(1)

Uredba (ES) št. 853/2004 določa posebna higienska pravila za živila živalskega izvora za nosilce živilske dejavnosti.

(2)

Uredba (ES) št. 853/2004 omogoča zakol perutnine na kmetiji ob upoštevanju nekaterih zahtev, vključno z zahtevo, da mora biti zaklanim živalim priloženo spričevalo v skladu z vzorcem, določenim v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/2235 (3). Vendar se Priloga III k Uredbi (ES) št. 853/2004 nanaša na napačno spričevalo, zato bi bilo treba ta sklic popraviti.

(3)

Uredba (EU) 2017/625, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2021/1756 (4), razširja možnost odstopanja od zahteve za razvrstitev pridelovalnih območij in območij za ponovno nasaditev na vse iglokožce, ki niso precejevalci, in ne le na morske kumare. Posledično bi bilo treba spremeniti poglavji IX in X oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, da bi se upoštevala ta možnost.

(4)

Poleg tega Priloga III k Uredbi (ES) št. 853/2004 določa zahteve glede temperature in pogoje prevoza za ribiške proizvode. Med drugim določa, da je treba ribiške proizvode prevažati pri temperaturi talečega se ledu, če so ohlajeni, ali pri –18 °C, če so zamrznjeni. Zdaj so na voljo nove tehnike prevoza, ki vključujejo zmanjšanje temperature ribe na temperaturo med prvotnim zmrziščem ribe in približno 1 °C do 2 °C nižje ter omogočajo prevoz v zabojih brez ledu, pa tudi podhlajevanje. Te nove tehnike bi morale biti določene v Uredbi (ES) št. 853/2004, njihova uporaba pa bi morala biti dovoljena ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 28. januarja 2021 o uporabi tehnike tako imenovanega „podhlajevanja“ za prevoz svežih ribiških proizvodov (5).

(5)

V skladu z delom A poglavja III oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 je treba sveže ribiške proizvode skladiščiti z ledom v ustreznih objektih, novi led pa je treba dodati tolikokrat, kakor je potrebno. Poleg tega se lahko celi sveži ribiški proizvodi ali proizvodi brez drobovja prevažajo in skladiščijo v ohlajeni vodi na krovu plovil, dokler ne pridejo do prvega obrata na kopnem, ki opravlja druge dejavnosti, kot so prevoz in sortiranje.

(6)

Nosilci živilske dejavnosti, ki delajo v sektorju ribiških proizvodov, so zahtevali, naj se Priloga III k Uredbi (ES) št. 853/2004 spremeni tako, da se omogoči prevoz celih svežih ribiških proizvodov in proizvodov brez drobovja v ohlajeni vodi, potem ko prispejo v prvi obrat na kopnem. Ta prevoz bi bilo treba opraviti v „kadeh“, in sicer v zabojih iz triplastnega polietilena, napolnjenih z vodo in ledom.

(7)

EFSA je 19. marca 2020 sprejela znanstveno mnenje o uporabi kadi za prevažanje in skladiščenje svežih ribiških proizvodov (6). EFSA je v tem mnenju sklenila, da ni bistvenih razlik za javno zdravje med skladiščenjem in prevozom svežih ribiških proizvodov v skladu z zahtevami iz dela A poglavja III oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 in uporabo kadi, ter navedla nekatera priporočila za njihovo uporabo. Prilogo III k Uredbi (ES) št. 853/2004 bi bilo zato treba spremeniti, da bi se omogočila uporaba kadi za prevoz celih svežih ribiških proizvodov in proizvodov brez drobovja v vodi in ledu po njihovem prispetju v prvi obrat na kopnem, kjer se izvajajo dejavnosti, ki niso prevoz in sortiranje.

(8)

Poglavje VIII oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 določa podrobna pravila za prevoz ribiških proizvodov. Zlasti sveže ribiške proizvode je med njihovim prevozom treba hraniti pri temperaturi, ki se približuje temperaturi talečega se ledu, zamrznjene ribiške proizvode pa je treba med prevozom hraniti pri temperaturi največ –18 °C v vseh delih proizvoda, z občasnimi kratkotrajnimi nihanji navzgor za največ 3 °C.

