
Od tega normalizirana čista hidroenergija brez črpanja	O	GWh
Od tega normalizirana mešana hidroenergija (samo del proizvodnje brez črpanja)	O	GWh
Normalizirana proizvodnja iz vetrne energije	O	GWh
Od tega normalizirana proizvodnja iz vetrne energije na kopnem	O (8)	GWh
Od tega normalizirana proizvodnja iz vetrne energije na morju	O (8)	GWh
Iz čistih tekočih biogoriv, skladnih in neskladnih	O	GWh
od tega iz skladnih čistih (nemešanih) tekočih biogoriv	O	GWh
od tega goriva, ki niso iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo	O (8)	GWh
od tega goriva, ki so iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo	O (8)	GWh
od tega goriva, pri katerih NI visokega tveganja za posredno spremembo rabe zemljišč	O (8)	GWh
Iz skladnih mešanih tekočih biogoriv, samo biološki del	O	GWh
od tega goriva, ki niso iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo	O (8)	GWh
od tega goriva, ki so iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo	O (8)	GWh
od tega goriva, pri katerih NI visokega tveganja za posredno spremembo rabe zemljišč	O (8)	GWh
Iz bioplina, primešanega v omrežju	O	GWh
od tega skladnega	O (8)	GWh
Iz bioplina, ki se šteje k električni energiji na podlagi certifikatov	O (8)	GWh
Geotermalna energija	O	GWh
Sončna fotovoltaika	O	GWh
od tega fotovoltaika < 30 kW	O (9)	GWh
od tega na strehah	O (9)	GWh
od tega nepriključeno na omrežje	O (9)	GWh
od tega fotovoltaika 30 kW–1 000 kW	O (9)	GWh
od tega na strehah	O (9)	GWh
od tega nepriključeno na omrežje	O (9)	GWh
od tega fotovoltaika ≥ 1 MW	O (9)	GWh
od tega na strehah	O (9)	GWh
od tega nepriključeno na omrežje	O (9)	GWh
Sončna toplotna energija	O	GWh
Energija plimovanja, valov in morja	O	GWh
Komunalni odpadki (obnovljivi)	O	GWh
Trdna biogoriva	O	GWh
od tega skladna	O (8)	GWh
Iz čistega bioplina	O	GWh
od tega skladnega	O (8)	GWh
Ustrezne informacije, če razvoj bruto proizvodnje električne energije vpliva na splošne in sektorske začrtane poteke za energijo iz obnovljivih virov v obdobju 2021–2030.	O
Opomba: X = leto poročanja. O = obvezno

Preglednica 4

Skupni dejanski prispevek (bruto poraba končne energije) iz vsake tehnologije za energijo iz obnovljivih virov na področju ogrevanja in hlajenja

Tehnologija za energijo iz obnovljivih virov	Specifikacija	Enota	Leto
Tehnologija za energijo iz obnovljivih virov	Specifikacija	Enota	X – 3	X – 2
Poraba končne energije iz obnovljivih virov in goriv v industriji in drugih sektorjih (gospodinjstva, komercialne in javne storitve, kmetijstvo in gozdarstvo, ribištvo in drugje nenavedeno), razen prometa	O	ktoe
Oglje	O	ktoe
Čisti bioplin	O	ktoe
Bioplin, primešan v omrežju	O	ktoe
od tega skladen	O (10)	ktoe
Bioplin, ki je bil upoštevan v porabi končne energije v industriji in drugih sektorjih na podlagi certifikatov	O (10)	ktoe
Geotermalna energija (razen geotermalnih toplotnih črpalk)	O	ktoe
Sončna toplotna energija	O	ktoe
Komunalni odpadki (obnovljivi)	O	ktoe
Trdna biogoriva razen oglja	O	ktoe
Od tega skladna	O (10)	ktoe
vsa tekoča goriva, skladna in neskladna	O	ktoe
od tega samo skladna tekoča biogoriva	O	ktoe
od tega goriva, ki niso iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo	O (10)	ktoe
od tega goriva, ki so iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo	O (10)	ktoe
od tega goriva, pri katerih NI visokega tveganja za posredno spremembo rabe zemljišč	O (10)	ktoe
Proizvodnja toplote iz obnovljivih goriv	O	ktoe
Geotermalna energija (razen geotermalnih toplotnih črpalk)	O	ktoe
Sončna toplotna energija	O	ktoe
Komunalni odpadki – obnovljivi	O	ktoe
Trdna biogoriva	O	ktoe
od tega skladna	O (10)	ktoe
Iz čistega bioplina	O	ktoe
od tega skladnega	O (10)	ktoe
Iz bioplina, primešanega v omrežju	O	ktoe
od tega skladnega	O (10)	ktoe
Iz bioplina, ki se šteje k proizvodnji toplote na podlagi certifikatov	O	ktoe
Vsa čista tekoča biogoriva, skladna in neskladna	O	ktoe
od tega samo skladna tekoča biogoriva	O	ktoe
od tega goriva, ki niso iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo	O (10)	ktoe
od tega goriva, ki so iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo	O (10)	ktoe
od tega goriva, pri katerih NI visokega tveganja za posredno spremembo rabe zemljišč	O (10)	ktoe
mešana tekoča biogoriva, skladna, samo biološki del	O	ktoe
od tega goriva, ki niso iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo	O (10)	ktoe
od tega goriva, ki so iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo	O (10)	ktoe
od tega goriva, pri katerih NI visokega tveganja za posredno spremembo rabe zemljišč	O (10)	ktoe
Iz vodika, proizvedenega iz obnovljivih virov	O (10)	ktoe
Iz obnovljivih goriv nebiološkega izbora	O (10)	ktoe
Toplota okolja (zajeta s toplotnimi črpalkami, razen geotermalnih toplotnih črpalk)	O	ktoe
od tega zrak–zrak	O	ktoe
od tega zrak–voda	O	ktoe
od tega povratne črpalke zrak–zrak	O	ktoe
od tega povratne črpalke zrak–voda	O	ktoe
od tega izpušni zrak–zrak	O	ktoe
od tega izpušni zrak–voda	O	ktoe
od tega voda–zrak	O	ktoe
od tega voda–voda	O	ktoe
Geotermalna energija z uporabo toplotnih črpalk	O	ktoe
od tega tla–zrak	O	ktoe
od tega tla–voda	O	ktoe
Hlajenje z energijo iz obnovljivih virov	O (10)	ktoe
od tega individualni hladilni sistemi z zmogljivostjo 1,5 MW ali več	O (10)	ktoe
od tega s hlajenjem s toploto iz obnovljivih virov (absorpcija in adsorpcija)	O (10)	ktoe
od tega posamezni hladilni sistemi z zmogljivostjo manj kot 1,5 MW	O (10)	ktoe
Hlajenje prostorov v stanovanjskem sektorju	O (10)	ktoe
od tega s hlajenjem s toploto iz obnovljivih virov (absorpcija in adsorpcija)	O (10)	ktoe
Hlajenje prostorov v terciarnem sektorju	O (10)	ktoe
od tega s hlajenjem s toploto iz obnovljivih virov (absorpcija in adsorpcija)	O (10)	ktoe
Procesno hlajenje	O (10)	ktoe
od tega s hlajenjem s toploto iz obnovljivih virov (absorpcija in adsorpcija)	O (10)	ktoe
Drugi individualni hladilni sistemi	O (10)	ktoe
od tega s hlajenjem s toploto iz obnovljivih virov (absorpcija in adsorpcija)	O (10)	ktoe
Daljinsko hlajenje	O (10)	ktoe
od tega s hlajenjem s toploto iz obnovljivih virov (absorpcija in adsorpcija)	O (10)	ktoe
Zadevne informacije v primeru, da razvoj porabe končne energije za ogrevanje in hlajenje vpliva na splošne in sektorske začrtane poteke za energijo iz obnovljivih virov v obdobju 2021–2030.	O
Opomba: X = leto poročanja. O = obvezno

Preglednica 5

Skupni dejanski prispevek (bruto poraba končne energije) iz vsake tehnologije za energijo iz obnovljivih virov v prometnem sektorju

		Količina			Prihranek emisij toplogrednih plinov (13)
Tehnologija za energijo iz obnovljivih virov	Specifikacija	Enota	X – 3	X – 2	Enota (14)	X – 3	X – 2
Biogoriva v prometu (11)
Tekoča biogoriva v cestnem prometu	O	ktoe
Tekoča biogoriva v železniškem prometu	O	ktoe
Tekoča biogoriva v drugih načinih prevoza	O	ktoe
Plinska biogoriva v cestnem prometu	O	ktoe
Plinska biogoriva v železniškem prometu	O	ktoe
Plinska biogoriva v drugih načinih prevoza	O	ktoe
Nebiomasna goriva, ki se lahko štejejo k prometu
Vodik, proizveden iz obnovljivih virov	O	ktoe
od tega iz člena 27(2), točka (c) – v pomorskem sektorju	O (15)	ktoe
od tega iz člena 27(2), točka (c) – v letalskem sektorju	O (15)	ktoe
Obnovljiva goriva nebiološkega izvora	O	ktoe
od tega iz člena 27(2), točka (c) – v pomorskem sektorju	O (15)	ktoe
od tega iz člena 27(2), točka (c) – v letalskem sektorju	O (15)	ktoe
Reciklirana ogljična goriva	O	ktoe
od tega iz člena 27(2), točka (c) – v pomorskem sektorju	O (15)	ktoe
od tega iz člena 27(2), točka (c) – v letalskem sektorju	O (15)	ktoe
SKLADNA biogoriva v prometu (12)
vsa skladna biogoriva v vseh načinih prevoza	O	ktoe
Priloga IX (vsi načini prevoza)	O	ktoe
od tega iz člena 27(2), točka (c) – v pomorskem sektorju	O (15)	ktoe
od tega iz člena 27(2), točka (c) – v letalskem sektorju	O (15)	ktoe
Po surovinah (vsi načini)
Del A
od tega del A v pomorskem sektorju (člen 27(2), točka (c))	O (15)	ktoe
od tega del A v letalskem sektorju (člen 27(2), točka (c))	O (15)	ktoe
Del A po surovinah (vsi načini)
(a)	O	ktoe
(b)	O	ktoe
(c)	O	ktoe
(d)	O	ktoe
(e)	O	ktoe
(f)	O	ktoe
(g)	O	ktoe
(h)	O	ktoe
(i)	O	ktoe
(j)	O	ktoe
(k)	O	ktoe
(l)	O	ktoe
(m)	O	ktoe
(n)	O	ktoe
(o)	O	ktoe
(p)	O	ktoe
(q)	O	ktoe
Del B	O	ktoe
od tega del B v pomorskem sektorju (člen 27(2), točka (c))	O (15)	ktoe
od tega del B v letalskem sektorju (člen 27(2), točka (c))	O (15)	ktoe
Del B po surovinah (vsi načini)	O	ktoe
(a)	O	ktoe
(b)	O	ktoe
Člen 26(1) – iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo	O	ktoe
od tega goriva, pri katerih NI visokega tveganja za posredno spremembo rabe zemljišč	O (15)	ktoe
Druga tekoča biogoriva	O	ktoe
od tega v pomorskem sektorju (člen 27(2), točka (c))	O (15)	ktoe
od tega v letalskem sektorju (člen 27(2), točka (c))	O (15)	ktoe
Električna energija iz obnovljivih virov v omrežju, ki se uporablja v prometnem sektorju
Vsa električna energija v prometu	O	ktoe
Vsa električna energija v cestnem prometu	O	ktoe
Električna energija iz obnovljivih virov v cestnem prometu	O	ktoe
Električna energija iz neobnovljivih virov v cestnem prometu	O	ktoe
Vsa električna energija v železniškem prometu	O	ktoe
Električna energija iz obnovljivih virov v železniškem prometu	O	ktoe
Električna energija iz neobnovljivih virov v železniškem prometu	O	ktoe
Vsa električna energija v vseh drugih načinih prevoza	O	ktoe
Električna energija v vseh drugih načinih prevoza	O	ktoe
Električna energija iz neobnovljivih virov v vseh drugih načinih prevoza	O	ktoe
Zadevne informacije v primeru, da razvoj porabe končne energije za promet vpliva na splošne in sektorske začrtane poteke za energijo iz obnovljivih virov v obdobju 2021–2030.	O
Opomba: X = leto poročanja. O = obvezno Opombe:

Preglednica 6

Dobava biomase za energetsko rabo

X – 3

X – 2

Domača proizvodnja 1 000 m3 (16)

Uvoz v 1 000 m3 (16)

Izvoz v 1 000 m3 (16)

Spremembe zalog v 1 000 m3 (16)

Povprečna spodnja kurilna vrednost (v TJ/1 000 m3) (17)

Domača proizvodnja v 1 000 m3 (16)

Uvoz v 1 000 m3 (16)

Izvoz v 1 000 m3 (16)

Spremembe zalog v 1 000 m3 (16)

Povprečna spodnja kurilna vrednost (TJ/1 000 m3) (17)

Specifikacija

O (21)

(1)	Gozdna biomasa, ki se uporablja za proizvodnjo energije

(a)	primarna gozdna biomasa

(i)	veje in drevesne krošnje

(18)

(ii)	drevesni panji

(19)

(iii)

hlodovina

(I)	okrogel industrijski les

(II)	les za kurjavo

(b)	soproizvodi gozdarskega sektorja

(i)

lubje

(ii)	sekanci, žagovina in drugi lesni delci

(iii)

črna lužina in surovo talovo olje (v tonah)

(c)	že uporabljen les

(18)

(d)	predelano gorivo na osnovi lesa, proizvedeno iz surovin, ki niso vključene v točko (1)(a), (b) ali (c):

(i)	lesno oglje

(ii)	lesni peleti in lesni briketi

(2)	Kmetijska biomasa

(18)

(a)	energijske poljščine za električno energijo ali toploto (vključno s panjevci s kratko obhodnjo)

(18)

(i)	od tega: surovine, ki se uporabljajo za živila in krmo

(18)

(b)	ostanki kmetijskih pridelkov za električno energijo ali toploto

(18)

(3)	Biomasa iz organskih odpadkov

(18)

(a)	organska frakcija industrijskih odpadkov

(18)

(b)	organska frakcija komunalnih odpadkov

(18)

(c)	odpadni mulji

(18)

Za gozdno biomaso: opis, kako te skupine izpolnjujejo merila za rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) iz člena 29(7) Direktive (EU) 2018/2001 (20)

Ustrezne informacije, če razvoj oskrbe z bioenergijo vpliva na splošne in sektorske začrtane poteke za energijo iz obnovljivih virov v obdobju 2021–2030.

Opomba: X = leto poročanja. O = obvezno; P = prostovoljno.

Preglednica 7

Drugi nacionalni začrtani poteki in cilji

Začrtani potek ali cilj	Opis	Cilj (22)	Ciljno leto	Napredek pri doseganju cilja	Kazalnik napredka (če se uporablja) (23)
Začrtani potek ali cilj	Opis	Cilj (22)	Ciljno leto	Napredek pri doseganju cilja	Ime kazalnika za spremljanje napredka (24)	Enota	X – 3	X – 2
Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
Uporaba energije iz obnovljivih virov pri daljinskem ogrevanju
Uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbah
Energija iz obnovljivih virov, ki jo proizvajajo mesta
Skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov
Samooskrbovalci z energijo iz obnovljivih virov
Energija, proizvedena iz mulja, pridobljenega s čiščenjem odpadnih voda
Drugi nacionalni cilj in začrtani potek, vključno s sektorskimi in dolgoročnimi
Po potrebi dodajte vrstice.
Opomba: X = leto poročanja. Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe

Preglednica 8

Ocena podpore za električno energijo iz obnovljivih virov v skladu s členom 6(4) Direktive (EU) 2018/2001

Če je ustrezno, navedite informacije o oceni podpore za električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo morajo države članice zagotavljati v skladu s členom 6(4) Direktive (EU) 2018/2001 (25)

Očsu

Opomba: Očsu = obvezno, če se uporablja;

Opombe:

(1) Za skupni števec in skupni imenovalec se uporabljajo vse določbe za izračun iz Direktive (EU) 2018/2001.

(2) Te vrednosti je treba sporočati od leta 2021.

(3) Kategorije, ki jih je treba navesti v tej preglednici, temeljijo na letnih vprašalnikih Eurostata o energiji glede obnovljivih virov energije in odpadkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1099/2008 o statistiki energetike.

(4) V skladu z opredelitvijo pojma iz Direktive (EU) 2018/2001 „biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, iz gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in akvakulturo, ter biološko razgradljive dele odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora.

(5) Pri mešanih trdnih ali plinastih biomasnih gorivih ali tekočih biogorivih upoštevajte le zmogljivost, ki ustreza deležu biogoriv. Če podatki o zmogljivosti niso na voljo, podajte oceno, ki temelji na vložkih, učinkovitosti, proizvodnji in urah delovanja pri polni obremenitvi tako za fosilna goriva kot za goriva iz obnovljivih virov.

(6) V skladu z opredelitvijo pojma (27) iz člena 2 Direktive (EU) 2018/2001 „biomasna goriva“ pomeni plinasta in trdna goriva, proizvedena iz biomase.

(7) Te vrednosti je treba sporočati od leta 2022 naprej.

(8) Te vrednosti je treba sporočati od leta 2021.

(9) Te vrednosti je treba sporočati od leta 2022.

(10) Te vrednosti je treba sporočati od leta 2021 naprej.

(11) To vključuje vsa biogoriva, skladna in neskladna, čista biogoriva in ustrezni del mešanih biogoriv, drugih obnovljivih goriv, vodika in sintetičnih goriv iz obnovljivih virov v prometu.

(12) To vključuje samo skladna biogoriva in biomasna goriva (člena 29 in 30 Direktive (EU) 2018/2001), čista biogoriva in ustrezni delež mešanic goriv, ki se uporabljajo v prometu.

(13) O prihranku toplogrednih plinov je treba poročati za skupno količino trajnostnih biogoriv. Podatki se lahko sporočijo bolj podrobno; če v tem primeru informacij ni mogoče zagotoviti zaradi zaupnosti, države članice za s tem povezano kategorijo vključijo „C“.

(14) Navedite enoto, v kateri je izražen prihranek toplogrednih plinov.

(15) Te vrednosti je treba sporočati od leta 2021.

(16) razen 1b(iii) v tonah

(17) razen 1b(iii) v TJ/tono

(18) obvezno poročanje, če je na voljo

(19) obvezno poročanje, če se uporablja

(20) Z državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je izvor gozdne biomase, pri čemer se podrobno navede, ali je država ali organizacija pogodbenica Pariškega sporazuma, in:

je sporočila nacionalno določen prispevek, ki vključuje sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva;

poroča UNFCCC o nacionalni evidenci emisij toplogrednih plinov, ki vključuje sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, ali pa bo začela poročati najpozneje do leta 2025, ali

ima v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma veljavne nacionalne ali podnacionalne zakone, ki se uporabljajo na območju sečnje, da se ohranijo ali povečajo zaloge in ponori ogljika, ter posreduje dokaze, da sporočene emisije iz sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva ne presegajo odvzemov.

(21) Te vrednosti je treba sporočati od leta 2021.

(22) Lahko je kvantitativen ali kvalitativen.

(23) Če je cilj mogoče količinsko opredeliti, države članice navedejo napredek z najnovejšimi razpoložljivimi informacijami. Kazalniki za poročanje se določijo na podlagi nacionalnih ciljev.

(24) Države članice navedejo izhodiščno leto in vrednost, kot je ustrezno, če je to v pomoč pri prikazu napredka.

(25) Države članice vključijo sklice na zadevne politike in ukrepe

PRILOGA III

RAZOGLJIČENJE: PRILAGAJANJE

Preglednica 1

Cilji prilagajanja v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih

Cilji prilagajanja v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih	Specifikacija	Odziv
Ali so cilji prilagajanja v skladu s členom 4 vključeni v celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt? (1)	O
Ali bodo ob naslednji predložitvi celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta vključeni cilji prilagajanja? (1)	P
Če so cilji prilagajanja vključeni v celovit nacionalni energetski in podnebni načrt ali načrtovano predložitev celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, podajte pregled teh ciljev.	P
Če so na voljo, predložite še druge dokumente, ki vsebujejo prilagoditvene cilje, pomembne za doseganje ciljev energetske unije in dolgoročnih zavez Unije glede emisij toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom, vključno z datumom sprejetja in povezavo do dokumenta.	P
Opombe: O = obvezno; P = prostovoljno

Preglednica 2

Informacije o prilagajanju, ki bi lahko vplivale na uresničevanje ciljev energetske unije in dolgoročnih zavez Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na podlagi Pariškega sporazuma

Razsežnost

Specifikacija

Odziv

Nacionalne okoliščine

1.	Ranljivosti, vključno s prilagoditvenimi zmogljivostmi (navedene v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu in/ali drugih dokumentih, navedenih v preglednici 1 – navedite sklice), ki so pomembne za izbrano razsežnost energetske unije.

