UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2294

z dne 23. novembra 2022

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede statističnih podatkov o ustanovah zdravstvenega varstva, človeških virih na področju zdravstvenega varstva in koriščenju zdravstvenega varstva

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu (1) ter zlasti člena 9(1) in Priloge II, točka (d), k Uredbi,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1338/2008 določa teme s področja zdravstvenega varstva, za katere je treba predložiti podatke in metapodatke za pripravo evropske statistike. Z izvedbenimi ukrepi bi bilo treba določiti zlasti podatke in metapodatke o ustanovah zdravstvenega varstva, človeških virih na področju zdravstvenega varstva, koriščenju zdravstvenega varstva, posameznih in skupnih storitvah ter referenčna obdobja, časovne presledke in roke za predložitev podatkov.

(2)

V skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 1338/2008 je Komisija v letih 2015 in 2018 začela pilotne študije, ki so jih prostovoljno izvedle države članice. Komisija je z državami članicami razpravljala tudi o potrebah uporabnikov statističnih podatkov. Rezultat teh pilotnih študij in razprav je bil, da so podatki na ravni Unije potrebni za okrepitev zbirke podatkov o zdravstvenem varstvu, kar bo koristilo odločitvam o javnem zdravju in socialni politiki.

(3)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 1338/2008 je Komisija izvedla analizo stroškovne učinkovitosti, in sicer ob upoštevanju koristi razpoložljivosti spremenljivk o ustanovah zdravstvenega varstva, človeških virih na področju zdravstvenega varstva in koriščenju zdravstvenega varstva glede na stroške zbiranja podatkov. Iz te analize izhaja, da bi bilo treba te spremenljivke zbirati, da se zagotovita primerljivost in razpoložljivost podatkov na ravni Unije.

(4)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem, ustanovljenega na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa pravila za razvoj in pripravo evropske statistike na področju ustanov zdravstvenega varstva, človeških virov na področju zdravstvenega varstva, koriščenja zdravstvenega varstva ter posameznih in skupnih storitev, kot so navedeni v Prilogi II, točka (d), prva, druga in tretja alinea, k Uredbi (ES) št. 1338/2008.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz Priloge I.

Člen 3

Zahtevani podatki

Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) podatke za seznam spremenljivk, njihovih značilnosti in razčlenitev, kot je določeno v Prilogi II.

Člen 4

Metapodatki

Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) potrebne referenčne metapodatke in poročila o kakovosti, zlasti glede:

(a)	virov podatkov in njihovega zajetja;

(b)	uporabljenih metod zbiranja;

(c)	informacij o značilnostih nacionalnih ustanov zdravstvenega varstva, nacionalnih človeških virih na področju zdravstvenega varstva in nacionalnem koriščenju zdravstvenega varstva, ki so specifične za države članice in odstopajo od opredelitev iz Priloge I, in spremenljivkah iz Priloge II;

(d)	ter informacij o vseh spremembah statističnih konceptov, navedenih v Prilogi I in Prilogi II.

Člen 5

Referenčno obdobje

1. Referenčno obdobje je koledarsko leto.

2. Prvo referenčno leto je leto 2021.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 je prvo referenčno leto za podatke o zaposlovanju v zdravstvenem varstvu, bolnišnični oskrbi in kirurških posegih iz točk 1, 6 in 7 Priloge II leto 2023.

Člen 6

Posredovanje podatkov in metapodatkov Komisiji (Eurostatu)

1. Države članice predložijo Komisiji (Eurostatu) vsako leto v 14 mesecih po koncu referenčnega leta podatke in referenčne metapodatke iz člena 3 oziroma 4.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 države članice predložijo podatke in referenčne metapodatke o bolnišnični oskrbi in kirurških posegih iz točk 6 in 7 Priloge II v 20 mesecih po koncu referenčnega leta.

3. Podatki in referenčni metapodatki se Komisiji (Eurostatu) posredujejo prek enotne vstopne točke ali se dajo na voljo v elektronski obliki, da jih lahko Komisija (Eurostat) prikliče.

Člen 7

Viri podatkov

1. Podatki se zbirajo predvsem iz administrativnih evidenc iz člena 17a Uredbe (ES) št. 223/2009 in zajemajo celotno državo članico.