Razogljičenje: emisije in odvzemi toplogrednih plinov

Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov

Očsu

Energetska učinkovitost

Očsu

Energetska varnost

Očsu

Notranji trg energije

Očsu

Raziskave, inovacije in konkurenčnost

Očsu

1.(a)

Kadar je ustrezno in če so na voljo, navedite informacije o ranljivostih, vključno s prilagoditvenimi sposobnostmi, navedenimi v polju 1 zgoraj, razčlenjene po ranljivih skupinah. (2)

Razogljičenje: emisije in odvzemi toplogrednih plinov

Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov

Energetska učinkovitost

Energetska varnost

Notranji trg energije

Raziskave, inovacije in konkurenčnost

2.	Tveganje morebitnih prihodnjih vplivov (določeno v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu in/ali drugih dokumentih, navedenih v preglednici 1 – navedite sklice), ki je pomembno za izbrano razsežnost energetske unije.

Razogljičenje: emisije in odvzemi toplogrednih plinov

Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov

Očsu

Energetska učinkovitost

Očsu

Energetska varnost

Očsu

Notranji trg energije

Očsu

Raziskave, inovacije in konkurenčnost

Očsu

Strategije in načrti

3.	Cilji prilagajanja (določeni v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu in/ali drugih dokumentih, navedenih v preglednici 1 – navedite sklice), ki so pomembni za izbrano razsežnost energetske unije.

Razogljičenje: emisije in odvzemi toplogrednih plinov

Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov

Očsu

Energetska učinkovitost

Očsu

Energetska varnost

Očsu

Notranji trg energije

Očsu

Raziskave, inovacije in konkurenčnost

Očsu

4.	Izzivi, vrzeli in ovire (določeni v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu in/ali drugih dokumentih, navedenih v preglednici 1 – navedite sklice), ki so pomembni za izbrano razsežnost energetske unije.

Razogljičenje: emisije in odvzemi toplogrednih plinov

Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov

Energetska učinkovitost

Energetska varnost

Notranji trg energije

Raziskave, inovacije in konkurenčnost

5.	Predvideni ukrepi, proračun in časovnica v zvezi s cilji prilagajanja, navedenimi v polju 3.

Razogljičenje: emisije in odvzemi toplogrednih plinov

Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov

Energetska učinkovitost

Energetska varnost

Notranji trg energije

Raziskave, inovacije in konkurenčnost

6.	Pregled vsebine podnacionalnih strategij, politik, načrtov in dejavnosti v zvezi s cilji prilagajanja, navedenimi v polju 3.

Razogljičenje: emisije in odvzemi toplogrednih plinov

Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov

Energetska učinkovitost

Energetska varnost

Notranji trg energije

Raziskave, inovacije in konkurenčnost

Spremljanje in ocenjevanje

7.	Napredek pri zmanjševanju podnebnih učinkov, ranljivosti in tveganj (določen v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu in/ali drugih dokumentih, navedenih v preglednici 1 – navedite sklice), ki je pomemben za izbrano razsežnost energetske unije.

Razogljičenje: emisije in odvzemi toplogrednih plinov

Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov

Energetska učinkovitost

Energetska varnost

Notranji trg energije

Raziskave, inovacije in konkurenčnost

7(a).

Kadar je ustrezno in če so na voljo, navedite informacije o napredku pri zmanjševanju podnebnih učinkov, ranljivosti in tveganj, navedenem v polju 7 zgoraj, razčlenjene po ranljivih skupinah. (2)

Razogljičenje: emisije in odvzemi toplogrednih plinov

Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov

Energetska učinkovitost

Energetska varnost

Notranji trg energije

Raziskave, inovacije in konkurenčnost

8.	Napredek pri povečevanju zmogljivosti prilagajanja (določene v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu in/ali drugih dokumentih, navedenih v preglednici 1 – navedite sklice), ki je pomemben za izbrano razsežnost energetske unije.

Razogljičenje: emisije in odvzemi toplogrednih plinov

Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov

Energetska učinkovitost

Energetska varnost

Notranji trg energije

Raziskave, inovacije in konkurenčnost

9.	Napredek pri izvajanju za doseganje ciljev prilagajanja, navedenih v polju 3.

Razogljičenje: emisije in odvzemi toplogrednih plinov

Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov

Očsu

Energetska učinkovitost

Očsu

Energetska varnost

Očsu

Notranji trg energije

Očsu

Raziskave, inovacije in konkurenčnost

Očsu

10.	Napredek pri odpravljanju ovir (določen v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu in/ali drugih dokumentih, navedenih v preglednici 1 – navedite sklice), ki so pomembne za izbrano razsežnost energetske unije.

Razogljičenje: emisije in odvzemi toplogrednih plinov

Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov

Energetska učinkovitost

Energetska varnost

Notranji trg energije

Raziskave, inovacije in konkurenčnost

Opombe:

O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno

(1) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi: Da; Ne.

(2) Ranljiva skupina pomeni del prebivalstva, ki je nagnjen k temu, da bosta nanj negativno vplivala nihanje in spreminjanje podnebja.

PRILOGA IV

ENERGETSKA UČINKOVITOST

Preglednica 1

Nacionalni prispevek in okvirni začrtani potek porabe primarne in končne energije

Element poročila	Specifikacija	Enota	Kazalnik
Opredelitev prispevka k prihrankom za leto 2030 (1)	O	n. r.
Opis prispevka za leto 2030 in okvirni začrtani potek za obdobje 2021–2030	O	n. r.
Vrednost prispevka k prihrankom za leto 2030	O
Pretvorba v absolutno raven porabe primarne energije	O	ktoe
Pretvorba v absolutno raven porabe končne energije	O	ktoe
			X – 3 (4)	X – 2
Napredek pri doseganju okvirnega začrtanega poteka za obdobje 2021–2030 pri porabi primarne energije (2)	O	ktoe
Napredek pri doseganju okvirnega začrtanega poteka za obdobje 2021–2030 pri porabi končne energije (2)	O	ktoe
Izhodiščna raven BDP, če je prispevek določen kot cilj glede intenzivnosti	Očsu	V milijonih EUR, verižni obsegi (3)
Splošne pripombe o nacionalnem prispevku in okvirnem začrtanem poteku porabe primarne in končne energije (5)	P
Opomba: X = leto poročanja. O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno Opombe:

Preglednica 2

Mejniki in kazalniki napredka dolgoročne strategije za prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb – stavbni fond

Število stavb (6)

Skupna tlorisna površina (v m2) (7)

Poraba primarne energije v stavbah (v TJ) (8)

Poraba končne energije v stavbah (v TJ) (8)

Neposredne emisije toplogrednih plinov v stavbah (v tCO2e)

Skupne emisije toplogrednih plinov v stavbah (v tCO2e)

drugo (9)

2020

X – 3

X – 2

2020

X – 3

X – 2

2020

X – 3

X – 2

2020

X – 3

X – 2

2020

X – 3

X – 2

2020

X – 3

X – 2

2020

X – 3

X – 2

Specifikacija

Očnv

Stanovanjske stavbe

od tega stavbe z najmanjšo učinkovitostjo (10)

Nestanovanjske stavbe

od tega stavbe z najmanjšo učinkovitostjo

Javne stavbe (11)

od tega stavbe z najmanjšo učinkovitostjo

Opomba: Očnv = obvezno, če je na voljo;

Opombe:

Preglednica 3

Mejniki in kazalniki napredka dolgoročne strategije za prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb – stopnje prenove (12)

		Število prenovljenih stavb		Skupna prenovljena tlorisna površina (v m2) (13)		Stopnja prenove (14)		Stopnja, enakovredna temeljiti prenovi (16)
		X – 3	X – 2	X – 3	X – 2	X – 3	X – 2	X – 3	X – 2
Specifikacija		Očnv	Očnv	Očnv	Očnv	Očnv	Očnv	P	P
Stanovanjske stavbe	Manjša
	Srednja
	Temeljita
	Skupaj
Stanovanjske stavbe – z najmanjšo učinkovitostjo	Manjša
	Srednja
	Temeljita
	Skupaj
Nestanovanjske stavbe	Manjša
	Srednja
	Temeljita
	Skupaj
Nestanovanjske stavbe – z najmanjšo učinkovitostjo	Manjša
	Srednja
	Temeljita
	Skupaj
Javne stavbe (15)	Manjša
	Srednja
	Temeljita
	Skupaj
Javne stavbe – z najmanjšo učinkovitostjo	Manjša
	Srednja
	Temeljita
	Skupaj
Opomba: X = leto poročanja. Očnv = obvezno, če je na voljo; P = prostovoljno Opombe:

Preglednica 4

Mejniki in kazalniki napredka dolgoročne strategije za prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb – drugi kazalniki

Mejniki in kazalniki napredka dolgoročne strategije za prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb	Opis	Cilj (17)	Ciljno leto	Napredek pri doseganju cilja	Kazalnik napredka (če se uporablja) (18)
	Opis	Cilj (17)	Ciljno leto	Napredek pri doseganju cilja	Ime kazalnika za spremljanje napredka (19)	Enota	X – 3	X – 2
Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
Mejnik / kazalnik napredka 1
Mejnik / kazalnik napredka 2
Po potrebi dodajte vrstice.
Opomba: X = leto poročanja. O = obvezno Opombe

Preglednica 5

Mejniki in kazalniki napredka dolgoročne strategije za prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb – prispevki k ciljem energetske učinkovitosti Unije

	Specifikacija	Opis
Opišite, kako je napredek pri doseganju mejnikov v dolgoročni strategiji prenove prispeval k doseganju ciljev energetske učinkovitosti Unije v skladu z Direktivo 2012/27/EU.	O
Opomba: O = obvezno

Preglednica 6

Posodobitev drugih nacionalnih ciljev energetske učinkovitosti po navedbah v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu

Ime nacionalnega cilja	Opis	Napredek pri doseganju cilja (20)	Pričakovani učinki zastavljenega cilja (21)
Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
Nacionalni cilj 1
Nacionalni cilj 2
Po potrebi dodajte vrstice.
Opombe: Očsu = obvezno, če se uporablja;

(1) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi: poraba primarne energije; poraba končne energije; prihranki primarne energije; prihranki končne energije; energetska intenzivnost.

(2) Poraba primarne in končne energije po Eurostatovih kazalnikih celotnih energetskih bilanc [nrg_bal_c] – poraba primarne in končne energije (Evropa 2020–2030). Glej opredelitvi pojmov primarne in končne energije (kot kazalnikov spremljanja za direktivo o energetski učinkovitosti) v najnovejši različici smernic za energetsko bilanco na spletišču Eurostata (glej poglavje „Dopolnilni kazalniki“).

(3) Referenčno leto 2015 (po menjalnih tečajih iz leta 2015).

(4) X – 3 se ne uporablja za prva poročila o napredku v letu 2023.

(5) Države članice lahko podajo dodatna pojasnila o nacionalnem prispevku in okvirnem začrtanem poteku za porabo primarne in končne energije, vključno z metodologijo, na kateri temeljijo.

(6) „Stavba“ pomeni krito konstrukcijo s stenami, v kateri se uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev (Direktiva 2010/31/EU, člen 2(1)), medtem ko je v Prilogi I k navedeni direktivi za namene izračuna energetske učinkovitosti stavb opredeljena naslednja razvrstitev kategorij: (a) enodružinske hiše raznih vrst; (b) stanovanjski bloki; (c) pisarne; (d) stavbe, namenjene izobraževanju; (e) bolnišnice; (f) hoteli in restavracije; (g) športni objekti; (h) stavbe za veleprodajo in maloprodajo; (i) druge vrste stavb, ki so porabniki energije (Direktiva 2010/31/EU, Priloga I, točka 5).

(7) Tlorisna površina se uporablja kot referenčna velikost za oceno energijske učinkovitosti stavbe in je izračunana kot vsota uporabnih tlorisnih površin prostorov znotraj ovoja stavbe, določenega za oceno energijske učinkovitosti.

(8) Kot se upošteva pri izračunu energetske učinkovitosti stavb, opredeljenem v Direktivi 2010/31/EU.

(9) Kot je predstavljeno v nacionalni dolgoročni strategiji prenove. Drugi kazalniki bi lahko odražali število stavb in/ali skupno tlorisno površino (v m2) po razredu energijske učinkovitosti, obdobju gradnje, velikosti stavbe, podnebnem pasu, številu energetskih izkaznic na vrsto stavbe in/ali razredu energetske učinkovitosti, pregled zmogljivosti v gradnji, delež ogrevalnega sistema v vrsti ogrevanja v stavbnem sektorju itd. Za boljši pregled nad stavbnim sektorjem bi bilo mogoče uporabiti tudi druge zunanje dejavnike, kot so naložbe v prenovo obstoječega fonda, delež gradbeništva v BDP, zdravstvena vprašanja itd.

(10) Kot je opredeljeno v nacionalni dolgoročni strategiji prenove. V Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb so primeri za določitev segmentov nacionalnega stavbnega fonda z najmanjšo učinkovitostjo: (a) določitev posebnega praga, kot je razred energetske učinkovitosti (npr. pod „D“); (b) uporaba podatka o porabi primarne energije (izraženega v kWh/m2 na leto); ali celo (c) s ciljno usmerjenostjo k stavbam, zgrajenim pred določenim datumom (npr. pred letom 1980).

(11) V Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb je pojasnjeno, da se člen 2a(1), točka (e), Direktive 2010/31/EU nanaša na vse javne stavbe (in ne le na „stavbe javnih organov“ v lasti in uporabi osrednje vlade). Politike in ukrepi iz člena 2a(1)(e) Direktive 2010/31/EU bi morali na primer vključevati stavbe, ki jih uporabljajo (npr. so jih zakupili ali najeli) lokalni ali regionalni organi, in stavbe, ki so v lasti osrednje vlade in lokalnih ali regionalnih organov, niso pa nujno v njihovi rabi.

(12) Energetska prenova pomeni spremembo enega ali več elementov stavbe (ovoj stavbe in tehnični stavbni sistemi v skladu s členom 2(9) direktive o energetski učinkovitosti stavb), ki lahko znatno vpliva na izračunano ali odčitano količino energije, potrebne za zadovoljitev potrebe po energiji, povezane s tipično uporabo stavbe, kar med drugim vključuje energijo, ki se uporablja za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo in razsvetljavo.

(13) Tlorisna površina se uporablja kot referenčna velikost za oceno energetske učinkovitosti stavbe in je izračunana kot vsota uporabnih tlorisnih površin prostorov znotraj ovoja stavbe, določenega za oceno energetske učinkovitosti.

(14) Stopnja prenove pomeni skupno zadevno tlorisno površino stavbe [v m2] vseh stavb, v katerih je bila v koledarskem letu X – 3 ali X – 2 opravljena energetska prenova, za različne obsege prenove, deljeno s skupno tlorisno površino [v m2] stavbnega fonda v istem obdobju.

Obseg prenove je mogoče opredeliti kot „manjši“ (3 % ≤ x ≤ 30-odstotni prihranek), „srednji“ (30 % < x ≤ 60 % prihranek) in „temeljit“ (prenova, s katero se stavba ali stavbna enota (a) pred 1. januarjem 2030 preoblikuje v skoraj ničenergijsko stavbo, (b) od 1. januarja 2030 v brezemisijsko stavbo).

Skupna stopnja energetske prenove je opredeljena kot seštevek vseh stopenj prenove zajetih obsegov.

Opredelitev skoraj ničenergijskih stavb je skladna z uradnimi nacionalnimi opredelitvami skoraj ničenergijskih stavb, s katerimi se prenaša člen 9 Direktive 2010/31/EU, v skladu z okvirno opredelitvijo iz člena 2 Direktive 2010/31/EU: „skoraj ničenergijska stavba“ pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, določeno v skladu s Prilogo I. Za skoraj nič potrebne energije oziroma zelo majhno količino potrebne energije bi v zelo veliki meri morala zadostovati energija iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini;“.

(15) V Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb je pojasnjeno, da se člen 2a(1), točka (e), Direktive 2010/31/EU nanaša na vse javne stavbe (in ne le na „stavbe javnih organov“ v lasti in uporabi osrednje vlade). Politike in ukrepi iz člena 2a(1)(e) Direktive 2010/31/EU bi morali na primer vključevati stavbe, ki jih uporabljajo (npr. so jih zakupili ali najeli) lokalni ali regionalni organi, in stavbe, ki so v lasti osrednje vlade in lokalnih ali regionalnih organov, niso pa nujno v njihovi rabi.

(16) Stopnja, enakovredna temeljiti prenovi, je enaka stopnji prenove z obsegom temeljite prenove ali predstavlja utežni faktor zanjo, izračunati pa jo je mogoče po naslednji formuli: stopnja, enakovredna temeljiti prenovi = [(manjši obseg prenove)*(stopnja manjše prenove) + (srednji obseg prenove)*(stopnja srednje prenove) + (temeljiti obseg prenove)*(stopnja temeljite prenove)] / (temeljiti obseg prenove)]; vsi dejavniki v %.

Obseg prenove je razmerje med prihranjeno primarno energijo in skupno primarno energijo pred prenovo zadevnega dela fonda.

(17) Lahko je kvantitativen ali kvalitativen.

(18) Če je cilj mogoče količinsko opredeliti, države članice navedejo napredek z najnovejšimi razpoložljivimi informacijami. Kazalniki za poročanje se določijo na podlagi nacionalnih ciljev.

(19) Države članice navedejo izhodiščno leto in vrednost, kot je ustrezno, če je to v pomoč pri dokazovanju napredka.

(20) Države članice posredujejo najnovejše informacije o napredku, doseženem do trenutnega stanja. Če so bili določeni cilji, bi bilo treba navesti pregled glavnih ukrepov in doseženih mejnikov. Če cilji niso bili določeni, bi bilo treba posredovati najnovejše informacije o tem, ali so bili cilji medtem določeni, in opisati cilje.

(21) Države članice opišejo pričakovane učinke zastavljenih ciljev in njihov rok.

PRILOGA V

ENERGETSKA VARNOST

Preglednica 1

Podrobnosti o nacionalnih ciljih in prispevkih

Ime nacionalnega cilja	Opis	Pomembnost za člen 22 (1)	Ciljno leto	Stanje (2)	Politika, ki je usmerjala določanje cilja (če je ustrezno)		Subjekt, odgovoren za doseganje cilja	Zajeti viri energije in goriva (5)
Ime nacionalnega cilja	Opis	Pomembnost za člen 22 (1)	Ciljno leto	Stanje (2)	Politika Unije (3)	Nacionalna politika (Pravna podlaga) (4)	Subjekt, odgovoren za doseganje cilja	Zajeti viri energije in goriva (5)
O	O	Očsu	Očsu	O	Očsu	Očsu	O	O
Nacionalni cilj 1
Nacionalni cilj 2
Nacionalni cilj 3
Po potrebi dodajte vrstice.
Opombe: O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja;

Preglednica 2

Napredek pri izvajanju nacionalnih ciljev, ki jih je mogoče količinsko opredeliti.

Ime nacionalnega cilja	Kazalniki	Enota	Kategorija		Leto			Ciljna vrednost / leto (8)	Metodološke opombe (9)
Ime nacionalnega cilja	Kazalniki	Enota	Kategorija		X – 3	X – 2	X – 1 (7)	Ciljna vrednost / leto (8)	Metodološke opombe (9)
					Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
Splošni cilji
Diverzifikacija virov energije in oskrbe z energijo	Primarna proizvodnja	TJ	Premog
			Zemeljski plin
			Druga fosilna goriva in odpadki
			Nafta in naftni derivati
			Obnovljivi viri energije in biogoriva
			Jedrska toplota
	Uvoz (6)		Uvoz (6)
	Izvoz (6)		Izvoz (6)
Zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije iz tretjih držav	Energetska odvisnost od tretjih držav po vrstah goriva (10)	Odstotek	Skupno
			Po gorivu	Premog
				Zemeljski plin
				Druga fosilna goriva in odpadki
				Nafta in naftni derivati
				Gorljivi obnovljivi viri energije (biogoriva)
				Električna energija in toplota (vključno z jedrsko)
Krepitev sposobnosti obvladovanja omejene ali prekinjene oskrbe z virom energije (11)	Odpornost elektroenergetskega sistema	Ure	LOLE (pričakovano tveganje izpada napajanja) (12)
	Odpornost elektroenergetskega sistema	MWh	EENS (pričakovana nedobavljena energija) (12)
	Odpornost plinskega sistema	Odstotek	Rezultat formule N–1 (13)
Cilji, določeni na nacionalni ravni
Nacionalni cilj 1
Nacionalni cilj 2
Nacionalni cilj 3
Po potrebi dodajte vrstice.
Opomba: X = leto poročanja. Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe:

Preglednica 3

Napredek pri izvajanju nacionalnih ciljev, ki jih ni mogoče količinsko opredeliti.

Ime nacionalnega cilja	Kazalnik(i) Mejnik(i)	Ciljno leto	Opis kazalnika/mejnika (14)	Napredek pri doseganju cilja (15)	Podrobnosti o strategiji spremljanja (16)	Sklici na ocene in podporna tehnična poročila
O	O	Očsu	O	O	P	P
Nacionalni cilj 1
Nacionalni cilj 2
Nacionalni cilj 3
Po potrebi dodajte vrstice.
Opombe: O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno

(1) Države članice izbirajo med naslednjimi cilji (dodati je mogoče dodatne cilje in jih navesti pod „drugo“): diverzifikacija virov energije in oskrbe z energijo, zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije iz tretjih držav, krepitev sposobnosti obvladovanja omejene ali prekinjene oskrbe, prožnost nacionalnega energetskega sistema, drugo.

(2) Države članice izbirajo med naslednjimi kategorijami: načrtovano, sprejeto, izvedeno, poteklo.

(3) Država članica izbere politiko ali politike s seznama v elektronski različici tabelarne oblike zapisa ali izbere drugo politiko in navede ime politike Unije.

(4) Nacionalno pravo ali dokument, v katerem je cilj opredeljen

(5) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi (izbrati je mogoče več kot eno, dodati je mogoče dodatne vire energije in goriva in jih navesti pod „drugo“): celotni sistem, električna energija, plin, naftni derivati, jedrsko gorivo in druga goriva.

(6) Skupni uvoz in izvoz vseh goriv, vključenih v energetske bilance.

(7) Za leto X – 1 države članice poročajo o tistih elementih poročanja, za katere je taka ocena na voljo.

(8) Če obstajajo količinsko opredeljeni cilji, povezani z meritvami, morajo države članice sporočiti vrednost cilja in ustrezno leto, ko naj bi bil cilj dosežen.

(9) Države članice posredujejo dodatne metodološke informacije v zvezi s kazalnikom.

(10) Samo uvoz iz tretjih držav (držav nečlanic EU).

(11) Države članice bi morale sporočiti podatke iz najnovejše ocene zadostnosti, opravljene za zadevno leto. Na primer, sporočiti morajo LOLE za leto X – 1, kot je bilo ocenjeno v letih X – 1, X – 2 ali prej. Leto, v katerem je bila izvedena ocena zadostnosti virov, je treba sporočiti v metodoloških opombah. Glej tudi opombo (5).

(12) Izračuna se v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2019/941 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES (UL L 158, 14.6.2019, str. 1) ter Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L 158, 14.6.2019, str. 54). Konkretno metodologijo je določila Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev v Prilogi I k sklepu o metodologiji za izračun vrednosti nezadostnega napajanja, stroškov novega vstopa in standarda zanesljivosti.

(13) Izračuna se v skladu z zahtevami iz Priloge II k Uredbi (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L 280, 28.10.2017, str. 1). Po pravilu N – 1 se izračuna tehnična zmogljivost preostale infrastrukture v primeru motenj v največji posamezni plinski infrastrukturi, pri čemer se oceni, ali je tako mogoče zadostiti potrebam po plinu, ki so enake dnevu izjemno velikega povpraševanja, za katerega obstaja verjetnost, da do njega pride enkrat v 20 letih.

(14) Države članice posredujejo podrobnosti o kazalnikih/mejnikih in o tem, zakaj so bili ti kazalniki izbrani za predstavitev napredka pri doseganju cilja.

(15) Države članice posredujejo kvalitativne informacije s povzetkom trenutnega stanja kazalnika (npr. ali je na dobri poti, ali je že dosežen, zamujen, odložen itd.).

(16) Podrobnosti o tem, kako se kazalnik spremlja, na primer z naborom kazalnikov, s strokovnim pregledom, strokovno skupino, po posebni metodologiji itd.

PRILOGA VI

NOTRANJI TRG ENERGIJE

Preglednica 1

Napredek pri doseganju nacionalnih ciljev v zvezi z elektroenergetsko medsebojno povezanostjo

Ime nacionalnega cilja	Enota	Leto		Cilj za leto 2030
Ime nacionalnega cilja	Enota	X – 3	X – 2	Cilj za leto 2030
		O	O	Očsu
Razmerje med nominalno prenosno zmogljivostjo in nameščeno proizvodno zmogljivostjo	%
Razmerje med nominalno prenosno zmogljivostjo in konično obremenitvijo	%
Razmerje med nominalno prenosno zmogljivostjo in nameščeno zmogljivostjo proizvodnje iz obnovljivih virov	%
Povprečne ali absolutne razlike v cenah za uro na trgih za dan vnaprej (ločeno za vsako mejo znotraj EU) (1)	(EUR/MWh)
Meja 1	(EUR/MWh)
Meja 2	(EUR/MWh)
Po potrebi dodajte vrstice.	(EUR/MWh)
Opomba: X = leto poročanja; O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe:

Preglednica 2

Informacije o projektih skupnega interesa za prenosna omrežja

Navedite vse pomembne novosti pri projektih skupnega interesa v primerjavi z zadnjim poročilom o spremljanju projektov skupnega interesa, ki bi lahko vplivale na cilje, določene v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu.	O
Opomba: O = obvezno

Preglednica 3

Informacije o drugih glavnih infrastrukturnih projektih

Opis projekta

Izvajanje projekta

Ime projekta (2)

Identifikacijska številka desetletnega načrta za razvoj omrežja

Nosilec energije (3)

Vrsta projekta (4)

Opis projekta

Načrtovano leto začetka obratovanja

Prenosna zmogljivost (za električno energijo v MW, za zemeljski plin, vodik in druge pline/tekočine v GWh/d)

Opis, kako bo projekt prispeval k doseganju načrtovanih ravni, sporočenih v skladu s členom 23(1), točka (a) (3)

Opis, kako bo projekt prispeval k razsežnostim energetske unije

Status projekta

Opis napredka

Zamuda pri izvajanju

(v letih)

Novi rok

(v letih)

Razlog za zamude pri izvajanju projektnega načrta ali za določitev novega roka zanj

Očsu

Projekt 1

Projekt 2

Po potrebi dodajte vrstice.

Opombe:

Očsu = obvezno, če se uporablja;

Preglednica 4

Napredek pri doseganju nacionalnih ciljev v zvezi s prožnostjo energetskega sistema, tudi v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov

Ime nacionalnega cilja	Opis	Nosilec energije (5)	Obravnavani element(i) prožnosti sistema (6)	Cilj (7)	Ciljno leto	Napredek pri doseganju cilja	Kazalnik(i) napredka (če se uporablja) (8)
Ime nacionalnega cilja	Opis	Nosilec energije (5)	Obravnavani element(i) prožnosti sistema (6)	Cilj (7)	Ciljno leto	Napredek pri doseganju cilja	Ime kazalnika za spremljanje napredka (9)	Enota	X – 3	X – 2
O	Očsu	O	O	O	O	O	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
Nacionalni cilj 1
Nacionalni cilj 2
Nacionalni cilj 3
Po potrebi dodajte vrstice.
Opomba: X = leto poročanja; O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe:

Preglednica 5

Napredek pri doseganju nacionalnih ciljev v zvezi z nediskriminatornim deležem na energetskih trgih

Ime nacionalnega cilja	Opis	Nosilec energije (10)	Obravnavani element(i) nediskriminatornega deleža (11)	Cilj (12)	Ciljno leto	Napredek pri doseganju cilja (13)
Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
Nacionalni cilj 1
Nacionalni cilj 2
Nacionalni cilj 3
Po potrebi dodajte vrstice.
Opombe: Očsu = obvezno, če se uporablja;

Preglednica 6

Napredek pri doseganju nacionalnih ciljev v zvezi z udeležbo odjemalcev v energetskem sistemu ter koristi od lastne proizvodnje in novih tehnologij, tudi pametnih števcev

Ime nacionalnega cilja	Opis	Nosilec energije (14)	Obravnavani element(i) udeležbe odjemalcev (15)	Cilj (16)	Ciljno leto	Napredek pri doseganju cilja	Kazalnik(i) napredka (če se uporablja) (17)
Ime nacionalnega cilja	Opis	Nosilec energije (14)	Obravnavani element(i) udeležbe odjemalcev (15)	Cilj (16)	Ciljno leto	Napredek pri doseganju cilja	Ime kazalnika za spremljanje napredka (18)	Enota	X – 3	X – 2
Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
Nacionalni cilj 1
Nacionalni cilj 2
Nacionalni cilj 3
Po potrebi dodajte vrstice.
Opomba: X = leto poročanja; Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe:

Preglednica 7

Napredek pri doseganju nacionalnih ciljev v zvezi z zadostnostjo elektroenergetskega sistema

Ime nacionalnega cilja	Opis	Obravnavani elementi (19)	Cilj (20)	Ciljno leto	Napredek pri doseganju cilja	Kazalnik(i) napredka (če se uporablja) (21)
Ime nacionalnega cilja	Opis	Obravnavani elementi (19)	Cilj (20)	Ciljno leto	Napredek pri doseganju cilja	Ime kazalnika za spremljanje napredka (22)	Enota	X – 3	X – 2
O	Očsu	O	O	O	O	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
Nacionalni cilj 1
Nacionalni cilj 2
Nacionalni cilj 3
Po potrebi dodajte vrstice.
Opomba: X = leto poročanja; O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe:

(1) Uporabijo se lahko razlike v cenah na trgih za dan vnaprej, ki jih Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) izračuna in objavi v letnem poročilu o spremljanju trga.

(2) Države članice v to preglednico vključijo tudi projekte skupnega interesa, ki niso projekti čezmejnega prenosa, če posredno prispevajo k povečanju čezmejne medsebojne povezljivosti. Prispevek k večji čezmejni medsebojni povezljivosti naj bo pojasnjen v preglednici.

(3) Države članice izbirajo med naslednjimi nosilci energije (dodati je mogoče dodatne nosilce energije in jih navesti pod „drugo“): električna energija; zemeljski plin; vodik; drugo.

(4) Države članice navedejo splošne kategorije infrastrukture (na primer terminal za utekočinjeni zemeljski plin; objekt za shranjevanje; povezovalni daljnovod v tretjo državo).

(5) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi: električna energija, zemeljski plin, vodik.

(6) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi (izbrati je mogoče več kot eno, dodati je mogoče dodatne možnosti in jih navesti pod „drugo“): povezovanje in spajanje trgov z namenom povečanja zmogljivosti povezovalnih daljnovodov za trgovanje in njihove učinkovite uporabe; pametno merjenje/omrežja; združitev; prilagajanje odjema; shranjevanje; razpršena proizvodnja; mehanizmi za dispečiranje, ponovno dispečiranje in omejevanje prenosa; cenovni signali v realnem času, drugo.

(7) Lahko je kvantitativen ali kvalitativen.

(8) Če je cilj mogoče količinsko opredeliti, države članice navedejo napredek z najnovejšimi razpoložljivimi informacijami. Kazalniki za poročanje se določijo na podlagi nacionalnih ciljev.

(9) Države članice navedejo izhodiščno leto in vrednost, kot je ustrezno, če je to v pomoč pri dokazovanju napredka.

(10) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi: električna energija; zemeljski plin; vodik.

(11) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi (izbrati je mogoče več kot eno, dodati je mogoče dodatne možnosti in jih navesti pod „drugo“): energija iz obnovljivih virov; prilagajanje odjema; shranjevanje; drugo.

(12) Lahko je kvantitativen ali kvalitativen.

(13) Pri opisu napredka države članice podrobno opišejo napredek pri nediskriminatornem deležu, pri čemer upoštevajo naslednje elemente, kot je ustrezno (ta seznam ni izčrpen in ga države članice lahko dopolnijo):

V zvezi s trgi: elementi, kot so izravnalni trgi, trgi zmogljivosti (če obstajajo), veleprodajni energetski trgi in maloprodajni trgi.

V zvezi s tehnologijami: elementi, kot so prilagajanje odjema, shranjevanje energije, združevanje energije, energetske skupnosti državljanov / skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, proizvajalci-odjemalci.

V zvezi z udeležbo: elementi, kot so udeležba na trgu, razpoložljivost tarif (tudi za polnilna mesta za elektromobilnost ter shranjevanje energije, npr. preprečevanje dvojnega polnjenja za vbrizgavanje in praznjenje), razpoložljivost pogodb z dinamičnimi cenami, hkratna udeležba več storitev/proizvodov.

(14) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi: električna energija; zemeljski plin; vodik.

(15) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi (izbrati je mogoče več kot eno, dodati je mogoče dodatne možnosti in jih navesti pod „drugo“): lastna proizvodnja nove tehnologije (vključno s pametnimi števci); drugo.

(16) Lahko je kvantitativen ali kvalitativen.

(17) Če je cilj mogoče količinsko opredeliti, države članice navedejo napredek z najnovejšimi razpoložljivimi informacijami. Kazalniki za poročanje se določijo na podlagi nacionalnih ciljev.

(18) Države članice navedejo izhodiščno leto in vrednost, kot je ustrezno, če je to v pomoč pri dokazovanju napredka.

(19) Države članice izberejo eno ali več od naslednjih možnosti: prožnost energetskega sistema – proizvodnja energije iz obnovljivih virov; uvedba spajanja trgov znotraj dneva; uvedba čezmejnih izravnalnih trgov; drugo.

(20) Lahko je kvantitativen ali kvalitativen.

(21) Če je cilj mogoče količinsko opredeliti, države članice navedejo napredek z najnovejšimi razpoložljivimi informacijami. Kazalniki za poročanje se določijo na podlagi nacionalnih ciljev.

(22) Države članice navedejo izhodiščno leto in vrednost, kot je ustrezno, če je to v pomoč pri prikazu napredka.

PRILOGA VII

RAZISKAVE, INOVACIJE IN KONKURENČNOST.

Preglednica 1

Napredek pri doseganju nacionalnih ciljev za prenos ciljev in politik SET načrta v nacionalni okvir

Ime nacionalnega cilja (1)	Opis	Podprta prednostna naloga energetske unije na področju raziskav in inovacij (2)	Podprta čista energija/nizkoogljične tehnologije (3) (4)	Napredek pri doseganju cilja	Kazalnik(i) napredka (če je ustrezno)				Splošne pripombe
Ime nacionalnega cilja (1)	Opis		Podprta čista energija/nizkoogljične tehnologije (3) (4)	Napredek pri doseganju cilja	Ime kazalnika za spremljanje napredka	Vrednost kazalnika	Referenčno leto	Enota	Splošne pripombe
Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	P
Nacionalni cilj 1
Nacionalni cilj 2
Po potrebi dodajte vrstice.
Opombe: Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno

Preglednica 2

Napredek pri doseganju količinsko določljivih nacionalnih ciljev za skupno javno in, kadar je na voljo, zasebno porabo za raziskave in inovacije v zvezi s tehnologijami čiste energije kot tudi za stroške tehnologij in razvoj zmogljivosti (5)

Ime nacionalnega cilja	Enota	Specifikacija	Leto		Ciljna vrednost / leto
Ime nacionalnega cilja	Enota	Specifikacija	X – 3	X – 2	Ciljna vrednost / leto	Splošne pripombe
Javni odhodki za raziskave in inovacije
Skupni letni javni odhodki za raziskave in inovacije na področju čiste energije in nizkoogljičnih tehnologij	V milijonih EUR	Očsu
Skupni letni javni odhodki za raziskave in inovacije na področju čiste energije in nizkoogljičnih tehnologij kot odstotni delež skupnih javnih izdatkov za raziskave in inovacije	%	Očsu
Skupni letni javni odhodki za raziskave in inovacije na področju čiste energije in nizkoogljičnih tehnologij kot odstotni delež letnega BDP	%	Očsu
Javni odhodki za raziskave in inovacije
Skupni letni zasebni odhodki za raziskave in inovacije na področju čiste energije in nizkoogljičnih tehnologij	V milijonih EUR	P
Skupni letni zasebni odhodki za raziskave in inovacije na področju čiste energije in nizkoogljičnih tehnologij kot odstotni delež skupnih zasebnih odhodkov za raziskave in inovacije	%	P
Skupni letni zasebni odhodki za raziskave in inovacije na področju čiste energije in nizkoogljičnih tehnologij kot odstotni delež letnega BDP	%	P
Drugi na nacionalni ravni določeni cilji
Nacionalni cilj 1		Očsu
Nacionalni cilj 2		Očsu
Po potrebi dodajte vrstice.		Očsu
Opomba: X = leto poročanja; Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno

Preglednica 3

Napredek pri doseganju količinsko nedoločljivih nacionalnih ciljev za skupno javno in, kadar je na voljo, zasebno porabo za raziskave in inovacije v zvezi s tehnologijami čiste energije kot tudi za stroške tehnologij in razvoj zmogljivosti (6)

Ime nacionalnega cilja	Opis	Podprta prednostna naloga energetske unije na področju raziskav in inovacij (7)	Podprta čista energija / nizkoogljične tehnologije (8)	Napredek pri doseganju cilja (9)	Pričakovani učinki zastavljenega cilja (10)
Očsu	Očsu	P	P	Očsu	Očsu
Nacionalni cilj 1
Nacionalni cilj 2
Po potrebi dodajte vrstice.
Opombe: Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno

Preglednica 4

Napredek pri doseganju nacionalnih ciljev, ki obsegajo dolgoročne cilje za leto 2050 za uvedbo tehnologij za razogljičenje energetsko in ogljično intenzivnih industrijskih sektorjev ter, kadar je ustrezno, za s tem povezano infrastrukturo za prevoz, uporabo in skladiščenje ogljika (11)

Ime nacionalnega cilja	Opis	Napredek pri doseganju cilja	Kazalnik(i) napredka (če je ustrezno)				Splošne pripombe
Ime nacionalnega cilja	Opis	Napredek pri doseganju cilja	Ime kazalnika za spremljanje napredka	Vrednost kazalnika	Referenčno leto	Enota	Splošne pripombe
Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	P
Nacionalni cilj 1
Nacionalni cilj 2
Po potrebi dodajte vrstice.
Opombe: Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno

Preglednica 5

Napredek pri doseganju nacionalnih ciljev v zvezi konkurenčnostjo

Ime nacionalnega cilja

Opis

Napredek pri doseganju cilja

Kazalnik(i) napredka (če je ustrezno)

Splošne pripombe

Ime kazalnika za spremljanje napredka

Vrednost kazalnika

Referenčno leto

Enota

Očsu

Nacionalni cilj 1

Nacionalni cilj 2

Po potrebi dodajte vrstice.

Opombe:

Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno

(1)

Države članice opišejo cilje na področju konkurenčnosti. Sem bi lahko spadali cilji:

—	v zvezi s patenti in raziskovalnimi publikacijami;

—	v zvezi z vidiki vrednostne verige, kot so mejniki in cilji na področjih novih delovnih mest, zagonska podjetja in rast v posameznih energetskih sektorjih;

—	v zvezi s svetovnim ali notranjim/nacionalnim trgom, kot je prodor tehnologij na mednarodni/nacionalni trg in obseg trgovanja (sprememba v obsegu uvoza in/ali izvoza) na evropski in svetovni ravni.

(1) Države članice opišejo v državi določene nacionalne cilje, ki podpirajo izvajanje in prenos SET načrta.

(2) Država članica izbere eno ali več prednostnih nalog s seznama v elektronski različici tabelarne oblike zapisa.

(3) Država članica izbere eno ali več tehnologij s seznama v elektronski različici tabelarne oblike zapisa.

(4) „Čista energija in nizkoogljične tehnologije“ vključuje vse tehnologije, zajete v SET načrtu.

(5) „Tehnologije čiste energije in nizkoogljične tehnologije“ vključuje vse tehnologije, zajete v SET načrtu.

Države članice navedejo nacionalne cilje za skupno javno in, kadar so na voljo, zasebno porabo za raziskave in inovacije v zvezi s tehnologijami čiste energije kot tudi za stroške tehnologij in razvoj zmogljivosti. Države članice po potrebi vključijo ločene cilje, ki zajemajo javno in zasebno porabo, cilje s poudarkom na tehnologiji, razvoj zmogljivosti itd.