2. Kadar administrativne evidence niso na voljo ali je njihova kakovost ali zajetje nezadostno, se sprejme uporaba drugih virov, metod ali inovativnih pristopov, če omogočajo pripravo podatkov, ki so primerljivi in skladni z zahtevami iz te uredbe.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. novembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 354, 31.12.2008, str. 70.

(2) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

PRILOGA I

Opredelitve iz člena 2

1	„Zdravniki, ki opravljajo poklic,“ pomenijo zdravnike, ki so diplomirali iz medicine na medicinskih fakultetah ali podobnih ustanovah in imajo licenco za opravljanje poklica. Zdravniki, ki opravljajo poklic, zagotavljajo storitve za posamezne paciente, družine in skupnosti. Nanaša se tudi na zdravnike pripravnike in zdravnike sekundarije, ki so diplomirali iz medicine na medicinskih fakultetah ali podobnih ustanovah in ki zagotavljajo storitve pod nadzorom drugih zdravnikov.
2	„Kategorija zdravnikov, ki opravljajo poklic,“ pomeni prevladujočo (glavno) področje opravljanja zdravniškega poklica.
3	„Splošni zdravniki“ pomenijo zdravnike, ki prevzamejo odgovornost za zagotavljanje stalne in celovite zdravstvene oskrbe posameznikom, družinam in skupnostim.
4	„Drugi splošni (nespecialistični) zdravniki“ pomenijo zdravnike, ki svoje dejavnosti ne omejujejo na določene kategorije bolezni ali načine zdravljenja. Ne delajo na področju specializacije.
5	„Pediatri“ pomenijo zdravnike, ki se ukvarjajo z razvojem, oskrbo in boleznimi otrok.
6	„Porodničarji“ pomenijo zdravnike, specializirane za nosečnost in porod. „Ginekologi“ pomenijo zdravnike, specializirane za funkcije in bolezni, značilne za ženske in dekleta, zlasti tiste, ki vplivajo na reproduktivni sistem.
7	„Psihiatri“ pomenijo zdravnike, specializirane za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje duševnih motenj.
8	„Skupina nekirurških specialistov“ pomeni zdravnike, ki so specializirani za diagnosticiranje in nekirurško zdravljenje telesnih motenj in bolezni.
9	„Skupina kirurških specialistov“ pomeni zdravnike, specializirane za uporabo kirurških tehnik za zdravljenje motenj in bolezni.
10	„Drugi specialisti, ki niso drugje razvrščeni,“ pomenijo zdravnike specialiste, ki niso zajeti v opredelitvah 5 do 9.
11	„Zdravniki, ki niso podrobneje opredeljeni,“ pomenijo zdravnike, ki jih ni mogoče razvrstiti v druge kategorije (opredelitve 3 do 10).
12	„Babice/babičarji, ki opravljajo poklic,“ pomenijo osebe, ki imajo priznano kvalifikacijo za babiško nego, imajo licenco za opravljanje poklica in zagotavljajo storitve neposredno pacientkam. Babica/babičar je strokovnjakinja/strokovnjak za babiško nego ali strokovna sodelavka/strokovni sodelavec za babiško nego. Strokovnjakinje/strokovnjaki za babiško nego zagotavljajo oskrbo in svetovanje ženskam med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju. Strokovnjakinje/strokovnjaki za babiško nego, ki vodijo porod samostojno ali v sodelovanju z zdravniki, medicinskimi sestrami in drugimi zdravstvenimi delavci ter staršem svetujejo in pomagajo pri negi dojenčkov. Strokovne sodelavke/strokovni sodelavci za babiško nego vodijo porod ali pomagajo zdravnikom ali strokovnjakom/strokovnjakinjam za babiško nego pri porodu. Strokovne sodelavke/strokovni sodelavci za babiško nego zagotavljajo predporodno in poporodno oskrbo ter starše poučujejo o negi dojenčkov.