(6) „Tehnologije čiste energije in nizkoogljične tehnologije“ vključuje vse tehnologije, zajete v SET načrtu.

(7) Država članica lahko izbere eno ali več prednostnih nalog s seznama v elektronski različici tabelarne oblike zapisa.

(8) Država članica lahko izbere eno ali več tehnologij s seznama v elektronski različici tabelarne oblike zapisa.

(9) Države članice navedejo najnovejše informacije o napredku, doseženem do trenutnega stanja. Če so bili določeni cilji, je treba podati pregled glavnih ukrepov in doseženih mejnikov. Če cilji niso bili določeni, je treba navesti najnovejše informacije o tem, ali so se cilji medtem določili, in opisati cilje.

(10) Države članice opišejo pričakovane učinke zastavljenih ciljev in njihov rok.

(11) Države članice opišejo vse dolgoročne načrte za ukrepe za razogljičenje v industrijskem sektorju. Vključiti je treba elemente, kot so energetska učinkovitost, zajemanje in shranjevanje ogljika, elektrifikacija in vse druge tehnologije, ki bodo prispevale k razogljičenju. Navesti je treba mejnike, cilje in časovni okvir ter navesti upoštevane tehnologije in njihovo pričakovano uvedbo.

PRILOGA VIII

NACIONALNI CILJI ZA POSTOPNO UKINITEV SUBVENCIJ ZA ENERGIJO, ZLASTI ZA FOSILNA GORIVA

Preglednica 1

napredek pri doseganju nacionalnih ciljev za postopno ukinitev subvencij za energijo, zlasti za fosilna goriva (1)

Sprejeti nacionalni cilj(i) ali načrt(i) za postopno ukinitev subvencij za energijo, zlasti za fosilna goriva	Opis	Ciljno leto (2)	Mejniki (3)	Napredek pri doseganju cilja (4)	Ukrepi, ki zagotavljajo, da postopna ukinitev ne bo vplivala na prizadevanja za zmanjšanje energetske revščine (5)	Splošne pripombe
O	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	P
Nacionalni cilj / načrt 1
Nacionalni cilj / načrt 2
Nacionalni cilj / načrt 3
Po potrebi dodajte vrstice.
Opombe: O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno

(1) Države članice sporočijo vse cilje za postopno ukinitev subvencij za fosilna goriva in vse cilje postopne ukinitve drugih subvencij za energijo. Države članice naj v stolpcu z opisom navedejo, ali je bil cilj določen v zakonodaji, in, če obstaja, navesti sklic na ustrezno zakonodajo.

Če cilji za postopno ukinitev subvencij za energijo niso določeni, države članice poročajo o vseh načrtih za sprejem zaveze za postopno ukinitev ali določijo cilj postopne ukinitve. Države članice v stolpec z opisom vključijo kratek opis teh načrtov in pojasnijo, kdaj naj bi te zaveze začele veljati.

(2) Države članice navedejo ciljno leto, za katerega je treba doseči cilj.

(3) Države članice navedejo količinske mejnike. Npr. 50-odstotna ukinitev do leta 2024, 100-odstotna ukinitev do leta 2026.

(4) Države članice poročajo o napredku, doseženem pri doseganju cilja in mejnikov, če je ustrezno.

(5) Države članice poročajo o vseh ukrepih, sprejetih za zagotovitev, da postopne ukinitve ne bodo vplivale na prizadevanja za zmanjšanje energetske revščine. Države članice navedejo, ali so bile pripravljene ocene gospodarskih in drugih učinkov postopne ukinitve subvencij za fosilna goriva na energijsko revna gospodinjstva, katere politike ali ukrepi so sprejeti ali predlagani za blažitev takih učinkov (na primer podpora za energetsko prenovo stanovanj in tehnologije z visoko energetsko učinkovitostjo, kot so električne toplotne črpalke in izolacija stanovanj).

PRILOGA IX

NAPREDEK PRI IZVAJANJU NACIONALNIH POLITIK IN UKREPOV

Preglednica 1

Ključne značilnosti in napredek pri izvajanju politik in ukrepov

Številka politike ali ukrepa (PaM)	Številka PaM v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, če se razlikuje	Ime politike ali ukrepa	Posamezna politika ali ukrep oziroma skupina politik ali ukrepov	V primeru skupine politik ali ukrepov, katere posamezne politike ali ukrepi so zajeti	Ustrezni cilj(i) ali prispevek (prispevki), h katerim politika ali ukrep prispeva (1)	Geografska pokritost (2)	Zadevni sektor(-ji) (3)	Cilj (4)	Količinsko opredeljeni cilj (5)	Kratek opis
O	Očsu	O	O	O	O	O	O	O	Očsu	O
PaM 1
PaM 2
Po potrebi dodajte vrstice.
Opombe: O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja;

Ocena prispevka politike ali ukrepa k doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 in k doseganju dolgoročne strategije iz člena 15 Uredbe (EU) 2018/1999

Vrsta instrumenta politike ((6))

Politike Unije, katerih posledica je izvajanje PaM

Stanje izvajanja ((9))

Obdobje izvajanja

Subjekti, odgovorni za izvajanje politike ((10))

Kazalniki, uporabljeni za spremljanje in ocenjevanje napredka v časovnem obdobju ((11))

Politika Unije ((7))

Drugo

Upoštevna določba ((8))

Začetek

Konec

Vrsta

Ime

Opis

Leto

Vrednost

Očsu

PaM 1

PaM 2

Po potrebi dodajte vrstice.

Opombe (nadaljevanje):

Posodobitev od zadnje predložitve ((12))	Pojasnila o posodobitvi ali povezava na dodatni dokument	Napredek pri doseganju cilja politike ((13))	Napredek pri doseganju kazalnikov politike ((14))				Sklici na ocene in podporna tehnična poročila	Splošne pripombe
Posodobitev od zadnje predložitve ((12))	Pojasnila o posodobitvi ali povezava na dodatni dokument	Napredek pri doseganju cilja politike ((13))	Kazalnik	Vrednost	Leto	Enota	Sklici na ocene in podporna tehnična poročila	Splošne pripombe
O	Očsu	O	Očsu				O	O



Opombe (nadaljevanje):

Poročanje po posameznih dimenzijah
Zadevni vektor(-ji) ((15))	Podprta prednostna naloga energetske unije na področju raziskav in inovacij ((16))	Podprta čista energija/nizkoogljične tehnologije ((17))	Podprti sektorji ((18))
Očsu	O	O	Očsu



Opombe (nadaljevanje):

Preglednica 2

Razpoložljivi rezultati predhodnih in naknadnih ocen učinkov posameznih politik in ukrepov ali skupin politik in ukrepov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (6)

Številka politike ali ukrepa (PaM)	Predhodna ocena						Naknadna ocena
	Proizvodnja energije iz obnovljivih virov (ktoe/leto)				Pojasnitev podlage za oceno	Dokumentacija/vir ocene, če je na voljo (navedite spletno povezavo do poročila, v katerem je naveden podatek)	Leto, za katero velja proizvodnja (7)	Proizvodnja energije iz obnovljivih virov (ktoe/leto) (8)	Pojasnitev podlage za oceno	Dokumentacija/vir ocene, če je na voljo (navedite spletno povezavo do poročila, v katerem je naveden podatek)
	t	t + 5	t + 10	t + 15	Pojasnitev podlage za oceno		Leto, za katero velja proizvodnja (7)	Proizvodnja energije iz obnovljivih virov (ktoe/leto) (8)	Pojasnitev podlage za oceno
P
PAM 1
PAM 2
Po potrebi dodajte vrstice.
Opomba: P = prostovoljno t pomeni prvo prihodnje leto, ki se konča z 0 ali 5, takoj po letu poročanja. Opombe:

Preglednica 3

Razpoložljivi rezultati predhodnih in naknadnih ocen učinkov posameznih politik in ukrepov ali skupin politik in ukrepov za energetsko učinkovitost (9)

Številka politike ali ukrepa (PaM)	Predhodna ocena						Naknadna ocena
	Zmanjšanje porabe energije (v ktoe/leto, končna energija)				Pojasnitev podlage za oceno	Dokumentacija/vir ocene, če je na voljo (navedite spletno povezavo do poročila, v katerem je naveden podatek)	Leto, za katero velja zmanjšanje porabe (10)	Zmanjšanje porabe energije (v ktoe/leto, končna energija) (11)	Pojasnitev podlage za oceno	Dokumentacija/vir ocene, če je na voljo (navedite spletno povezavo do poročila, v katerem je naveden podatek)
	t	t + 5	t + 10	t + 15	Pojasnitev podlage za oceno		Leto, za katero velja zmanjšanje porabe (10)		Pojasnitev podlage za oceno
P
PAM 1
PAM 2
Po potrebi dodajte vrstice.
Opomba: P = prostovoljno; t pomeni prvo prihodnje leto, ki se konča z 0 ali 5, takoj po letu poročanja. Opombe:

Preglednica 4

Razpoložljivi predvideni in realizirani stroški in koristi posameznih politik in ukrepov ali skupin politik in ukrepov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (12)

Številka politike ali ukrepa (PaM)

Predvideni stroški in koristi (predhodna ocena)

Realizirani stroški in koristi (naknadna ocena)

Leto ali leta, za katera so bili izračunani stroški

Bruto stroški v EUR na toe proizvodnje energije iz obnovljivih virov

Absolutni bruto stroški na leto v EUR

Absolutne koristi (13) na leto v EUR

Koristi (13) v EUR na toe proizvodnje energije iz obnovljivih virov

Neto stroški v EUR na toe proizvodnje energije iz obnovljivih virov

Absolutni neto stroški na leto v EUR

Leto stroškov

Opis ocen stroškov (osnova za oceno stroškov, kateri stroški so vključeni v oceno, metodologija) (14)

Dokumentacija/vir (navedite spletno povezavo do poročila, v katerem je naveden podatek)

Opis drugih koristi

Leto ali leta, za katera so bili izračunani stroški

Bruto stroški v EUR na toe proizvodnje energije iz obnovljivih virov

Absolutni bruto stroški na leto v EUR

Koristi (13) v EUR na toe proizvodnje energije iz obnovljivih virov

Absolutne koristi (13) na leto v EUR

Neto stroški v EUR na toe proizvodnje energije iz obnovljivih virov

Absolutni neto stroški na leto v EUR

Leto stroškov

Opis ocen stroškov (osnova za oceno stroškov, kateri stroški so vključeni v oceno, metodologija) (14)

Dokumentacija/vir (navedite spletno povezavo do poročila, v katerem je naveden podatek)

Opis drugih koristi

PAM 1

PAM 2

Po potrebi dodajte vrstice.

Opombe:

P = prostovoljno

Preglednica 5

Razpoložljivi predvideni in dejanski stroški in koristi posameznih politik in ukrepov ali skupin politik in ukrepov za energetsko učinkovitost (15)

Številka politike ali ukrepa (PaM)

Predvideni stroški in koristi (predhodna ocena)

Realizirani stroški in koristi (naknadna ocena)

Leto ali leta, za katera so bili izračunani stroški

Bruto stroški v EUR na toe zmanjšanja porabe končne energije

Absolutni bruto stroški na leto v EUR

Absolutne koristi (16) na leto v EUR

Koristi (16) v EUR na toe zmanjšanja porabe končne energije

Neto stroški v EUR na toe zmanjšanja porabe končne energije

Absolutni neto stroški na leto v EUR

Leto stroškov

Opis ocen stroškov (osnova za oceno stroškov, kateri stroški so vključeni v oceno, metodologija) (17)

Dokumentacija/vir (navedite spletno povezavo do poročila, v katerem je naveden podatek)

Opis drugih koristi

Leto ali leta, za katera so bili izračunani stroški

Bruto stroški v EUR na toe zmanjšanja porabe končne energije

Absolutni bruto stroški na leto v EUR

Koristi (16) v EUR na toe zmanjšanja porabe končne energije

Absolutne koristi (16) na leto v EUR

Neto stroški v EUR na toe zmanjšanja porabe končne energije

Absolutni neto stroški na leto v EUR

Leto stroškov

Opis ocen stroškov (osnova za oceno stroškov, kateri stroški so vključeni v oceno, metodologija) (17)

Dokumentacija/vir (navedite spletno povezavo do poročila, v katerem je naveden podatek)

Opis drugih koristi

PAM 1

PAM 2

Po potrebi dodajte vrstice.

Opombe:

P = prostovoljno

(1) Države članice izberejo med naslednjimi cilji in prispevki v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (izbrati je mogoče več kot en cilj ali prispevek):

V razsežnosti Razogljičenje: emisije in odvzemi toplogrednih plinov – zavezujoči nacionalni cilji države članice za emisije toplogrednih plinov in letne zavezujoče nacionalne omejitve na podlagi Uredbe (EU) 2018/842; zaveze države članice na podlagi Uredbe (EU) 2018/841; drugi splošni in posamezni cilji, vključno s sektorskimi cilji in cilji prilagajanja.

V razsežnosti Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov – prispevek k zavezujočemu cilju Unije vsaj 32-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov do leta 2030 v skladu s členom 3 Direktive (EU) 2018/2001; ocenjeni začrtani poteki za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od 2021 do 2030 za sektorje električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa; ocenjeni začrtani poteki glede na tehnologijo za energijo iz obnovljivih virov; ocenjeni začrtani poteki povpraševanja po bioenergiji, razčlenjeno na toploto, elektriko in promet, ter predvideni potek oskrbe z biomaso po surovini in izvoru; drugi nacionalni začrtani poteki in cilji, vključno z dolgoročnimi ali sektorskimi (npr. delež energije iz obnovljivih virov v daljinskem ogrevanju, uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbah, energija iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo mesta, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in samooskrbovalci z energijo iz obnovljivih virov, energija, proizvedena iz mulja, pridobljenega s čiščenjem odpadnih voda).

V razsežnosti Energetska učinkovitost – okvirni nacionalni prispevek energetske učinkovitosti k doseganju ciljev povečanja energetske učinkovitosti Unije v višini vsaj 32,5 % do leta 2030 v skladu s členoma 1(1) in 3(5) Direktive 2012/27/EU; kumulativni prihranki končne porabe energije, ki se bodo dosegli v obdobju od leta 2021 do leta 2030 iz točke (b) člena 7(1) o sistemih obveznosti energetske učinkovitosti na podlagi Direktive 2012/27/EU; okvirni mejniki dolgoročne strategije za prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb; skupna tlorisna površina, ki se bo prenovila, ali enakovredni letni prihranki energije, ki se bodo dosegli od 2021 do 2030 na podlagi člena 5 Direktive 2012/27/EU o stavbah javnih organov kot zgledu; drugi nacionalni cilji, vključno z dolgoročnimi cilji ali strategijami in sektorskimi cilji, ter nacionalni cilji na področjih, kot je energetska učinkovitost v prometnem sektorju ter glede ogrevanja in hlajenja.

V razsežnosti Energetska varnost – nacionalni cilji v zvezi z večjo diverzifikacijo virov energije in oskrbe iz tretjih držav, katerih namen bi lahko bil zmanjšati odvisnost od uvoza energije; nacionalni cilji glede zmanjšanja odvisnosti od uvoza energije iz tretjih držav, za namene povečanja odpornosti nacionalnih in regionalnih energetskih sistemov; nacionalni cilji v zvezi s povečanjem prožnosti nacionalnega energetskega sistema, zlasti z uporabo domačih virov energije, prilagajanjem odjema in skladiščenjem energije; nacionalni cilji glede odpravljanja omejitev ali prekinitev dobave vira energije, katerih namen je večja odpornost nacionalnih in regionalnih energetskih sistemov.

V razsežnosti Notranji energetski trg – raven elektroenergetske medsebojne povezanosti, ki jo država članica želi doseči v letu 2030 ob upoštevanju cilja vsaj 15-odstotne elektroenergetske povezanosti za leto 2030; ključni cilji za infrastrukturne projekte za prenos električne energije in plina ter, kadar je ustrezno, projektov za posodobitev, ki so potrebni za doseganje ciljev petih razsežnosti energetske unije; glavni predvideni infrastrukturni projekti, razen projektov skupnega interesa (PCI); nacionalni cilji, povezani z drugimi vidiki notranjega trga energije, kot so povečanje prožnosti sistema, zlasti s spodbujanjem konkurenčno določenih cen električne energije v skladu z ustreznim sektorskim pravom, povezovanje in spajanje trgov, namenjena povečanju zmogljivosti obstoječih povezovalnih daljnovodov za trgovanje, pametna omrežja, združevanje, prilagajanje odjema, skladiščenje, razpršena proizvodnja, mehanizmi za dispečiranje, ponovno dispečiranje in omejevanje prenosa ter cenovni signali v realnem času; nacionalni cilji v zvezi z nediskriminatornim deležem energije iz obnovljivih virov ter prilagajanjem odjema in shranjevanjem, tudi z združevanjem, na vseh trgih energije; nacionalni cilji glede zagotavljanja, da so odjemalci udeleženi v energetskem sistemu ter da imajo korist od lastne proizvodnje in novih tehnologij, tudi pametnih števcev; nacionalni cilji glede zagotavljanja zadostnosti elektroenergetskega sistema in prožnosti energetskega sistema v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov; nacionalni cilji za zaščito odjemalcev energije in izboljšanje konkurenčnosti maloprodajnega trga energije; nacionalni cilji v zvezi z energetsko revščino.

Razsežnost Raziskave, inovacije in konkurenčnost – nacionalni cilji in cilji financiranja za javne in, če obstajajo, zasebne raziskave in inovacije, povezane z energetsko unijo; nacionalni cilji do leta 2050, povezani s spodbujanjem tehnologij čiste energije ter, kadar je ustrezno, nacionalni cilji, vključno z dolgoročnimi cilji (2050) za uvedbo nizkoogljičnih tehnologij, vključno z razogljičenjem energijsko in ogljično intenzivnih industrijskih sektorjev ter, kadar je ustrezno, za povezano infrastrukturo za prevoz in skladiščenje ogljika Nacionalni cilji glede konkurenčnosti.

(2) Države članice izbirajo med naslednjimi kategorijami: zajema dve ali več držav, nacionalno, regionalno, lokalno.

(3) Države članice izbirajo med naslednjimi sektorji (za medsektorske politike in ukrepe se lahko izbere več sektorjev): oskrba z energijo (kar vključuje pridobivanje, prenos, distribucijo in shranjevanje goriv, transformacijo energije za ogrevanje in hlajenje ter proizvodnjo električne energije); poraba energije (kar vključuje porabo goriv in električne energije pri končnih odjemalcih, kot so gospodinjstva, javna uprava, storitve, industrija in kmetijstvo); promet; industrijski postopki (kar vključuje industrijske dejavnosti, ki kemično ali fizično preoblikujejo materiale, posledica česar so emisije toplogrednih plinov, uporaba toplogrednih plinov v proizvodih in neenergetske rabe ogljika iz fosilnih goriv); kmetijstvo; raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo; odpadki in ravnanje z njimi; drugi sektorji.

(4) Cilj pomeni „uvodna izjava o izidih (vključno z rezultati in učinki), ki se jih namerava doseči z intervencijo“. Države članice izbirajo med naslednjimi cilji (izbrati je mogoče več kot enega, dodati je mogoče dodatne cilje in jih opredeliti pod „drugo“):

Za oskrbo z energijo – povečanje energije iz obnovljivih virov v sektorju električne energije; povečanje energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja; prehod na ogljično manj intenzivna goriva; okrepljena nizkoogljična proizvodnja iz neobnovljivih virov (jedrska); zmanjševanje izgub; izboljšanje učinkovitosti v sektorju energije in transformacije; zajem in shranjevanje ogljikovega dioksida ali zajem in uporaba ogljikovega dioksida; nadzor ubežnih emisij iz proizvodnje energije; povečanje števila virov, ki se uporabljajo pri proizvodnji primarne energije; zmanjšanje energetske odvisnosti od tretjih držav; izboljšanje odpornosti infrastrukture za oskrbo z energijo, vključno z zagotavljanjem oskrbe z energijo v primeru večjih motenj v omrežju; večja sposobnost elektroenergetskega omrežja za vključitev povečanega deleža proizvodnje energije iz obnovljivih virov; večja elektroenergetska medsebojna povezanost; večje sovpadanje cen na trgih električne energije; večja udeležba odjemalcev na trgih energije; večja prožnost in zadostnost elektroenergetskega sistema; raziskave in inovacije na področju oskrbe z energijo; drugo na področju oskrbe z energijo.