13	„Medicinske sestre/zdravstveniki, ki opravljajo poklic,“ pomenijo osebe, ki imajo priznano kvalifikacijo za zdravstveno nego, imajo licenco za opravljanje poklica in zagotavljajo storitve neposredno pacientom in pacientkam. Medicinska sestra/zdravstvenik je strokovnjakinja/strokovnjak za zdravstveno nego ali strokovna sodelavka/strokovni sodelavec za zdravstveno nego. Strokovnjakinje/strokovnjaki za zdravstveno nego prevzamejo odgovornost za načrtovanje in izvajanje oskrbe pacientov, vključno z nadzorom drugih zdravstvenih delavcev, in pri praktičnem izvajanju preventivnih in kurativnih ukrepov delajo samostojno ali v skupinah z zdravniki in drugimi. Strokovna sodelavka/strokovni sodelavec za zdravstveno nego običajno delujejo pod nadzorom zdravnikom, medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev ter pri izvajanju zdravstvenega varstva, zdravljenja in napotitve, ki jih ti določijo.
14	„Zobozdravniki, ki opravljajo poklic,“ pomenijo osebe, ki imajo priznano kvalifikacijo za dentalno medicino, imajo licenco za opravljanje poklica in zagotavljajo storitve pacientom in pacientkam. Zobozdravniki diagnosticirajo in zdravijo bolezni, poškodbe in deformacije zob, dlesni in povezanih oralnih struktur. Z uporabo različnih zdravljenj, kot so kirurški posegi in druge specialistične tehnike, ter nasveti o ustnem zdravju ponovno vzpostavijo normalno oralno delovanje. Nanaša se tudi na zobozdravnike pripravnike in zobozdravnike sekundarije, ki so diplomirali iz dentalne medicine na medicinskih fakultetah in fakultetah dentalne medicine ali podobnih ustanovah in ki zagotavljajo storitve pod nadzorom drugih zobozdravnikov.
15	„Farmacevti, ki opravljajo poklic,“ pomenijo osebe, ki imajo priznano kvalifikacijo za farmacijo in imajo licenco za opravljanje poklica. Farmacevti pripravljajo in izdajajo zdravila na podlagi receptov, ki jih izdajo zdravniki, zobozdravniki ali drugi pooblaščeni zdravstveni delavci. Farmacevti pripravljajo, izdajajo ali prodajajo zdravila in učinkovine za bolnike ter svetujejo.
16	„Doktorji medicine“ pomenijo osebe, ki so diplomirale iz medicine na medicinskih fakultetah ali podobnih ustanovah v državi poročevalki, tj. osebe, ki so zaključile osnovno medicinsko izobrazbo.
17	„Doktorji dentalne medicine“ pomenijo osebe, ki so pridobile priznano kvalifikacijo za dentalno medicino v državi poročevalki.
18	„Diplomanti farmacije“ pomenijo osebe, ki so pridobile priznano kvalifikacijo za farmacijo v državi poročevalki.
19	„Diplomirane babice/diplomirani babičarji“ pomenijo osebe, ki so pridobile priznano kvalifikacijo za babiško nego v državi poročevalki.
20	„Diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik“ pomenijo osebe, ki so pridobile priznano kvalifikacijo za zdravstveno nego v državi poročevalki.
21	„Bolnišnice“ pomenijo ustanove z licenco, ki se ukvarjajo predvsem z zagotavljanjem medicinskih storitev ter storitev diagnostike in zdravljenja, ki vključujejo zdravniške storitve, storitve zdravstvene nege in druge zdravstvene storitve za hospitalizirane paciente, in specializiranih nastanitvenih storitev, ki jih potrebujejo pacienti, in ki lahko zagotavljajo tudi dnevno oskrbo, ambulantne zdravstvene storitve in zdravstvene storitve na domu.
22	„Bolnišnične postelje“ pomenijo postelje, ki se redno vzdržujejo in so krite z osebjem ter so takoj na voljo za oskrbo sprejetih pacientov. V ta koncept so vključene zasedene in nezasedene postelje. Izključeni so reševalni vozički in postelje za dnevno oskrbo (oskrba dnevnega pacienta in ambulantna oskrba) ter prehodne in začasne postelje. Bolnišnične postelje se lahko razdelijo glede na kategorijo oskrbe (opredelitvi 23 in 24) in funkcijo oskrbe (opredelitve 25–28).
23	„Somatska oskrba“ pomeni zdravstveno varstvo, povezano s telesom, ki se razlikuje od psihiatrične oskrbe.
24	„Psihiatrična oskrba“ pomeni zdravstveno varstvo, povezano z duševnimi in vedenjskimi motnjami.
25	„Zdravljenje“ pomeni zdravstvene storitve, pri katerih je glavni namen lajšanje simptomov ali zmanjšanje resnosti bolezni ali poškodbe ali zaščita pred njenim poslabšanjem ali zapleti, ki bi lahko ogrozili življenje ali normalno delovanje.
26	„Rehabilitacija“ pomeni storitve za stabilizacijo, izboljšanje ali obnovitev oslabljenih telesnih funkcij in struktur, nadomestitev neobstoja ali izgube telesnih funkcij in struktur, izboljšanje dejavnosti in udeležbe ter preprečevanje poškodb, zdravstvenih zapletov in tveganj.
27	„Dolgotrajna oskrba (zdravje)“ pomeni vrsto medicinskih storitev in storitev osebne nege, glavni cilj uporabe katerih je lajšanje bolečin in trpljenja ter zmanjšanje ali obvladovanje poslabšanja zdravstvenega stanja pri pacientih z določeno stopnjo dolgoročne odvisnosti.
28	„Bolnišnične postelje za somatsko oskrbo s funkcijo, ki niso drugje razvrščene,“ pomenijo postelje v bolnišnicah, ki niso razvrščene med postelje za zdravljenje, rehabilitacijo ali dolgotrajno oskrbo.
29	„Bolnišnične postelje za psihiatrično oskrbo“ pomenijo postelje v bolnišnicah, v katerih so nastanjeni pacienti z duševnimi težavami. Postelje za socialnovarstveno dolgotrajno oskrbo so izključene.
30	„Ustanove za dolgotrajno oskrbo z nastanitvijo“ pomenijo ustanove, ki se ukvarjajo predvsem z zagotavljanjem dolgotrajne oskrbe z nastanitvijo, ki združuje zdravstveno nego, nadzor ali druge vrste oskrbe glede na potrebe oskrbovancev, pri čemer je znatni del proizvodnega procesa in oskrbe mešanica zdravstvenih in socialnih storitev, zdravstvene storitve pa so v veliki meri na ravni zdravstvene nege v kombinaciji s storitvami osebne nege.
31	„Postelje v ustanovah za dolgotrajno oskrbo z nastanitvijo“ pomenijo postelje v ustanovah za dolgotrajno oskrbo z nastavijo, ki so na voljo osebam, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo.
32	„Enote za slikanje z magnetno resonanco (MRI)“ so naprave s tehniko slikanja, ki so namenjene vizualizaciji notranjih struktur telesa z uporabo magnetnih in elektromagnetnih polj, ki povzročajo resonančni učinek vodikovih atomov. Elektromagnetna sevanja, ki jih oddajajo ti atomi, se evidentirajo in obdelajo z namenskim računalnikom za izdelavo slik telesnih struktur.
33	„Skener računalniške tomografije (CT)“, znan tudi kot skener za računalniško aksialno tomografijo (CAT), pomeni rentgensko napravo, ki združuje številne rentgenske slike s pomočjo računalnika za ustvarjanje pogledov prečnega prereza in po potrebi tridimenzionalnih slik notranjih organov in struktur telesa.
34	„Ambulantna oskrba“ pomeni zagotavljanje zdravstvenih storitev neposredno ambulantnim pacientom, ki ne potrebujejo bolnišničnih storitev, vključno z oskrbo v ordinacijah družinskih zdravnikov in zdravnikov specialistov ter ustanovah, specializiranih za zdravljenje dnevnih pacientov in zagotavljanje storitev oskrbe na domu.
35	„Imunizacija proti gripi“ pomeni cepljenje, ki ščiti pred okužbo z virusi influence.
36	„Presejalni program za odkrivanje raka dojke (mamografija)“ pomeni organiziran presejalni program, namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojke z uporabo dvostranske mamografije.
37	„Presejalni program za odkrivanje raka materničnega vratu“ pomeni organiziran presejalni program, namenjen zgodnjemu odkrivanju raka materničnega vratu.