Za porabo energije – izboljšanje učinkovitosti stavb; izboljšanje učinkovitosti naprav; izboljšanje učinkovitosti v sektorju storitev/terciarnem sektorju; izboljšanje učinkovitosti v sektorjih industrijske končne uporabe; obvladovanje/zmanjševanje povpraševanja; raziskave in inovacije na področju tehnologij, postopkov in materialov, ki bodo prispevale k zmanjšanju porabe energije; drugo na področju porabe energije.

Za promet – izboljšanje učinkovitosti vozil; prehod na javni ali nemotorizirani prevoz; nizkoogljična goriva; električni cestni promet; obvladovanje/zmanjševanje povpraševanja; izboljšano vedenje; izboljšana prometna infrastruktura; zmanjšanje emisij iz mednarodnega zračnega ali pomorskega prevoza; raziskave in inovacije za zmanjšanje emisij iz prometnega sektorja; inovacije na področju digitalizacije prometa; drugo na področju prometa.

Za industrijske postopke – namestitev tehnologij za zmanjševanje emisij; boljši nadzor nad ubežnimi emisijami iz industrijskih postopkov; boljši nadzor nad emisijami iz proizvodnje, ubežnimi emisijami in izpusti fluoriranih plinov; nadomestitev fluoriranih plinov s plini z nižjim potencialom globalnega segrevanja (GWP); raziskave in inovacije za zmanjšanje energetske intenzivnosti industrije EU; drugo na področju industrijskih postopkov.

Za odpadke in ravnanje z njimi – obvladovanje/zmanjšanje povpraševanja; okrepljeno recikliranje; okrepljeno zbiranje in uporaba CH4; izboljšane tehnologije za obdelavo odpadkov; izboljšano obvladovanje odlaganja odpadkov; sežiganje odpadkov z uporabo energije; izboljšani sistemi za čiščenje odpadnih voda; zmanjševanje odlaganja odpadkov; drugo na področju odpadkov.

Za kmetijstvo – zmanjševanje uporabe gnojil/gnoja na njivskih površinah; druge dejavnosti za izboljšanje gospodarjenja z njivskimi površinami; izboljšano upravljanje živine; izboljšanje sistemov upravljanja živalskih odpadkov; dejavnosti za izboljšanje gospodarjenja s pašniki ali travinjem; izboljšano upravljanje organskih tal; drugo na področju kmetijstva.

Za rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo – pogozdovanje in ponovno pogozdovanje; ohranjanje ogljika v obstoječih gozdovih; povečevanje predelave v obstoječih gozdovih; povečevanje zaloge pridobljenih lesnih proizvodov; okrepljeno gospodarjenje z gozdovi; preprečevanje krčenja gozdov; krepitev varstva pred naravnimi motnjami; nadomestitev surovin in materialov, ki proizvajajo veliko toplogrednih plinov, s pridobljenimi lesnimi proizvodi; preprečevanje osuševanja ali ponovne vzpostavitve mokrišč; sanacija degradiranih zemljišč; drugo na področju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.

Za drugo – države članice predložijo kratek opis cilja.

(5) Države članice vključijo vsaj številke, enote, končno leto in izhodiščno leto, če so cilji količinsko opredeljeni. Količinsko opredeljeni cilji so specifični, merljivi, dosegljivi, realistični in časovno določeni.

((6)) Države članice izbirajo med naslednjimi vrstami politike: ekonomska politika; fiskalna politika; prostovoljni/izpogajani sporazumi; regulatorna politika, obveščanje; izobraževanje; raziskave; načrtovanje; drugo.

((7)) Tukaj se navede samo politika ali politike Unije, ki se izvajajo v okviru nacionalne politike ali na način, da so nacionalne politike usmerjene neposredno v izpolnjevanje ciljev politik Unije. Država članica izbere politiko ali politike s seznama v elektronski različici tabelarne oblike zapisa ali izbere drugo politiko in navede ime politike Unije.

((8)) Države članice poročajo o politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov, ki prispevajo k razsežnostim Razogljičenje: Energija iz obnovljivih virov in energijska učinkovitost Država članica izbere ustrezno določbo s seznama v elektronski različici tabelarne oblike zapisa ali izbere drugo politiko in navede ime določbe.

((9)) Države članice izbirajo med naslednjimi kategorijami: načrtovano; sprejeto; izvedeno; poteklo.

((10)) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi in vnesejo imena subjektov, odgovornih za izvajanje politike ali ukrepa (izbere se lahko več subjektov): nacionalna vlada; regionalni organi, lokalna uprava; družbe/podjetja/industrijska združenja; raziskovalne ustanove; drugi, ki niso na seznamu.

((11)) Države članice navedejo vse kazalnike (vključno z enotami), ki se bodo uporabljali za (predhodno) spremljanje in ocenjevanje napredka politik in ukrepov, ter vrednosti takih kazalnikov. Države članice navedejo leto ali leta, za katera se ta vrednost uporablja. Sporočijo se lahko vrednosti za več kazalnikov in let. Kazalniki uspešnosti, ki jih opredelijo države članice, so ustrezni, sprejeti, verodostojni, preprosti in zanesljivi.

((12)) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi (dodati je mogoče dodatne možnosti in jih navesti pod „drugo“): sprejetje novega ukrepa, sklenitev sporazuma, objava zakonodaje; začetek/izvrševanje ukrepa/programa; odprava/prenehanje/dokončanje ukrepa; spremembe, izvajanje ali spremembe zasnove in podaljšanje ukrepa, ki se izvaja; informacije o spremljanju, najnovejše informacije o napredku ali rezultatih ocene učinka; nadaljevanje obstoječih ukrepov / brez pomembnih posodobitev; osnutki, napovedi, zaveze, načrtovani ukrepi, razprave o novem ukrepu; drugo.

((13)) Države članice podajo kvalitativen opis napredka, doseženega pri doseganju cilja politike.

((14)) Države članice navedejo vse kazalnike (vključno z enotami), ki so bili uporabljeni za (naknadno) spremljanje in ocenjevanje napredka politik in ukrepov, ter vrednosti takih kazalnikov. Države članice navedejo leto ali leta, za katera velja vrednost. Sporočijo se lahko vrednosti za več kazalnikov in let. Kazalniki uspešnosti, ki jih opredelijo države članice, so ustrezni, sprejeti, verodostojni, preprosti in zanesljivi.

((15)) Države članice poročajo o politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov, ki prispevajo k razsežnosti Energetska varnost. Države članice izbirajo med naslednjimi vektorji (izbrati je mogoče več vektorjev; dodatne vektorje je mogoče dodati in navesti pod „Druga goriva“): celoten sistem električna energija; plin; naftni derivati: jedrsko gorivo; toplota; druga goriva.

((16)) Države članice poročajo o politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov, ki prispevajo k razsežnosti Raziskave, inovacije in konkurenčnost. Država članica izbere eno ali več prednostnih nalog s seznama v elektronski različici tabelarne oblike zapisa.

((17)) Države članice poročajo o politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov, ki prispevajo k razsežnosti Raziskave, inovacije in konkurenčnost. „Čista energija in nizkoogljične tehnologije“ vključuje vse tehnologije, zajete v SET načrtu. Država članica izbere eno ali več tehnologij s seznama v elektronski različici tabelarne oblike zapisa.

((18)) Države članice poročajo o politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov, ki prispevajo k razsežnosti Raziskave, inovacije in konkurenčnost. Države članice naj vključijo opis sektorjev, ki jih ta politika podpira.

(6) Države članice poročajo o politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov, ki prispevajo k razsežnosti Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov. Države članice poročajo o vseh politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov, za katere je na voljo taka ocena.

(7) Države članice lahko poročajo o naknadnih ocenah za več kot eno leto, pri čemer se razpoložljive informacije osredotočijo na leta, ki se končajo z 0 ali 5.

(8) Naknadne ocene vključujejo vse ocene na podlagi rezultatov iz delov ali celotnega obdobja izvajanja.

(9) Države članice poročajo o politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov, ki prispevajo k razsežnosti Energetska učinkovitost. Države članice poročajo o vseh politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov, za katere je na voljo taka ocena.

(10) Države članice lahko poročajo o naknadnih ocenah za več kot eno leto, pri čemer se razpoložljive informacije, osredotočijo na leta, ki se končajo z 0 ali 5.

(11) Naknadne ocene vključujejo vse ocene na podlagi rezultatov iz delov ali celotnega obdobja izvajanja.

(12) Države članice poročajo o politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov, ki prispevajo k razsežnosti Razogljičenje: energija iz obnovljivih virov. Države članice poročajo o vseh politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov, za katere je na voljo taka ocena.

(13) Koristi se navedejo kot negativna vrednost.

(14) Opis vključuje vrsto stroškov in koristi, ki so bili upoštevani, zainteresirane strani, ki so bile upoštevane v oceni stroškov in koristi, izhodišče, na podlagi katerega se primerjajo stroški in koristi, ter metodologijo.

(15) Države članice poročajo o politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov, ki prispevajo k razsežnosti Energetska učinkovitost. Države članice poročajo o vseh politikah in ukrepih ali skupinah politik in ukrepov, za katere je na voljo taka ocena.

(16) Koristi se v obrazcu navedejo kot negativna vrednost.

(17) Opis vključuje vrsto stroškov in koristi, ki so bili upoštevani, zainteresirane strani, ki so bile upoštevane v oceni stroškov in koristi, izhodišče, na podlagi katerega se primerjajo stroški in koristi, ter metodologijo.

PRILOGA X

NOVE POLITIKE IN UKREPI V SKLADU S ČLENOM 21, TOČKA (B)(3), UREDBE (EU) 2018/1999

Preglednica 1

Sistemi obveznosti energetske učinkovitosti iz člena 7a Direktive 2012/27/EU:

Številka politike ali ukrepa (PaM)	O
Vir(-i) informacij (vključno s sklicem na upoštevno zakonodajo ali drugo pravno besedilo / druga pravna besedila)	O
Pričakovani prihranki za obdobje 2021–2030 in trajanje obdobij obveznosti (točki 5(d) in 5(e) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)
Pričakovani skupni prihranki končne porabe energije za obdobje 2021–2030 (v ktoe)	O
Pričakovani novi letni prihranki končne porabe energije (v ktoe/leto) (1)	Očsu
2021	Očsu
2022	Očsu
2023	Očsu
2024	Očsu
2025	Očsu
2026	Očsu
2027	Očsu
2028	Očsu
2029	Očsu
2030	Očsu
Trajanje obdobja obveznosti	O
Ključne značilnosti zasnove
Zavezane strani in njihove obveznosti (točka 5(b) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Ciljni sektorji (točka 5(c) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (2)	O
Sektorji, v katerih so posamezni ukrepi upravičeni do sistema obveznosti energetske učinkovitosti (če se razlikujejo od zgoraj navedenih ciljnih sektorjev) (točka 5(c) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Posamezni ukrepi, upravičeni do sistema obveznosti energetske učinkovitosti (točka 5(f) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) in njihovo trajanje (točki 2(i) in 5(h) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (3)	O
Informacije o uporabi naslednjih določb direktive o energetski učinkovitosti:
če je ustrezno, posebni ukrepi in/ali delež prihrankov, ki jih je treba doseči v ranljivih gospodinjstvih, vključno s tistimi, ki jih je prizadela energetska revščina, in po potrebi v socialnih stanovanjih (člen 7(11) Direktive 2012/27/EU)	Očsu
Prihranki, ki so jih dosegli ponudniki energetskih storitev ali druge tretje osebe (člen 7a(6), točka (a), Direktive 2012/27/EU) (4)	Očsu
Pravila o bančništvu in izposojanju (člen 7a(6), točka (b), Direktive 2012/27/EU)	Očsu
Možnosti za trgovanje s prihranki energije (kjer je ustrezno)	Očsu
Interakcije z nacionalnim skladom za energetsko učinkovitost v skladu s členom 20(6) Direktive 2012/27/EU (kot je določeno v členu 7a(1) navedene direktive) (5)	Očsu
Splošne informacije o metodologiji izračuna
Uporabljene merilne metode (točka 1(c) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (6)	O
Merske količine, ki se uporabljajo za izražanje prihrankov energije (prihranki primarne ali končne energije) (člen 7a(4) in točka 3(d) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Kako se pri izračunih prihrankov upošteva trajanje (in morebitne spremembe prihrankov skozi čas) (točki 2(i) in 5(h) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (7)	O
Drugi viri informacij ali reference (npr. študije, ocenjevalna poročila), kjer je mogoče najti več pojasnil in podrobnosti o izračunih prihrankov	P
Dodatnost in pomembnost (zahteve v zvezi s točkama 2 in 5(g) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)
Opis metode izračuna; vključno s tem, kako se pri metodologiji izračuna upošteva dodatnost (točka 2(a) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (8)	O
Ali sistem obveznosti energetske učinkovitosti spodbuja zgodnje zamenjave? Če je tako, kako se to upošteva pri izračunu prihrankov? (točka 2(f) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Referenčne vrednosti, ki se uporabljajo za predvidene in skalirane prihranke (če se uporabljajo predvideni ali skalirani prihranki) (točka 1(c) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Kako je zagotovljena pomembnost prihrankov? (točka 3(h) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Morebitna prekrivanja (med ukrepi politike in med posameznimi ukrepi) in dvojno štetje
Morebitna prekrivanja med posameznimi ukrepi, upravičenimi do sistema obveznosti energetske učinkovitosti (9)	Očsu
Morebitna prekrivanja med sistemom obveznosti energetske učinkovitosti in alternativnimi ukrepi, sporočenimi v skladu s členom 7 Direktive 2012/27/EU	Očsu
Kako se odpravljajo možna prekrivanja (med sistemom obveznosti energetske učinkovitosti in alternativnimi ukrepi), da ne bi prihajalo do dvojnega štetja prihrankov energije? (točka 3(g) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Podnebne razlike (če so pomembne) (zahteve v zvezi s točkama 2(h) in 5(i) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)
Ali obstajajo podnebne razlike med regijami? Ali lahko vplivajo na ukrepe, upravičene do sistema obveznosti energetske učinkovitosti?	Očsu
Kako se podnebne razlike upoštevajo v izračunih prihrankov, če so pomembne?	Očsu
Spremljanje in preverjanje prihrankov (točka 5(j) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)
Kratek opis sistema za spremljanje in preverjanje ter postopka preverjanja	O
Organi, pristojni za spremljanje in preverjanje sistema obveznosti energetske učinkovitosti	O
Neodvisnost spremljanja in preverjanja od zavezanih strani (člen 7a(5) Direktive 2012/27/EU)	O
Preverjanje statistično reprezentativnih vzorcev (člen 7a(5) Direktive 2012/27/EU) (10)	O
Obveznosti poročanja za zavezane strani (prihranki, ki jih je dosegla vsaka zavezana stran ali vsaka podkategorija zavezane strani ter skupno v okviru sistema)	O
Objava prihrankov energije, doseženih vsako leto v okviru sistema obveznosti energetske učinkovitosti (člen 7a(7) Direktive 2012/27/EU)	O
Kazni, ki se uporabijo v primeru neskladnosti (in s tem povezani sklici, tudi na zakonodajo ali druga pravna besedila, ki določajo kazni in z njimi povezane pogoje)	O
Določba ali določbe za primer, da napredek sistema obveznosti energetske učinkovitosti ni zadovoljiv (točka 3(f) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Informacije o standardih kakovosti (točka 2(g) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)
Kako sistem obveznosti energetske učinkovitosti spodbuja ali zahteva standarde kakovosti (za proizvode, storitve in uvedbo ukrepov)?	Očsu
Dodatne informacije ali pojasnila
Tukaj navedite kakršne koli druge pojasnjevalne informacije, ki bi lahko bile koristne za izmenjavo izkušenj	P
Opombe: O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno

Preglednica 2

alternativni ukrepi politike iz člena 7b in člena 20(6) Direktive 2012/27/EU (razen ukrepov obdavčitve)

Številka politike ali ukrepa (PaM)	O
Vir(-i) informacij (vključno s sklicem na upoštevno zakonodajo ali drugo pravno besedilo / druga pravna besedila)	O
Načrtovani ali ocenjeni proračun, vključno z ustreznim obdobjem / ustreznimi obdobji izvajanja	P
Pričakovani prihranki za obdobje 2021–2030 in trajanje obdobij obveznosti (točki 5(d) in 5(e) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)
Pričakovani skupni prihranki končne porabe energije za obdobje 2021–2030 (v ktoe)	O
Pričakovani novi letni prihranki končne porabe energije (v ktoe/leto) (11)	Očsu
2021	Očsu
2022	Očsu
2023	Očsu
2024	Očsu
2025	Očsu
2026	Očsu
2027	Očsu
2028	Očsu
2029	Očsu
2030	Očsu
Vmesno obdobje / vmesna obdobja, če obstajajo (12)	Očsu
Ključne značilnosti zasnove
Javni organi izvajalci, udeležene ali pooblaščene strani in njihove odgovornosti za izvajanje ukrepa politike (točki 3(b) in 5(b) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Ciljni sektorji (točka 5(c) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (13)	O
Posamezni ukrepi, upravičeni do alternativnega ukrepa (točka 5(f) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) in njihovo trajanje (točki 2(i) in 5(h) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (14)	O
Posebni ukrepi politike ali posamezni ukrepi, usmerjeni v energetsko revščino (če se uporabljajo)	Očsu
Splošne informacije o metodologiji izračuna
Uporabljene merilne metode (točka 1(c) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (15)	O
Merske količine, ki se uporabljajo za izražanje prihrankov energije (prihranki primarne ali končne energije) (točka 3(d) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Kako se pri izračunih prihrankov upošteva trajanje (in morebitne spremembe prihrankov skozi čas) (točki 2(i) in 5(h) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (16)	O
Drugi viri informacij ali reference (npr. študije, ocenjevalna poročila), kjer je mogoče najti več pojasnil in podrobnosti o izračunih prihrankov	P
Dodatnost in pomembnost (zahteve v zvezi s točkama 2 in 5(g) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)
Opis metode izračuna, vključno s tem, kako se pri metodologiji izračuna upošteva dodatnost (točka 2(a) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (17)	O
Ali ukrep politike spodbuja zgodnje zamenjave? Če je tako, kako se to upošteva pri izračunu prihrankov? (točka 2(f) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Referenčne vrednosti, ki se uporabljajo za predvidene in skalirane prihranke (če se uporabljajo predvideni ali skalirani prihranki) (točka 1(c) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Kako je zagotovljena pomembnost prihrankov? (točka 3(h) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Morebitna prekrivanja (med ukrepi politike in med posameznimi ukrepi) in dvojno štetje
Morebitna prekrivanja med posameznimi ukrepi, upravičenimi do ukrepa politike (18)	Očsu
Morebitna prekrivanja med sistemom obveznosti energetske učinkovitosti in alternativnimi ukrepi, sporočenimi v skladu s členom 7	Očsu
Kako se odpravljajo možna prekrivanja (med morebitnim sistemom obveznosti energetske učinkovitosti in alternativnimi ukrepi), da ne bi prihajalo do dvojnega štetja prihrankov energije? (točka 3(g) Priloge V)	O
Učinki podnebnih razlik (če so pomembni) (zahteve v zvezi s točkama 2(h) in 5(i) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)
Ali obstajajo podnebne razlike med regijami? Ali lahko vplivajo na ukrepe, upravičene do ukrepa politike?	Očsu
Kako se podnebne razlike upoštevajo v izračunih prihrankov, če so pomembne?	Očsu
Spremljanje in preverjanje prihrankov (točka 5(j) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)
Kratek opis sistema za spremljanje in preverjanje ter postopka preverjanja	O
Organi, pristojni za spremljanje in preverjanje ukrepa politike	O
Neodvisnost spremljanja in preverjanja od udeleženih ali pooblaščenih strani (člen 7a(2) Direktive 2012/27/EU)	O
Preverjanje statistično reprezentativnih vzorcev (člen 7b(2) Direktive 2012/27/EU) (19)	O
Objava prihrankov energije, doseženih vsako leto v okviru ukrepa politike (točka 3(e) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Kazni, ki se uporabijo v primeru neskladnosti (in s tem povezani sklici, med drugim na zakonodajo ali druga pravna besedila, ki določajo kazni in z njimi povezane pogoje)	O
Določba ali določbe za primer, da napredek ukrepa politike ni zadovoljiv (točka 3(f) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Informacije o standardih kakovosti (točka 2(g) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)
Kako se z ukrep politike spodbujajo ali zahtevajo standardi kakovosti (za proizvode, storitve in uvedbo ukrepov)?	Očsu
Dodatne informacije ali pojasnila
Druge pojasnjevalne informacije, ki bi lahko bile koristne za izmenjavo izkušenj	P
Opombe: O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno

Preglednica 3

Informacije o ukrepih obdavčitve

Številka politike ali ukrepa (PaM)	O
Trajanje ukrepa obdavčitve (točka 5(k)(iv) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Javni organ izvajalec (točka 5(k)(ii) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Ciljni sektorji in segment davkoplačevalcev (točka 5(k)(i) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (20)	O
Vir(-i) informacij (vključno s sklicem na upoštevno zakonodajo ali drugo pravno besedilo / druga pravna besedila)	O
Pričakovani prihranki za obdobje 2021–2030 in trajanje obdobij obveznosti (točki 5(d) in 5(e) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)
Pričakovani skupni prihranki končne porabe energije za obdobje 2021–2030 (v ktoe)	O
Pričakovani novi letni prihranki končne porabe energije (v ktoe/leto) (21)	Očsu
2021	Očsu
2022	Očsu
2023	Očsu
2024	Očsu
2025	Očsu
2026	Očsu
2027	Očsu
2028	Očsu
2029	Očsu
2030	Očsu
Dodatna pojasnila (če je ustrezno)	P
Splošne informacije o metodologiji izračuna
Uporabljena metoda / uporabljene metode izračuna (22)	O
Pristop za izračun prihrankov (točka 4(a) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (23)	O
Prožnosti (kratkoročne) (točka 4(b) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (24)	Očsu
Prožnosti (dolgoročne) (točka 4(b) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (25)	Očsu
Kako je v izračunu prihrankov upoštevano trajanje (točka 2(e) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU) (26)	O
Kako se preprečuje dvojno štetje z drugimi ukrepi politike? (točka 4(c) Priloge V k Direktivi 2012/27/EU)	O
Neodvisnost od javnega organa izvajalca (27)	O
Dodatna pojasnila in vir(i) informacij	P
O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno

Preglednica 4

informacije o trajanju posameznih ukrepov, ki so upravičeni do politik in ukrepov, sporočenih v skladu s členom 7 Direktive 2012/27/EU

Upravičeni ukrep	Sektor končne uporabe	Predvideno trajanje (v letih)	Predpostavke glede možnih sprememb prihrankov energije skozi čas	Uporabljeni vir ali metoda za oceno življenjske dobe in s tem povezane predpostavke
Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
Ukrep 1
Ukrep 2
Ukrep 3
Opombe: Očsu = obvezno, če se uporablja;

(1) Države članice to polje izpolnijo, če so pričakovani novi letni prihranki končne porabe energije stabilni. Če se pričakuje, da se bodo novi letni prihranki končne porabe energije sčasoma spremenili, država članica ta polja izpolni po letih.

(2) Države članice navedejo sektorje (stanovanjski sektor, storitveni sektor, industrija, prevoz, drugo), ki se upoštevajo za izračun cilja/ciljev sistema obveznosti energetske učinkovitosti in za opredelitev zavezanih strani. Če so do posameznih ukrepov upravičeni drugi sektorji, se to navede v naslednjem polju.

(3) Države članice tukaj navedejo upravičene ukrepe. Če je seznam ukrepov predolg, države članice tukaj navedejo glavna merila za upravičenost in seznam predložijo kot ločeno datoteko. Države članice navedejo predvidene vrednosti trajanja za različne vrste ali kategorije ukrepov z uporabo tabele 4 v tej prilogi.

(4) Če lahko zavezane strani v svoji obveznosti upoštevajo certificirane prihranke energije, ki so jih dosegli ponudniki energetskih storitev ali druge tretje osebe, države članice pojasnijo merila za upravičenost teh tretjih oseb in razložijo, kako je zagotovljeno, da certificiranje prihrankov energije poteka po postopku odobritve, ki je jasen in pregleden.

(5) Države članice navedejo, ali lahko zavezane strani svojo obveznost prihranka energije v celoti ali delno izpolnijo kot prispevek v nacionalni sklad za energetsko učinkovitost oziroma ali so to dolžne storiti.

(6) Države članice navedejo metode, ki se uporabljajo v skladu s tipologijo iz Priloge V(1): (a) predvideni prihranki / (b) izmerjeni prihranki / (c) skalirani prihranki / (d) anketno ugotovljeni prihranki. Če se uporablja metoda kakšne druge vrste, države članice to pojasnijo.

(7) Države članice dodajo pojasnilo, zlasti če se uporablja metoda, ki se razlikuje od metode iz točke 2(i) Priloge V.

(8) Države članice pojasnijo, kako je metodologija izračuna skladna s točkami (a)–(c) Priloge V(2), med drugim tudi, kako so upoštevani učinki zakonov in drugih predpisov EU, kot se zahteva v točkah 2(b) in 2(c) Priloge V.

(9) Države članice pojasnijo, kako se taka prekrivanja upoštevajo pri izračunih prihrankov, npr. kakšen je medsebojni vpliv izolacije sten in zamenjave ogrevalnih sistemov. Države članice tudi pojasnijo, kako sistem spremljanja in preverjanja preprečuje, da bi o istem posameznem ukrepu poročalo več zavezanih strani (izogibanje dvojnemu štetju v okviru sistema obveznosti energetske učinkovitosti).

(10) Države članice pojasnijo, kako se zagotavlja preverjanje statistično reprezentativnih vzorcev ukrepov, in navedejo merila, ki se uporabljajo za opredelitev in izbiro reprezentativnih vzorcev.

(11) Države članice to polje izpolnijo, če so pričakovani novi letni prihranki končne porabe energije stabilni. Če se pričakuje, da se bodo novi letni prihranki končne porabe energije sčasoma spremenili, država članica ta polja izpolni po letih.

(12) Države članice tukaj navedejo obdobja ali datume, uporabljene za opredelitev vmesnih ciljev, da bi omogočile pregled napredka alternativnega ukrepa.

(13) Države članice navedejo upoštevane sektorje (stanovanjski sektor, storitveni sektor, industrija, promet, drugo).

(14) Države članice določijo kategorije posameznih ukrepov, ki lahko prejmejo finančne spodbude ali druge vrste podpore iz alternativnega ukrepa ali ki jih alternativni ukrep spodbuja s predpisi, informacijami ali kakršnim koli instrumentom politike. Če je seznam ukrepov predolg, države članice tukaj navedejo glavna merila za upravičenost in seznam predložijo kot ločeno datoteko. Države članice navedejo predvidene vrednosti trajanja za različne vrste ali kategorije ukrepov z uporabo tabele 4 v tej prilogi.

(15) Države članice navedejo metode, ki se uporabljajo v skladu s tipologijo, opredeljeno v Prilogi V(1): (a) predvideni prihranki / (b) izmerjeni prihranki / (c) skalirani prihranki/ (d) anketno ugotovljeni prihranki. Če se uporablja metoda kakšne druge vrste, države članice to pojasnijo.

(16) Države članice dodajo pojasnilo, zlasti če se uporablja metoda, ki se razlikuje od metode iz točke 2(i) Priloge V.

(17) Države članice pojasnijo, kako je metodologija izračuna skladna s točkami (a)–(c) Priloge V(2), med drugim tudi, kako so upoštevani učinki zakonov in drugih predpisov EU, kot se zahteva v točkah 2(b) in 2(c) Priloge V.

(18) Države članice pojasnijo, kako se taka prekrivanja upoštevajo pri izračunih prihrankov, npr. kako drug na drugega vplivata izolacija sten in zamenjava ogrevalnih sistemov.

(19) Države članice pojasnijo, kako se zagotavlja preverjanje statistično reprezentativnih vzorcev ukrepov, in navedejo merila, ki se uporabljajo za opredelitev in izbiro reprezentativnih vzorcev.

(20) Države članice navedejo upoštevane sektorje (stanovanjski sektor, storitveni sektor, industrija, promet, drugo).

(21) Države članice to polje izpolnijo, če so pričakovani novi letni prihranki končne porabe energije stabilni. Če se pričakuje, da se bodo novi letni prihranki končne porabe energije sčasoma spremenili, država članica ta polja izpolni po letih.

(22) Države članice pojasnijo model, ki se uporablja za izračun prihrankov, ali se upoštevajo kratkoročne in/ali dolgoročne prožnosti ter zakaj, katere spremenljivke so bile upoštevane v modelu in kako so bile izbrane.

(23) Države članice pojasnijo metodo za analizo učinkov na porabo energije z davčnim ukrepom in brez njega (hipotetično); Kako je opredeljen hipotetični scenarij in kako se zagotavlja, da so upoštevane vsaj najnižje ravni obdavčitve v EU.

(24) Države članice po potrebi pojasnijo, kako so opredeljene kratkoročne prožnosti, pri čemer zagotovijo, da slednje predstavljajo odzivnost povpraševanja po energiji na spremembe cen. Države članice navedejo vire podatkov, ki se uporabljajo za opredelitev prožnosti.

(25) Države članice po potrebi pojasnijo, kako so opredeljene dolgoročne prožnosti, pri čemer zagotovijo, da slednje predstavljajo odzivnost povpraševanja po energiji na spremembe cen. Države članice navedejo vire podatkov, ki se uporabljajo za opredelitev prožnosti.

(26) Države članice pojasnijo, kako metodologija izračuna zagotavlja, da se lahko upoštevajo le prihranki pri posameznih ukrepih, izvedenih po 31. decembru 2020 in pred 31. decembrom 2030.

(27) Države članice pojasnijo, kako je zagotovljena neodvisnost ocenjevalca/ocenjevalcev prihrankov energije od ukrepa obdavčitve.

PRILOGA XI

INFORMACIJE O PRIHRANKIH ENERGIJE, DOSEŽENIH V SKLADU S ČLENOM 7 DIREKTIVE 2012/27/EU (1)

Preglednica 1

prihranki energije, doseženi po členu 7 Direktive 2012/27/EU v letu X – 2

Številka politike ali ukrepa (PaM)	Enota	Obravnavana ranljiva gospodinjstva (2)	Prihranki končne energije, doseženi z nacionalnimi sistemi obveznosti energetske učinkovitosti iz člena 7a Direktive 2012/27/EU ali alternativnimi ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 7b navedene direktive (razen člena 7(4), točka (c), navedene direktive)			od tega prihranki končne energije, doseženi s politikami ali ukrepi, namenjenimi blaženju energetske revščine, v skladu s členom 7(11) Direktive 2012/27/EU			Prihranki končne energije, doseženi v skladu s členom 7(4), točka (c), Direktive 2012/27/EU
Številka politike ali ukrepa (PaM)	Enota	Obravnavana ranljiva gospodinjstva (2)	Skupni letni prihranki končne porabe energije, doseženi v letu X – 2 (3)	Od tega prihranki, doseženi v letu X – 2 samo iz novih ukrepov, ki so bili izvedeni v letu X – 2.	Skupni kumulativni prihranki končne porabe energije, doseženi od leta 2021 do leta X – 2	Skupni letni prihranki končne porabe energije, doseženi v letu X – 2 (3)	Od tega prihranki, doseženi v letu X – 2 samo iz novih ukrepov, ki so bili izvedeni v letu X – 2.	Skupni kumulativni prihranki končne porabe energije, doseženi od leta 2021 do leta X – 2	Skupni letni prihranki končne porabe energije, doseženi v letu X – 2 (3)	Od tega prihranki, doseženi v letu X – 2 samo iz novih ukrepov, ki so bili izvedeni v letu X – 2.	Skupni kumulativni prihranki končne porabe energije, doseženi od leta 2021 do leta X – 2
O		O	O	O	O	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
PaM 1	ktoe
PaM 2	ktoe
Po potrebi dodajte vrstice.	ktoe
Opomba: Poročanje za koledarsko leto X – 2, pri čemer je X = leto poročanja, O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe:

Preglednica 2

prihranki energije, doseženi po členu 7 Direktive 2012/27/EU v letu X – 3 (4)

Številka politike ali ukrepa (PaM)	Enota	Obravnavana ranljiva gospodinjstva (5)	Prihranki končne energije, doseženi z nacionalnimi sistemi obveznosti energetske učinkovitosti iz člena 7a Direktive 2012/27/EU ali alternativnimi ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 7b navedene direktive (razen člena 7(4), točka (c), navedene direktive)			od tega prihranki končne energije, doseženi s politikami ali ukrepi, namenjenimi blaženju energetske revščine, v skladu s členom 7(11) Direktive 2012/27/EU			Prihranki končne energije, doseženi v skladu s členom 7(4), točka (c), Direktive 2012/27/EU
Številka politike ali ukrepa (PaM)	Enota	Obravnavana ranljiva gospodinjstva (5)	Skupni letni prihranki končne porabe energije, doseženi v letu X – 3 (6)	Od tega prihranki, doseženi v letu X – 3 samo iz novih ukrepov, ki so bili izvedeni v letu X – 3.	Skupni kumulativni prihranki končne porabe energije, doseženi od leta 2021 do leta X – 3	Skupni letni prihranki končne porabe energije, doseženi v letu X – 2 (5)	Od tega prihranki, doseženi v letu X – 3 samo iz novih ukrepov, ki so bili izvedeni v letu X – 3	Skupni kumulativni prihranki končne porabe energije, doseženi od leta 2021 do leta X – 3	Skupni letni prihranki končne porabe energije, doseženi v letu X – 2 (5)	Od tega prihranki, doseženi v letu X – 3 samo iz novih ukrepov, ki so bili izvedeni v letu X – 3.	Skupni kumulativni prihranki končne porabe energije, doseženi od leta 2021 do leta X – 3
O		O	O	O	O	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
PaM 1	ktoe
PaM 2	ktoe
Po potrebi dodajte vrstice.	ktoe
Opomba: Poročanje za koledarsko leto X – 3, pri čemer je X = leto poročanja; O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe:

(1) Države članice poročajo o nacionalnem sistemu obveznosti energetske učinkovitosti in alternativnih ukrepih v skladu s členoma 7a in 7b Direktive 2012/27/EU.

(2) Države članice izmed naslednjih možnosti izberejo, ali so vključena ranljiva gospodinjstva, vključno s tistimi, ki jih je prizadela energetska revščina, in, če je ustrezno, socialna stanovanja: Da – Ne. Smernice za opredelitev ranljivih gospodinjstev so v členu 28 Direktive (EU) 2019/944 in členu 3(3), točka (d), Uredbe (EU) 2018/1999.

(3) Skupni letni prihranki končne porabe energije, doseženi v letu X – 2, tj. količina prihrankov zaradi novih ukrepov, izvedenih od leta 2021 do leta X – 3, ki še naprej zagotavljajo prihranke v X – 2, ob upoštevanju obdobja trajanja prihrankov.

(4) X – 3 se ne uporablja za prva poročila o napredku v letu 2023.

(5) Države članice izmed naslednjih možnosti izberejo, ali so vključena ranljiva gospodinjstva, vključno s tistimi, ki jih je prizadela energetska revščina, in, če je ustrezno, socialna stanovanja: Da – Ne. Smernice za opredelitev ranljivih gospodinjstev so v členu 28 Direktive (EU) 2019/944 in členu 3(3), točka (d), Uredbe (EU) 2018/1999.

(6) Skupni letni prihranki končne porabe energije, doseženi v letu X – 3, tj. količina prihrankov zaradi novih ukrepov, izvedenih od leta 2021 do leta X – 4, ki še naprej zagotavljajo prihranke v X – 3, ob upoštevanju obdobja trajanja prihrankov.

PRILOGA XII

POROČANJE V SKLADU S ČLENOM 5 DIREKTIVE 2012/27/EU

Preglednica 1

Skupna prenovljena tlorisna površina ogrevanih in/ali hlajenih stavb v lasti in uporabi osrednje vlade držav članic iz člena 5(1) Direktive 2012/27/EU (1)

Element poročila	Specifikacija	Enota	Leto X – 3		Leto X – 2		Dodatne informacije
Element poročila	Specifikacija	Enota	Poraba primarne energije	in/ali poraba končne energije	Poraba primarne energije	in/ali poraba končne energije	Dodatne informacije
Številka politike ali ukrepa (PaM)	Očsu	n. r.
Skupna tlorisna površina prenovljenih stavb	Očsu	m2
Prihranki energije, doseženi zaradi prenove stavb v letih X – 3 in X – 2 (2)	P	ktoe
Seštevek novih prihrankov energije, doseženih zaradi prenove stavb, v obdobju od leta 2021 do leta X – 3 (X – 2) (tj. ustreza 3-odstotni stopnji prenove)	Očsu	ktoe
Opomba: X = leto poročanja; Očsu = obvezno, če se uporablja; P = prostovoljno Opombe:

Preglednica 2

Količina prihrankov energije v upravičenih stavbah, ki so v lasti in uporabi osrednje vlade, kot je navedeno v členu 5(6) Direktive 2012/27/EU (3) (4)

Element poročila	Specifikacija	Enota	Leto X – 3		Leto X – 2		Dodatne informacije
Element poročila	Specifikacija	Enota	PPE	in/ali PKE	PPE	in/ali PKE	Dodatne informacije
Številka politike ali ukrepa (PaM)	Očsu	n. r.
Količina prihrankov energije, doseženih v upravičenih stavbah v lasti in uporabi osrednje vlade v letih X – 3 in X – 2 (5)	Očsu	ktoe
Seštevek prihrankov energije, doseženih v upravičenih stavbah, ki so v lasti in uporabi osrednje vlade, v obdobju od leta 2021 do leta X – 3 (X – 2) (tj. ustreza 3-odstotni stopnji prenove)	Očsu	ktoe
Opomba: X = leto poročanja; Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe:

(1) Države članice poročajo o politikah in ukrepih iz člena 5(1) Direktive 2012/27/EU.

(2) Količina prihrankov energije se lahko oceni na naslednje načine: sporočiti je mogoče predvidene, izmerjene, skalirane ali anketno ugotovljene prihranke.

(3) Države članice poročajo o politikah in ukrepih iz člena 5(6) Direktive 2012/27/EU.

(4) Brez poseganja v člen 7 Direktive 2010/31/EU lahko države članice izberejo alternativni pristop k odstavkom 1–5 člena 5 Direktive 2012/27/EU ter sprejmejo druge stroškovno učinkovite ukrepe, vključno s temeljitimi prenovami in ukrepi za spremembo vedenja uporabnikov stavb, s katerimi bi dosegle vsaj enakovreden prihranek energije v upravičenih stavbah v lasti in rabi osrednje vlade.

(5) Količina prihrankov energije se lahko oceni na naslednje načine: sporočiti je mogoče predvidene, izmerjene, skalirane ali anketno ugotovljene prihranke.

PRILOGA XIII

NAPREDEK PRI FINANCIRANJU

Preglednica 1

Napredek pri financiranju

Številka/številke PaM, ki jih zadeva poročanje (1)

Upravičene tehnologije/rešitve

Prvotno predvidene naložbe (v EUR)

Dejanske naložbe do vključno leta X – 2 (v EUR)

Dejanske naložbe, ki jih je še treba izvesti (v EUR)

Vrednost

Leto stroškov

Nacionalno javno financiranje

Skupaj Financiranje EU

od tega financiranje v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost

od tega iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in/ali Kohezijskega sklada

Zasebno financiranje (če je na voljo)

Leto stroškov

Opis vira

Vrednost

Leto stroškov

Očnv

PaM 1 ali skupina PaM

PaM 2 ali skupina PaM

Po potrebi dodajte vrstice.

Opomba: X = leto poročanja; O = obvezno; Očnv = obvezno, če je na voljo; P = prostovoljno

Opombe:

(1) Države članice navedejo vse številke politik ali ukrepov, ki jih zadeva poročanje. Za poročanje o različnih politikah ali ukrepih ali skupinah politik ali ukrepov je treba uporabiti ločene vrstice.

PRILOGA XIV

UČINKI NA KAKOVOST ZRAKA IN EMISIJE V ZRAK

Preglednica 1

Učinki na kakovost zraka in emisije v zrak (1)

Številka/številke PaM, ki jih zadeva poročanje (2)

Referenčno leto (3)

Zadevno onesnaževalo / zadevna onesnaževala (4)

Količinsko opredeljeni pričakovani vplivi emisij (5) (v kt/leto)

Kvalitativna ocena pričakovanih vplivov emisij (6)

Podrobnosti o metodologijah, uporabljenih za analizo (7)

Kvalitativni opis negotovosti (če je na voljo)

Dokumentacija/vir metodologij

Splošne pripombe

t + 5

t + 10

t + 15

t + 20

t + 25

Očnv

P/O

Očnv

PaM 1 ali skupina PaM

PaM 2 ali skupina PaM

Po potrebi dodajte vrstice.