38	„Hospitalizirani pacient“ pomeni pacienta, ki prejme zdravljenje in/ali oskrbo v ustanovi zdravstvenega varstva in ki je uradno sprejet in potrebuje prenočitev. „Bolnišnična oskrba“ pomeni oskrbo hospitaliziranega pacienta.
39	„Ambulantni pacient“ pomeni pacienta, ki prejme zdravstvene in pomožne storitve v ustanovi zdravstvenega varstva ter ni uradno sprejet in ne potrebuje prenočitve. „Ambulantna oskrba“ pomeni oskrbo ambulantnega pacienta.
40	„Dnevni pacient“ pomeni pacienta, ki prejme načrtovane zdravstvene in paramedicinske storitve, opravljene v ustanovi zdravstvenega varstva, in ki je uradno sprejet za diagnosticiranje, zdravljenje ali druge vrste zdravstvenega varstva ter je istega dne odpuščen. „Dnevna oskrba“ je oskrba dnevnega pacienta.
41	„Odpust bolnišnično hospitaliziranega pacienta“ pomeni odpust (uradni odpust) hospitaliziranega pacienta iz bolnišnice. Zdravi novorojenčki so izključeni.
42	„Posteljni dnevi bolnišnično hospitaliziranega pacienta“ pomenijo dneve, ki jih hospitalizirani pacient preživi v bolnišnici. Zdravi novorojenčki so izključeni.
43	„Odpust bolnišničnega dnevnega pacienta“ pomeni odpust dnevnega pacienta. To je odpust pacienta, ki je bil uradno sprejet v bolnišnico zaradi prejema načrtovanih zdravstvenih in paramedicinskih storitev in ki je bil odpuščen istega dne. Zdravi novorojenčki so izključeni.
44	„Rezident“ pomeni običajnega rezidenta geografskega območja, tj. (i) osebo, ki je pred referenčnim datumom vsaj 12 mesecev neprekinjeno živela v svojem kraju običajnega prebivališča, ali (ii) osebo, ki je v dvanajstih mesecih pred referenčnim datumom prispela v kraj svojega običajnega prebivališča z namenom, da bo tam ostala najmanj eno leto. Če okoliščin iz točk (i) ali (ii) ni mogoče ugotoviti, pomeni „običajno prebivališče“ kraj pravnega ali registriranega prebivališča.
45	„Nerezident“ pomeni osebo, ki ni rezident države poročevalke.
46	„Kirurški posegi“ pomenijo zdravstvene posege, ki vključujejo incizijo z instrumenti ter se običajno izvajajo v operacijski dvorani in običajno vključujejo anestezijo in/ali pomoč pri dihanju. Kirurški posegi se lahko izvajajo pri hospitaliziranih pacientih, dnevnih pacientih ali v nekaterih primerih pri ambulantnih pacientih.
47	„Operacija katarakte“ pomeni kirurški poseg za odstranitev očesne leče in v večini primerov njeno nadomestitev z umetno lečo.
48	„Tonzilektomija“ pomeni kirurško odstranitev tonzil.
49	„Transluminalna koronarna angioplastika“ pomeni postopek, ki odpira blokirane koronarne arterije za izboljšanje pretoka krvi v srčno mišico.
50	„Kirurška premostitev koronarne arterije z graftom“ pomeni kirurško operacijo, pri kateri se ateromatozna zaprtja pacientovih koronarnih arterij premostijo s pobranimi venskimi ali arterijskimi kanali.
51	„Holecistektomija“ pomeni kirurški poseg za odstranitev žolčnika.
52	„Popravilo dimeljske hernije“ pomeni kirurško korekcijo dimeljske hernije. Dimeljska hernija je odprtina, oslabelost ali izbočenost v podložnem tkivu trebušne stene v območju dimelj med trebuhom in stegnom.
53	„Carski rez“ pomeni kirurški poseg za rojstvo otroka z incizijami v trebuhu in maternici.
54	„Zamenjava kolka“ pomeni kirurški postopek odstranitve poškodovanih delov kolčnega sklepa in njihove zamenjave s protezo.
55	„Popolna zamenjava kolena“ pomeni kirurški poseg, pri katerem se oboleli kolenski sklep nadomesti s protezo.
56	„Delna ekscizija mamarne žleze“ pomeni kirurško odstranitev dela tkiva dojke zaradi območja bolezni, kot so masa/lezija, cista, tumor ali benigna ali maligna neoplazma.
57	„Popolna mastektomija“ pomeni kirurško odstranitev celotne dojke.