Opomba: t pomeni prvo prihodnje leto, ki se konča z 0 ali 5, takoj po letu poročanja. O = obvezno; Očnv = obvezno, če je na voljo; P = prostovoljno.

Opombe:

(1) Države članice, kolikor je mogoče, poročajo o količinski opredelitvi učinka politik in ukrepov ali skupin politik in ukrepov.

(2) Države članice navedejo vse številke politik ali ukrepov, ki jih zadeva poročanje. Za poročanje o različnih politikah ali ukrepih ali skupinah politik ali ukrepov je treba uporabiti ločene vrstice.

(3) Referenčno leto je izhodiščno leto, ki se uporablja za napoved emisij.

(4) Države članice izbirajo med naslednjimi onesnaževali (dodati je mogoče dodatna onesnaževala in jih navesti pod „drugo“): SO2, NOx, NMHOS, NH3, PM2,5, drugo.

(5) Države članice sporočijo pričakovano povečanje emisij kot pozitivno število ali stopnjo, pričakovano zmanjšanje emisij pa kot negativno število ali stopnjo.

(6) Če količinsko opredeljeni učinki niso na voljo, je obvezna (O) kvalitativna ocena. Če so učinki količinsko opredeljeni, je kvalitativna ocena prostovoljna (P).

(7) Opis vključuje informacije o metodologiji, kot so uporabljeni modeli, izhodišče, s katerim se primerjajo vplivi, in temeljni podatki.

PRILOGA XV

POLITIKE IN UKREPI ZA POSTOPNO UKINITEV SUBVENCIJ ZA ENERGIJO, ZLASTI ZA FOSILNA GORIVA

Preglednica 1

Politike in ukrepi za postopno ukinitev subvencij za energijo, zlasti za fosilna goriva

Subvencija za fosilna goriva ali drugo (1)	Ime politike (v angleščini)	Ime politike (v domačem jeziku)	Sektor (2)	Namen (3)	Nosilec (4)	Kategorija (5)	Obdobje izvajanja		Obseg subvencij
Subvencija za fosilna goriva ali drugo (1)	Ime politike (v angleščini)	Ime politike (v domačem jeziku)	Sektor (2)	Namen (3)	Nosilec (4)	Kategorija (5)	Začetek (6)	Konec (7)	X – 3 (8)	X – 2 (8)	Valuta (9)
O	O	O	O	O	O	O	O	O	Očnv	O	O
Subvencija 1
Subvencija 2
Po potrebi dodajte vrstice.
Opomba: X = leto poročanja; O = obvezno; Očnv = obvezno, če je na voljo. Opombe:

(1) Država članica izbira med naslednjimi možnostmi (dodati je mogoče dodatne možnosti in jih navesti pod „drugo“): Fosilno gorivo; Drugo (vključno s subvencijami za električno energijo, jedrsko energijo, obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost). Morebitne subvencije za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv naj bodo vključene v kategorijo fosilnih goriv.

(2) Država članica izbira med naslednjimi možnostmi: Energetski sektor (če je mogoče, izberite izmed naslednjih podsektorjev: ENER – Pridobivanje fosilnih goriv; ENER – Energijske poljščine; ENER – Pretvorba; ENER – Pretvorba - rafiniranje; ENER – Pretvorba - UZP; ENER – Pretvorba - soproizvodnja toplote in električne energije; ENER – Pretvorba - proizvodnja električne energije; ENER – Pretvorba - ogrevanje in hlajenje; ENER – Pretvorba - tekoča biogoriva; ENER – Pretvorba - proizvodnja bioplina; ENER – Pretvorba - pridobivanje vodika; ENER – infrastruktura; ENER– infrastruktura - prenos; ENER– infrastruktura - distribucija; ENER– infrastruktura - prevoz in distribucija; ENER– infrastruktura - shranjevanje; ENER – Sredstva - razgradnja; ENER– Ravnanje z odpadki; ENER– Maloprodaja); Kmetijstvo (če je mogoče, izberite izmed naslednjih podsektorjev: AGRI – Poljščine, živinoreja, lov; AGRI – Gozdarstvo in sečnja; AGRI – Ribištvo in akvakultura); Gradbeništvo; Rudarstvo; Industrija (če je mogoče, izberite izmed naslednjih podsektorjev: INDU – Energetsko intenzivna industrija (industrijski sektorji, za katere velja sistem EU za trgovanje z emisijami); INDU – Energetsko neintenzivna industrija); Promet (TRANS – Zračni promet; TRANS – Železniški promet; TRANS – Cestni promet; TRANS – Prevoz po vodi; TRANS – Javni prevoz); Storitve (terciarni sektor); Gospodinjstva (če je mogoče, izberite izmed naslednjih podsektorjev: Gospodinjstva; HH – Z nizkimi dohodki); Javni sektor; Medsektorsko (več sektorjev); Gospodarski sektorji.

(3) Država članica izbira med naslednjimi možnostmi (dodati je mogoče dodatne možnosti in jih navesti pod „drugo“): podpora povpraševanju po energiji, podpora energetski učinkovitosti, podpora prestrukturiranju industrije, podpora infrastrukturi, podpora proizvodnji, drugo.

(4) Država članica izbere eno ali več od naslednjih možnosti: Fosilna goriva (če je mogoče, izberite izmed naslednjih podnosilcev: FF– Vsa fosilna goriva; FF – Več fosilnih goriv; FF– Premog/lignit; FF– Zemeljski plin; FF– Jamski plin; FF – Plin iz skrilavca; FF – Surova nafta in kondenzati zemeljskega plina; FF – Nafta in plin; FF– Naftni derivati; FF– Naftni derivati - plinsko olje; FF– Naftni derivati - mešanica plinskega olja; FF– Naftni derivati - bencin; FF– Naftni derivati - osvinčen bencin; FF– Naftni derivati - neosvinčen bencin; FF– Naftni derivati - bencinska mešanica; FF– Naftni derivati - UNP; FF– Naftni derivati - kerozin; FF– Naftni derivati - Goriva za plovila na fosilni osnovi; FF– Naftni derivati - Težko kurilno olje (HFO); FF– Šota; Vse energije; Toplota; Električna energija; Jedrska energija; Bioenergija (če je mogoče, izberite izmed naslednjih podnosilcev: RES – Bioplin; RES – Biomasa in bioplin; RES – Biomasa (trdna); RES – Biomasa - trdni komunalni odpadki; RES – Tekoča biogoriva; RES – Tekoča biogoriva - biodizel; RES – Tekoča biogoriva - bioetanol); RES (po možnosti izberite izmed naslednjih podnosilcev: RES – Vsi; RES – Več; RES – Geotermalni; RES – Toplota; RES – Vodni viri; RES – Oceanska energija; RES – Sončna energija; RES – Vetrna energija; RES – Vetrna energija na morju; RES – Vetrna energija na kopnem); Vodik (če je mogoče, izberite izmed naslednjih podnosilcev: FF – Vsa fosilna goriva; RES – Bioplin).

(5) Država članica izbira med naslednjimi možnostmi (dodati je mogoče dodatne možnosti in jih navesti pod „Drugo“): Neposredni prenosi (če je mogoče, izberite izmed naslednjih podkategorij: ugodna posojila, nepovratna sredstva, drugo); Davčni odhodki (znižanje davkov, davčna oprostitev, vračilo davka, davčni dobropisi, davčna olajšava, drugo); Nižje cene blaga/storitev (če je mogoče, izberite izmed naslednjih podkategorij: nižje cene državnih sredstev ali zemljišč, nižje cene infrastrukture v državni lasti, nižje cene drugega blaga ali storitev, ki jih zagotavlja država); Dohodkovna podpora ali subvencioniranje cen (če je mogoče, izberite izmed naslednjih podkategorij: plačila za zmogljivost (mehanizmi električne zmogljivosti), obvezno mešanje biogoriv, kvote obnovljivih virov energije s certifikati, s katerimi je mogoče trgovati, diferencirane pristojbine za priključitev na omrežje, obveznosti glede energetske učinkovitosti, sheme pogodbeno odklopljivega bremena, pogodba na razliko, odkupne premije, tarife za dovajanje toka, jamstva za cene za odjemalce (stroškovna podpora), jamstva za cene za odjemalce (regulacija cen), jamstva za cene za proizvajalce (regulacija cen), drugo.

(6) Leto, v katerem je bila prvič uporabljena politika za omogočanje subvencij.

(7) Leto, v katerem se politika omogočanja konča (ni več v veljavi ali se ne izvaja več), tako da subvencij takrat ni več mogoče izplačevati.

(8) Zneski izplačanih subvencij v nominalni vrednosti valute.

(9) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi (izbrati je mogoče več možnosti; EUR; BGN; HRK; CZK; DKK; HUF; PLN; RON; SEK.

PRILOGA XVI

DODATNE OBVEZNOSTI POROČANJA NA PODROČJU ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV

Preglednica 1

Delovanje sistema potrdil o izvoru za električno energijo, plin ter ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov

Element poročila	Specifikacija	Enota	Leto
Element poročila	Specifikacija	Enota	X – 3	X – 2
Električna energija
Potrdila o izvoru – izdana (1)	Očsu	Številka
Potrdila o izvoru – preklicana (2)	Očsu	Številka
Potrdila o izvoru – iz njih izhajajoča letna nacionalna poraba energije iz obnovljivih virov (3)	Očsu	GWh
Plin
Potrdila o izvoru – izdana	Očsu	Številka
Potrdila o izvoru – preklicana	Očsu	Številka
Potrdila o izvoru – iz njih izhajajoča letna nacionalna poraba energije iz obnovljivih virov (4)	Očsu	GWh
Ogrevanje/hlajenje
Potrdila o izvoru – izdana	Očsu	Številka
Potrdila o izvoru – preklicana	Očsu	Številka
Potrdila o izvoru – iz njih izhajajoča letna nacionalna poraba energije iz obnovljivih virov (4)	Očsu	GWh

Sprejeti ukrepi za zagotovitev zanesljivosti	Očsu	n. r.
Sprejeti ukrepi za zaščito pred goljufijami v sistemu	Očsu	n. r.
Opomba: X = leto poročanja; Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe:

Preglednica 2

Spremembe cen surovin in rabe zemljišč, povezane z uporabo biomase in drugih oblik energije iz obnovljivih virov

Sporočite spremembe cen surovin in rabe zemljišč v državi članici, ki so povezane z njeno večjo uporabo biomase in drugih oblik energije iz obnovljivih virov (5) (6)	Očsu
Očsu = obvezno, če se uporablja;

Preglednica 3

Ocenjeni presežek pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov v primerjavi z nacionalnim začrtanim potekom pri doseganju cilja za leto 2030

Element poročila	Specifikacija	Enota	2022	2023	2024	2025	2026	2027	2028	2029	2030
Ocenjeni presežek proizvodnje iz domačih obnovljivih virov (A)	Očsu	ktoe
Ocenjena proizvodnja, izhajajoča iz skupnih projektov držav članic ali skupnih projektov držav članic in tretjih držav, ki se šteje k nacionalnemu prispevku k cilju za leto 2030 (B)	Očsu	ktoe
Ocenjena proizvodnja, izhajajoča iz skupnih programov podpore, ki se šteje k nacionalnemu prispevku k cilju za leto 2030 (C)	Očsu	ktoe
Ocenjeni presežek proizvodnje skupaj (brez prihodnjih statističnih prenosov) (= A + B + C)	Očsu	ktoe
Ocenjeni primanjkljaj proizvodnje iz domačih obnovljivih virov (D)	Očsu	ktoe
Očsu = obvezno, če se uporablja;

Preglednica 4

Tehnološki razvoj in uvedba biogoriv, proizvedenih iz surovin, navedenih v Prilogi IX k Direktivi (EU) 2018/2001

Sporočite tehnološki razvoj in uvajanje biogoriv, proizvedenih iz surovin, navedenih v Prilogi IX k Direktivi (EU) 2018/2001, v svoji državi (7)

Opombe:

O = obvezno

Preglednica 5

Ocenjeni vpliv proizvodnje ali uporabe biogoriv, tekočih biogoriv in goriv iz biomase na biotsko raznovrstnost, vodne vire, razpoložljivost in kakovost vode, tla in kakovost zraka

Element poročila	Proizvodnja biogoriv, tekočih biogoriv in goriv iz biomase				Uporaba biogoriv, tekočih biogoriv in goriv iz biomase
Element poročila	Ocenjeni učinek proizvodnje biogoriv, tekočih biogoriv in goriv iz biomase (8)	Enota	Obdobje	Opis metod za oceno učinka (8)	Ocenjeni učinek uporabe biogoriv, tekočih biogoriv in goriv iz biomase (8)	Enota	Obdobje	Opis metod za oceno učinka (8)
	Očnv	Očnv	Očnv	Očnv	Očnv	Očnv	Očnv	Očnv
Biotska raznovrstnost
Vodni vir (podtalnica, površinska voda) in razpoložljivost vode
Tla
Kakovost zraka
Opombe: Očnv = obvezno, če je na voljo.

Preglednica 6

Ugotovljeni primeri goljufije v nadzorni verigi biogoriv, tekočih biogoriv in goriv iz biomase;

Sporočite ugotovljene primere goljufije v nadzorni verigi biogoriv, tekočih biogoriv in goriv iz biomase;	Očsu
Očsu = obvezno, če se uporablja;

Preglednica 7

Delež biološko razgradljivih odpadkov v obratih za pridobivanje energije iz odpadkov, ki se uporabljajo za proizvodnjo energije

		Leto
		X – 3	X – 2
Ali obratujejo obrati za pridobivanje energije iz odpadkov? (9)	Očsu
Če obratujejo:
Delež uporabljenih biološko razgradljivih odpadkov (v %)	Očsu
Metodologija za oceno deleža	Očsu
Ukrepi, sprejeti za izboljšanje in preverjanje ocen	Očsu
Opomba: X = leto poročanja. Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe:

Preglednica 8

Proizvodnja električne energije in toplote iz obnovljivih virov energije v stavbah, vključno z razčlenjenimi podatki o proizvedeni, porabljeni in v omrežje poslani energiji, če so na voljo (10)

Element poročila	Specifikacija	Enota	Leto
Element poročila	Specifikacija	Enota	X – 3	X – 2
Skupna poraba končne energije iz obnovljivih virov v stavbah za namene ogrevanja	Očnv	ktoe
Sistemi sončne toplotne energije	Očnv	ktoe
Biomasa (11)	Očnv	ktoe
Toplotne črpalke	Očnv	ktoe
Geotermalni sistemi	Očnv	ktoe
Drugi decentralizirani obnovljivi viri	Očnv	ktoe
Skupna obnovljiva toplota, porabljena v stavbah	Očnv	ktoe
Sistemi sončne toplotne energije	Očnv	ktoe
Biomasa (11)	Očnv	ktoe
Toplotne črpalke	Očnv	ktoe
Geotermalni sistemi	Očnv	ktoe
Drugi decentralizirani obnovljivi viri	Očnv	ktoe
Skupna toplota, ki je bila proizvedena iz obnovljivih virov in dovedena v omrežje (daljinsko ogrevanje)	Očnv	ktoe
Sistemi sončne toplotne energije	Očnv	ktoe
Biomasa (11)	Očnv	ktoe
Toplotne črpalke	Očnv	ktoe
Geotermalni sistemi	Očnv	ktoe
Drugi decentralizirani obnovljivi viri	Očnv	ktoe
Skupna proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v stavbah	Očnv	ktoe
Sončni fotovoltaični sistemi	Očnv	ktoe
Biomasa (11)	Očnv	ktoe
Geotermalni sistemi	Očnv	ktoe
Drugi decentralizirani obnovljivi viri	Očnv	ktoe
Skupna poraba električne energije iz obnovljivih virov v stavbah	Očnv	ktoe
Sončni fotovoltaični sistemi	Očnv	ktoe
Biomasa (11)	Očnv	ktoe
Geotermalni sistemi	Očnv	ktoe
Drugi decentralizirani obnovljivi viri	Očnv	ktoe
Skupna električna energija iz obnovljivih virov, dovedena v omrežje	Očnv	ktoe
Sončni fotovoltaični sistemi	Očnv	ktoe
Biomasa (11)	Očnv	ktoe
Geotermalni sistemi	Očnv	ktoe
Drugi decentralizirani obnovljivi viri	Očnv	ktoe
Opomba: X = leto poročanja; Očnv = obvezno, če je na voljo. Opombe:

Preglednica 9

Količina trdne biomase, uporabljene za proizvodnjo energije

Element poročila

Specifikacija

Enota

Leto

X – 3

X – 2

1)	Energetski sektor (skupaj) (12)

TJ NKV

(a)	Električna energija (12)

TJ NKV

(b)	Soproizvodnja toplote in električne energije (12)

TJ NKV

(c)	Toplota (12)

TJ NKV

2)	Sektor pretvorbe (razen za energijo) (12)

TJ NKV

3)	Industrijski sektor, notranja poraba (porabljena in samoproizvedena električna energija, SPTE in toplota) (12)

TJ NKV

4)	Neposredna končna poraba v stanovanjskem sektorju (12)

TJ NKV

5)	Drugo (12) (13)

TJ NKV

Opomba: X = leto poročanja; O = obvezno

Opombe:

(1) Število izdanih potrdil o izvoru za energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije v državi članici v poročevalnem obdobju, na podlagi časa proizvodnje energije.

(2) Število preklicanih potrdil o izvoru iz obnovljivih virov energije za energijo, porabljeno v državi članici v obdobju poročanja.

(3) Količina porabljene energije, za katero je dokazano, da izvira iz obnovljivih virov energije; izračuna se kot preklicana potrdila o izvoru za porabo energije iz obnovljivih virov v poročevalnem obdobju + delež obnovljivih virov v preostali mešanici, pomnožen s skupno porabo energije v poročevalnem obdobju, ki ni zajeta v preklicu potrdil o izvoru.

(4) Količina porabljene energije, za katero je dokazano, da izvira iz obnovljivih virov energije; izračuna se kot preklicana potrdila o izvoru za porabo energije iz obnovljivih virov v poročevalnem obdobju + poraba energije iz obnovljivih virov po drugih zanesljivih mehanizmih sledenja, ki preprečujejo dvojno štetje (kamor lahko spada tudi „delež obnovljivih virov v preostali mešanici, pomnožen s skupno porabo energije v poročevalnem obdobju, ki ni zajeta niti v preklicu potrdil o izvoru niti v drugih zanesljivih mehanizmih sledenja“).

(5) Spremembe cen surovin se sporočajo na nacionalni ravni (ali podnacionalni ravni, če je ustrezno). Sem spadajo vse spremembe cen v zvezi s poljščinami, ki se uporabljajo za živila in krmo. (višja cena hrane/krme zaradi povečane uporabe iste surovine za proizvodnjo energije). Sem spadajo tudi spremembe cen, povezane s povečanim povpraševanjem po gozdni biomasi zaradi njene uporabe za proizvodnjo energije, tj. spremembe cen surovin, proizvedenih iz odpadkov in ostankov, zaradi povečane uporabe za proizvodnjo energije in konkurence za surovine.

(6) Pri spremembi rabe zemljišč navedite samo dejansko spremembo zemljišča, ki se uporablja za biomaso, uporabljeno za energijo, in ne vseh kmetijskih zemljišč.

(7) Uporabo je mogoče sporočiti v inštaliranih zmogljivostih in dejanski proizvodnji različnih naprednih biogoriv na osnovi različnih tehnologij. Pa tudi v številu obratov in vrsti surovin. V razvoju bi lahko navedli različne tehnološke rešitve in na kratko kvalitativno opisali njihovo stanje (razvojna faza, koliko še manjka do uvedbe na trgu, nedavni razvoj, naložbe).

(8) Ocenjene učinke in uporabljene metode je mogoče opisati kvantitativno in kvalitativno. Če so opisani kvantitativni učinki, navedite enoto in obdobje, na katerega se nanašajo.

(9) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi: Da – Ne

(10) „Stavba“ pomeni krito konstrukcijo s stenami, v kateri se uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev (Direktiva 2010/31/EU, člen 2(1)), medtem ko je v Prilogi I k navedeni direktivi za namene izračuna energijske učinkovitosti stavb opredeljena naslednja razvrstitev kategorij: (a) enodružinske hiše raznih vrst; (b) stanovanjski bloki; (c) pisarne; (d) stavbe, namenjene izobraževanju; (e) bolnišnice; (f) hoteli in restavracije; (g) športni objekti; (h) stavbe za veleprodajo in maloprodajo; (i) druge vrste stavb, ki so porabniki energije (Direktiva 2010/31/EU, Priloga I, točka 5).