PRILOGA II

Seznam spremenljivk, njihovih značilnosti in razčlenitev iz člena 3

Spremenljivke

Značilnosti in razčlenitve

1.	Podatki o zaposlovanju v zdravstvenem varstvu

1.1.	Število zdravnikov, ki opravljajo poklic, po starosti in spolu

Število zaposlenih ob koncu referenčnega obdobja. Razčlenitev po starosti in spolu.

Starost: manj kot 35, 35–44, 45–54, 55–64, 65–74, 75 in starejši.

1.2.	Število zdravnikov, ki opravljajo poklic, po starosti in spolu

Število zaposlenih ob koncu referenčnega obdobja. Razčlenitev po kategorijah.

Kategorije: splošni zdravniki, drugi splošni (nespecialistični) zdravniki, pediatri, porodničarji in ginekologi, psihiatri, skupina nekirurških specialistov, skupina kirurških specialistov, drugi specialisti, ki niso uvrščeni drugje, zdravniki, ki niso podrobneje opredeljeni.

1.3.	Število babic/babičarjev, ki opravljajo poklic

Število zaposlenih ob koncu referenčnega obdobja. Skupno število.

1.4.	Število medicinskih sester/zdravstvenikov zdravstvene nege, ki opravljajo poklic

Število zaposlenih ob koncu referenčnega obdobja. Skupno število.

1.5.	Število zobozdravnikov, ki opravljajo poklic

Število zaposlenih ob koncu referenčnega obdobja. Skupno število.

1.6.	Število farmacevtov, ki opravljajo poklic

Število zaposlenih ob koncu referenčnega obdobja. Skupno število.

2.	Podatki o diplomantih v zdravstvenem varstvu

2.1.	Število doktorjev medicine

Skupno število v referenčnem obdobju.

2.2.	Število doktorjev dentalne medicine

Skupno število v referenčnem obdobju.

2.3.	Število diplomantov farmacije

Skupno število v referenčnem obdobju.

2.4.	Število diplomantov babiške nege

Skupno število v referenčnem obdobju.

2.5.	Število diplomantov zdravstvene nege

Skupno število v referenčnem obdobju.

3.	Podatki o bolnišničnih posteljah in posteljah v ustanovah za dolgotrajno oskrbo z nastanitvijo

3.1.	Število bolnišničnih postelj za somatsko oskrbo

Povprečno število v referenčnem obdobju ali skupno število ob koncu referenčnega obdobja. Razčlenitev po funkcijah.

Funkcije: zdravljenje, rehabilitacija, dolgotrajna oskrba, funkcija, ki ni uvrščena drugje.

3.2.	Število bolnišničnih postelj za psihiatrično oskrbo

Povprečno število v referenčnem obdobju ali skupno število ob koncu referenčnega obdobja.

3.3.	Število postelj v ustanovah za dolgotrajno oskrbo z nastanitvijo

Povprečno število v referenčnem obdobju ali skupno število ob koncu referenčnega obdobja.

4.	Podatki o pripomočkih za medicinsko slikanje

4.1.	Število enot MRI

Skupno število ob koncu referenčnega obdobja.

4.2.	Število skenerjev za CT

Skupno število ob koncu referenčnega obdobja.

5.	Podatki o ambulantni oskrbi

5.1.	Stopnja imunizacije ljudi, starih 65 let in več, proti gripi

Število ljudi, starih 65 let in več, ki so bili v referenčnem obdobju cepljeni proti gripi, deljeno s povprečnim letnim prebivalstvom, starim 65 let in več.

ali

Število ljudi, starih 65 let in več, ki so bili cepljeni proti gripi v sezoni gripe, opredeljeni kot od 1. julija do 30. junija, ki se je končala v referenčnem obdobju, deljeno s prebivalstvom, starim 65 let in več na začetku referenčnega obdobja.

5.2.	Delež žensk v starosti od 50 do 69 let, ki so bile presejane za raka dojke v okviru nacionalnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojke (mamografija)

Stopnja: število žensk v starosti od 50 do 69 let, ki so bile presejane za odkrivanje raka dojke v okviru nacionalnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojke (mamografija) v 24 mesecih pred koncem referenčnega obdobja (ali v skladu s posebno pogostostjo presejalnih pregledov, priporočeno v vsaki državi), deljeno s številom žensk v starosti od 50 do 69 let, upravičenih do organiziranega programa presejalnih pregledov.

Če država nima takega programa, ne bo dala nobene vrednosti in bo le označila ustrezno zastavico.

5.3.	Delež žensk v starosti od 20 do 69 let, ki so bile presejane za raka materničnega vratu v okviru nacionalnega presejalnega programa za odkrivanje raka materničnega vratu.

Stopnja: število žensk v starosti od 20 do 69 let, ki so bile presejane za odkrivanje raka materničnega vratu v okviru nacionalnega presejalnega programa za odkrivanje raka materničnega vratu v 36 mesecih pred koncem referenčnega obdobja (ali v skladu s posebno pogostostjo presejalnih pregledov, priporočeno v vsaki državi), deljeno s številom žensk v starosti od 20 do 69 let, upravičenih do organiziranega programa presejalnih pregledov.

Če država nima takega programa, ne bo dala nobene vrednosti in bo le označila ustrezno zastavico.

6.	Podatki o bolnišnični oskrbi

6.1.	Število odpuščenih bolnišnično hospitaliziranih pacientov

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev po diagnozi, spolu, starostni skupini in geografski razsežnosti.

Duševnih in vedenjskih motenj ni treba razčleniti po diagnozi in jih je mogoče združiti v skupino.

Starostne skupine: manj kot 1, 1–4, 5–9, 10–14, 15–19, 20–24, 25–29, 30–34, 35–39, 40–44, 45–49, 50–54, 55–59, 60–64, 65–69, 70–74, 75–79, 80–84, 85–89, 90–94, 95 in starejši

Geografska razsežnost: Regija NUTS2, v kateri prebiva odpuščeni pacient (za nerezidente: država stalnega prebivališča).

6.2.	posteljnih dni bolnišnično hospitaliziranih pacientov

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev po diagnozi, spolu, starostni skupini in geografski razsežnosti.

Duševnih in vedenjskih motenj ni treba razčleniti po diagnozi in jih je mogoče združiti v skupino.

Geografska razsežnost: Regija NUTS2, v kateri prebiva odpuščeni pacient (za nerezidente: država stalnega prebivališča).

6.3.	Število odpustov bolnišničnih dnevnih pacientov

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev po diagnozi, spolu, starostni skupini in geografski razsežnosti.

Duševnih in vedenjskih motenj ni treba razčleniti po diagnozi in jih je mogoče združiti v skupino.

Geografska razsežnost: Regija NUTS2, v kateri prebiva odpuščeni pacient (za nerezidente: država stalnega prebivališča).

6.4.	Število odpuščenih bolnišnično hospitaliziranih pacientov, ki so prejeli somatsko zdravljenje

Skupno število v referenčnem obdobju.

6.5.	Število posteljnih dni bolnišnično hospitaliziranih pacientov, ki so prejeli somatsko zdravljenje

Skupno število v referenčnem obdobju.

7.	Podatki o kirurških posegih

7.1.	Operacija katarakte

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih, dnevnih pacientih in ambulantnih pacientih.

7.2.	Tonzilektomija

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih, dnevnih pacientih in ambulantnih pacientih.

7.3.	Transluminalna koronarna angioplastika

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.4.	Kirurška premostitev koronarne arterije z graftom

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.5.	Holecistektomija

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.6.	Popravilo dimeljske hernije

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.7.	Carski rez

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientkah in dnevnih pacientkah.

7.8.	Zamenjava kolka

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.9.	Popolna zamenjava kolena

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.10.

Delna ekcizija mamarne žleze

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.11.

Popolna mastektomija

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.