(11) Biomasa, proizvedena v skladu s trajnostnimi merili za biogoriva, tekoča biogoriva in goriva iz biomase, iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001.

(12) Količine biomase, uporabljene v zadevnem sektorju, ki zajemajo tudi izgube zaradi pretvorbe.

(13) Sem drugim spadajo kmetijstvo, gozdarstvo, trgovina in storitve.

PRILOGA XVII

DODATNE OBVEZNOSTI POROČANJA NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

Preglednica 1

Napredek v posameznih sektorjih in razlogi, zakaj je poraba energije v sektorjih porabe končne energije ostala stabilna ali je naraščala

Sektor	Specifikacija	Razlogi za rast/stabilno porabo končne energije v letu X – 3 (3)	Razlogi za rast/stabilno porabo končne energije v letu X – 2
Industrija	O	Izberite (1)	Izberite (1)
Promet	O	Izberite (1)	Izberite (1)
Gospodinjstva	O	Izberite (1)	Izberite (1)
Storitve	O	Izberite (1)	Izberite (1)
Kmetijstvo	O	Izberite (1)	Izberite (1)
drugo (2)	Očsu
Opomba: X = leto poročanja; O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe:

Preglednica 2

Skupna tlorisna površina stavb s skupno uporabno tlorisno površino več kot 250 m2 v lasti in uporabi osrednje vlade držav članic, ki 1. januarja v letih X – 2 in X – 1 niso izpolnjevale zahtev glede energetske učinkovitosti iz člena 5(1) Direktive 2012/27/EU

Element poročila	Specifikacija	Enota	Kazalniki na dan 1. januarja leta X – 2	Kazalniki na dan 1. januarja leta X – 1	Dodatne informacije
Skupna tlorisna površina stavb s skupno uporabno tlorisno površino več kot 250 m2 v lasti in uporabi osrednje vlade držav članic	P	m2
Skupna tlorisna površina stavb, ki niso izpolnile zahtev glede energetske učinkovitosti	O	m2
Opomba: X = leto poročanja; O = obvezno; P = prostovoljno.

Preglednica 3

Število energetskih pregledov, izvedenih v letih X – 3 in X – 2. Poleg tega tudi skupno ocenjeno število velikih podjetij na zadevnem ozemlju, za katera se uporablja člen 8(4) Direktive 2012/27/EU, in število energetskih pregledov, izvedenih v teh podjetjih v letih X – 3 in X – 2

Element poročila	Specifikacija	Enota	Leto
Element poročila	Specifikacija	Enota	X – 3 (5)	X – 2
Skupno število opravljenih energetskih pregledov	O	število
Število velikih podjetij (4), za katera se uporablja člen 8(4) Direktive 2012/27/EU	O	število
Število energetskih pregledov, opravljenih v velikih podjetjih, za katera se uporablja člen 8(4) Direktive 2012/27/EU	O	število
Opomba: X = leto poročanja; O = obvezno Opombe:

Preglednica 4

Uporabljeni nacionalni faktor primarne energije za električno energijo ter utemeljitev, če se to razlikuje od privzetega količnika iz opombe (3) k Prilogi IV k Direktivi 2012/27/EU

Nacionalni faktor primarne energije za električno energijo (število)	O
Utemeljitev, če se faktor razlikuje od privzetega količnika iz opombe (3) k Prilogi IV k Direktivi 2012/27/EU	O
O = obvezno

Preglednica 5

Število in tlorisna površina novih in prenovljenih skoraj ničenergijskih stavb (6) v letih X – 2 in X – 1 v skladu s členom 9 Direktive 2010/31/EU, po potrebi na podlagi statističnega vzorčenja

Element poročila	Specifikacija	Številka		Skupna tlorisna površina (v m2)
Element poročila	Specifikacija	Na dan 1. januarja X – 2	Na dan 1. januarja X – 1	Na dan 1. januarja X – 2	Na dan 1. januarja X – 1
Stanovanjski sektor: Skupaj	Očnv
Stanovanjski sektor: Nove skoraj ničenergijske stavbe	P
Stanovanjski sektor: Prenova	P
Nestanovanjski (zasebni): Skupaj	Očnv
Nestanovanjski (zasebni): Nove skoraj ničenergijske stavbe	P
Nestanovanjski (zasebni): Prenova	P
Nestanovanjski (javni (7)): Skupaj	Očnv
Nestanovanjski (javni): Nove skoraj ničenergijske stavbe	P
Nestanovanjski (javni): Prenova	P

Opredelitev skoraj ničenergijskih stavb (8)	P
Opomba: X = leto poročanja; Očnv = obvezno, če je na voljo; P = prostovoljno. Opombe:

Preglednica 6

Povezava do spletne strani, preko katere je mogoče dostopati do seznama ponudnikov energetskih storitev ali njim namenjenega vmesnika iz člena 18(1), točka (c), Direktive 2012/27/EU

Povezava do spletne strani s seznamom ponudnikov energetskih storitev ali njim namenjenega vmesnika iz člena 18(1), točka (c), Direktive 2012/27/EU	O
Dodatne podrobnosti ali pripombe v zvezi s podatki	P
O = obvezno; P = prostovoljno

(1) Države članice izbirajo med naslednjimi razlogi (izbrati je mogoče več kot enega, dodati je mogoče dodatne razloge in jih navesti pod „drugo“): gospodarska rast; znižanje cen goriva; višja dodana vrednost; naraščanje števila delovnih mest; naraščanje tovornega prometa; naraščanje potniškega prometa; naraščanje števila prebivalstva in/ali gospodinjstev; naraščanje razpoložljivega dohodka gospodinjstev; poslabšanje zimskih podnebnih razmer; poslabšanje poletnih podnebnih razmer; izjemen dogodek; sprememba metodologije merjenja ali izračuna porabe energije; drugo.

(2) Dodatne sektorje je mogoče dodati in navesti pod „drugo“.

(3) X – 3 se ne uporablja za prva poročila o napredku v letu 2023.

(4) Opredelitev podjetij, za katera se uporablja člen 8(4) Direktive 2012/27/EU, je skladna z opredelitvijo Komisije za mala in srednja podjetja (MSP), kot je vključena v Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(5) X – 3 se ne uporablja za prva poročila o napredku v letu 2023.

(6) Opredelitev skoraj ničenergijskih stavb je skladna z uradnimi nacionalnimi opredelitvami skoraj ničenergijskih stavb, s katerimi se prenaša člen 9 Direktive 2010/31/EU, v skladu z okvirno opredelitvijo iz člena 2 Direktive 2010/31/EU: „ ‚skoraj ničenergijska stavba‘ pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, določeno v skladu s Prilogo I. Za skoraj nič potrebne energije oziroma zelo majhno količino potrebne energije bi v zelo veliki meri morala zadostovati energija iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini“.

(7) V Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb je pojasnjeno, da se člen 2a(1), točka (e), Direktive 2010/31/EU nanaša na vse javne stavbe (in ne le na „stavbe javnih organov“ v lasti in uporabi osrednje vlade). Politike in ukrepi iz člena 2a(1)(e) Direktive 2010/31/EU bi morali na primer vključevati stavbe, ki jih uporabljajo (npr. so jih zakupili ali najeli) lokalni ali regionalni organi, in stavbe, ki so v lasti osrednje vlade in lokalnih ali regionalnih organov, niso pa nujno v njihovi rabi.

(8) Države članice lahko navedejo sklic na svojo nacionalno opredelitev skoraj ničenergijskih stavb ali njen kratek opis.

PRILOGA XVIII

ENERGETSKA REVŠČINA

Preglednica 1

Informacije o napredku pri uresničevanju nacionalnih okvirnih ciljev glede zmanjšanja števila energetsko revnih gospodinjstev

Ime nacionalnega cilja	Opis	Ciljno leto	Napredek pri doseganju cilja (1)	Kazalnik(i) napredka (če se uporablja)						Podrobnosti o strategiji spremljanja	Sklici na ocene in podporna tehnična poročila
Ime nacionalnega cilja	Opis	Ciljno leto	Napredek pri doseganju cilja (1)	Ime kazalnika za spremljanje napredka	Izhodiščno leto	Vrednost v izhodiščnem letu	Enota	X – 3	X – 2	Podrobnosti o strategiji spremljanja	Sklici na ocene in podporna tehnična poročila
Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
Nacionalni cilj 1
Nacionalni cilj 2
Nacionalni cilj 3
Po potrebi dodajte vrstice.
Opomba: X = leto poročanja; Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe:

(1) Države članice pojasnijo napredek pri uresničevanju nacionalnega okvirnega cilja glede zmanjšanja števila energetsko revnih gospodinjstev. Po potrebi vključijo informacije o splošnih gibanjih ali učinkih drugih programov/politik, ki bi lahko vplivali na napredek.

PRILOGA XIX

ENERGETSKA REVŠČINA

Preglednica 1

Kvantitativne informacije o številu energetsko revnih gospodinjstev

Število energetsko revnih gospodinjstev	Enota (1)	Referenčno leto (2)	Leto objave	Metodologija za določitev števila energetsko revnih gospodinjstev	Merila in podatki (vključno z virom), na katerih temelji ocena števila energetsko revnih gospodinjstev
Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu

Opombe: Očsu = obvezno, če se uporablja;

Preglednica 2

Poročanje o kazalnikih v zvezi z energetsko revščino

Element poročila	Specifikacija	Enota	X – 3	X – 2
Delež prebivalstva, ki mu grozi revščina in ki ne more ustrezno ogrevati stanovanja	P	Prebivalstvo pod 60 % mediane ekvivalentnega dohodka (v %)
Delež celotnega prebivalstva, ki ne more ustrezno ogrevati stanovanja	P	Prebivalstvo (v %)
Delež prebivalstva, ki mu grozi revščina in zaostaja s plačili za komunalne storitve	P	Prebivalstvo pod 60 % mediane ekvivalentnega dohodka (v %)
Delež prebivalstva, ki mu grozi revščina in zaostaja s plačili za komunalne storitve	P	Prebivalstvo (v %)
Delež prebivalstva, ki mu grozi revščina in ki živi v stanovanjih, ki zamakajo, so vlažna ali jih je načela trohnoba (3)	P	Prebivalstvo pod 60 % mediane ekvivalentnega dohodka (v %)
Delež celotnega prebivalstva, ki živi v stanovanjih, ki zamakajo, so vlažna ali jih je načela trohnoba (3)	P	Prebivalstvo (v %)
P = prostovoljno Opomba:

Element poročila	Specifikacija	Enota	X – 3 1. polovica	X – 3 2. polovica	X – 2 1. polovica	X – 2 2. polovica
Cene električne energije za gospodinjstva	P	ct/kWh
Cene plina za gospodinjstva	P	ct/kWh
Cene električne energije za gospodinjstva, najnižja skupina porabe	P	ct/kWh
Cene plina za gospodinjstva, najnižja skupina porabe	P	ct/kWh

Preglednica 3

Poročanje o nacionalnih kazalnikih v zvezi z energetsko revščino

Ime kazalnika (4)	Vir podatkov	Enota	Leto		Obdobje zbiranja podatkov (5)	Kratek opis
Ime kazalnika (4)	Vir podatkov	Enota	X – 3	X – 2	Obdobje zbiranja podatkov (5)	Kratek opis
P	P	P	P	P	P	P
Kazalnik 1
Kazalnik 2
Po potrebi dodajte vrstice.
Opomba: X = leto poročanja; P = prostovoljno Opombe:

Preglednica 4

Informacije o nacionalni opredelitvi energetske revščine

Nacionalna opredelitev energetske revščine	Leto objave	Leto zadnje spremembe	Splošne opombe (6)
P	P	P	P

Opombe: P = prostovoljno

(1) Države članice izbirajo med naslednjimi možnostmi (dodati je mogoče dodatne možnosti in jih navesti pod „drugo“): absolutne številke; %; drugo.

(2) Države članice se lahko odločijo, da bodo sporočile referenčno obdobje (npr. povprečje treh let).

(3) Teh podatkov ni v letnih raziskavah Eurostata, a so lahko na voljo na nacionalni ravni.

(4) Države članice lahko sporočijo nacionalne kazalnike, ki dopolnjujejo kazalnike v preglednici 2. Med njimi so lahko dohodek gospodinjstev, cenovna dostopnost energetskih storitev, stanovanjske razmere in oprema ter dopolnilni/posredni kazalniki, koristni za poglobljeno analizo možnih vzrokov za energetsko revščino. Kazalnike je mogoče pridobiti iz zbirke podatkov opazovalnice EU za stavbni fond.

(5) Države članice lahko sporočijo obdobje zbiranja podatkov in navedejo, ali se podatki redno zbirajo.

(6) Države članice lahko vključijo informacije o statusu, npr. ali gre za pravno opredelitev ali delovno opredelitev (ki sicer nima pravnega statusa, vendar omogoča splošno seznanjenost z značilnostmi energetske revščine in podpira določanje ciljev, izvedbo ukrepov in spremljanje gibanj) ter informacije o pomožnih kazalnikih.

PRILOGA XX

INFORMACIJE O TEM, KAKO IZVAJANJE CELOVITEGA NACIONALNEGA ENERGETSKEGA IN PODNEBNEGA NAČRTA PRISPEVA K PRAVIČNEMU PREHODU, SPODBUJANJU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN ENAKOSTI SPOLOV TER ODPRAVLJANJU NEENAKOSTI NA PODROČJU ENERGETSKE REVŠČINE

Preglednica 1

Učinek izvajanja nacionalnega energetskega in podnebnega načrta na delovna mesta, delavce in regije

Pričakovani učinki na delovna mesta, trge dela ter znanja in spretnosti (1)	P
Pričakovani distribucijski učinki med populacijo (2)	P
Pričakovani učinek na najbolj prizadete regije (3)	P
Pričakovani učinek na kakovost življenja in dobro počutje (4)	P
Pričakovani učinki na stroške (5)	P
Vključevanje in participativni procesi (6)	P
Opombe: P = prostovoljno

Preglednica 2

Učinek izvajanja nacionalnega energetskega in podnebnega načrta na spodbujanje človekovih pravic in enakosti spolov ter odpravljanje neenakosti na področju energetske revščine

Spodbujanje človekovih pravic (7)	P
Spodbujanje enakosti spolov (8)	P
Odpravljanje neenakosti v energetski revščini	P
Opombe: P = prostovoljno

(1) Države članice lahko navedejo kvantitativne elemente o pričakovanem razvoju trga dela zaradi politik (npr. sektorji, ki bodo rasli, drugi, ki se bodo skrčili, in za koliko bodo zrasli oziroma se skrčili) ter opišejo ukrepe, ki so bili ali bodo sprejeti za spremljanje tega prehoda, tudi kar zadeva politike izobraževanja in usposabljanja ter socialno zaščito.

(2) Države članice lahko opišejo pričakovane učinke politik na celotno prebivalstvo in posebne skupine, zlasti najranljivejše, pri čemer upoštevajo tudi, ali bodo nekatere skupine deležne več koristi kot druge, ter opišejo ukrepe za zagotovitev pravičnosti in enakopravne porazdelitve obremenitev v zvezi s tem.

(3) Države članice lahko opišejo pričakovane učinke politik na regije, ki jih bo prehod najbolj prizadel, zlasti regije s premogom, šoto ali naftnim skrilavcem ali ogljično intenzivne regije, ter blažilne ukrepe za odpravljanje socialno-ekonomskih posledic na takih območjih. Državam članicam priporočamo, da navedejo kvantitativne kazalnike, kot so delovna mesta, gospodarski rezultati in lokalni davčni prihodki.

(4) Države članice lahko opišejo pričakovane vplive na zmanjšanje nevarnosti za okolje, degradacije in onesnaževanja okolja, izboljšanje dostopa do varnejših proizvodov, nedotaknjenih ekosistemov in njihovih storitev (hrana, čist zrak, voda, stabilnost podnebja itd.), zagotavljanje preživetja ter koristi za zdravje in dobro počutje, vključno z bolj zdravimi delovnimi pogoji, npr. z omejevanjem emisij in izboljšanjem standardov kakovosti zraka na delovnih mestih.

(5) Države članice lahko opišejo pričakovane učinke podnebnih, energetskih in okoljskih politik na stroške podjetij in potrošnikov (npr. prihranki energije znižujejo stroške energije; trajnejši proizvodi znižujejo stroške zamenjave; nižji stroški za čiščenje okolja in javno zdravje).

(6) Države članice lahko opišejo pričakovane učinke ukrepov za zagotovitev vključujoče podnebne, energetske in okoljske politike, zlasti glede gospodinjstev z nizkimi dohodki in skupnosti, ki jih je prehod neposredno prizadel, npr. v najbolj prizadetih regijah, npr. z uvajanjem zelene infrastrukture in javnih storitev, participativnimi procesi itd.

(7) Podnebna pravičnost in pravičen prehod zadevata tudi delitev koristi in bremen podnebnih sprememb z vidika človekovih pravic. Podnebne spremembe ogrožajo učinkovito uveljavljanje številnih človekovih pravic, vključno s pravicami do življenja, vode in sanitarnih storitev, hrane, zdravja, stanovanja, samoodločanja, kulture in razvoja. Države članice lahko opišejo, kako izvajanje njihovih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov prispeva k njihovi obveznosti, da preprečijo predvidljive škodljive učinke podnebnih sprememb in zagotovijo, da imajo tisti, ki jih te spremembe prizadenejo, zlasti tisti v ranljivem položaju, dostop do učinkovitih pravnih sredstev in načinov za prilagoditev, da bi živeli človeka vredno življenje.

(8) Države članice lahko opišejo, kako se z njihovimi celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti izvaja pravičen prehod glede na različne vplive na možnosti za moške, ženske in spolno spremenljive osebe v regijah v prehodu, katere ovire obstajajo ter kaj načrtujejo in izvajajo za napredek.

PRILOGA XXI

IZVAJANJE REGIONALNEGA SODELOVANJA

Preglednica 1

Poročanje o informacijah o izvajanju regionalnega sodelovanja

Ime pobude za regionalno sodelovanje z drugimi državami članicami pri uresničevanju ciljev in izvajanju politik	Zadevna razsežnost / zadevne razsežnosti Unije (1)	Obdobje izvajanja	Opis	Sodelujoče države članice	Pričakovani prispevek k uresničevanju ciljev in izvajanju politik	Napredek pri regionalnem sodelovanju
Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
Sodelovanje 1
Sodelovanje 2
Po potrebi dodajte vrstice.
Očsu = obvezno, če se uporablja;

(1) Države članice izberejo eno ali več od naslednjih kategorij: razogljičenje – emisije in odvzemi toplogrednih plinov, razogljičenje – energija iz obnovljivih virov, energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije – elektroenergetska medsebojna povezanost, notranji trg energije – infrastruktura za prenos energije, notranji trg energije – povezovanje trgov, raziskave, inovacije in konkurenčnost, postopna ukinitev subvencij za energijo.

PRILOGA XXII

POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČIL IZ ČLENA 32(1) ALI (2) UREDBE (EU) 2018/1999

Preglednica 1

Poročanje o izvajanju priporočil

Priporočilo	Kategorija priporočila (1)	Politike in ukrepi, ki so bili ali naj bi še bili sprejeti in izvedeni za upoštevanje priporočila	Podroben časovni načrt izvajanja	Razlogi za neupoštevanje priporočila ali njegovega znatnega dela
Očsu	Očsu	Očsu	Očsu	Očsu
Priporočilo 1
Priporočilo 2
Po potrebi dodajte vrstice.
Očsu = obvezno, če se uporablja; Opombe:

(1) Država članica izbere s seznama kategorij v elektronski različici tabelarne oblike zapisa.

PRILOGA XXIII

POROČANJE O PODNEBNEM IN ENERGETSKEM DIALOGU NA VEČ RAVNEH IZ ČLENA 11 UREDBE (EU) 2018/1999

Preglednica 1

Napredek pri vzpostavljanju podnebnega in energetskega dialoga na več ravneh iz člena 11 Uredbe (EU) 2018/1999 (1)

Podrobnosti o podnebnem in energetskem dialogu na več ravneh

Napredek pri vzpostavljanju podnebnega in energetskega dialoga na več ravneh

Očsu

Opombe:

O = obvezno; Očsu = obvezno, če se uporablja;

(1) Države članice navedejo podrobnosti o podnebnem in energetskem dialogu na več ravneh v skladu z nacionalnimi pravili, v katerem sodelujejo lokalni organi, organizacije civilne družbe, poslovna skupnost, vlagatelji in drugi ustrezni deležniki ter splošna javnost in razpravljajo o različnih scenarijih, predvidenih za energetsko in podnebno politiko, tudi dolgoročno.