(9)

EFSA je 10. decembra 2020 sprejela znanstveno mnenje o uporabi tehnike tako imenovanega „podhlajevanja“ za prevoz svežih ribiških proizvodov (7). V tem mnenju je primerjala temperaturo podhlajenih svežih ribiških proizvodov v zabojih brez ledu in proizvodov, za katere se uporablja trenutno dovoljena praksa v zabojih z ledom. Sklenila je, da v primernih pogojih z vidika javnega zdravja ni razlik med temperaturami pri tradicionalnem prevozu in pri tehnikah podhlajevanja. Kar zadeva analitične metode za odkrivanje, ali je predhodno zamrznjena riba na trgu predstavljena kot podhlajena, je EFSA opredelila pet metod, za katere bi se lahko štelo, da ustrezajo namenom. Uporaba tehnike podhlajevanja bi zato morala biti dovoljena pod določenimi pogoji za prevoz svežih ribiških proizvodov iz točke 1 poglavja VIII oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(10)

Poglavje I oddelka X Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 določa higienska pravila za proizvodnjo jajc. Glavni patogen, ki v Uniji predstavlja veliko tveganje za bolezni, ki se prenašajo z jajci, je Salmonella Enteritidis, na njegovo rast v jajcih pa pozitivno vpliva temperatura med skladiščenjem in prevozom jajc. Ker v mnogih državah članicah ni nobenih zahtev glede časa in temperaturnih pogojev med skladiščenjem in prevozom jajc, je pomembno, da se v Uredbi (ES) št. 853/2004 za jajca določi „datum minimalne trajnosti“, kot je opredeljen v členu 2(2), točka (r), Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8), da se zagotovi enotna podlaga, s katero lahko končni potrošniki ozaveščeno izbirajo in kar najvarneje uporabljajo živila. V mnenju EFSA z dne 10. julija 2014 o tveganjih, ki jih za javno zdravje predstavljajo jedilna jajca zaradi kvarjenja in razvoja patogenov (9), je naveden sklep, da bi bilo treba datum minimalne trajnosti za jajca, ki jih znesejo kokoši vrste Gallus gallus, določiti na največ 28 dni, saj vsako podaljšanje roka trajanja teh jajc prek 28 dni pomeni večje relativno tveganje za bolezni. Veljavna zahteva iz poglavja I oddelka X Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, da je treba jajca oddati potrošniku v roku 21 dni po nesenju, je tržni standard, ki ima omejen vpliv na varnost jajc, prispeva pa k živilskim odpadkom na ravni prodaje na drobno. S podaljšanjem tega obdobja z 21 dni na 28 dni bi se znatno zmanjšali ti živilski odpadki, zlasti za jajca, ki jih znesejo kokoši vrste Gallus gallus, saj bi bila ta jajca umaknjena iz prodaje hkrati s potekom njihovega datuma minimalne trajnosti.

(11)

Oddelek XVI Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 določa posebne zahteve za proizvodnjo nekaterih visoko rafiniranih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, kadar se z obdelavo surovine odpravijo morebitna tveganja za zdravje ljudi ali živali. Nekateri maščobni derivati, kot sta holesterol in vitamin D3, pridobljen iz lanolina, so zaradi odprave tovrstnih tveganj prav tako posebej obdelani, zato bi se morali šteti za visoko rafinirane proizvode.

(12)

Arome se v živilih uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Postopek njihove proizvodnje vključuje kompleksne fizikalne, encimske ali mikrobiološke postopke, s katerimi se na podlagi razpoložljivih znanstvenih dokazov odpravi morebitno tveganje za zdravje ljudi ali živali. Arome, pridobljene iz proizvodov živalskega izvora, se bi zato morale šteti za visoko rafinirane proizvode.

(13)

Prilogo III k Uredbi (ES) št. 853/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/624 (11) določa posebna pravila o izvajanju uradnega nadzora iz člena 18(1) Uredbe (EU) 2017/625. Zlasti člen 1, točka (v), in člen 11 navedene delegirane uredbe obravnavata odstopanja od člena 18(6) Uredbe (EU) 2017/625 v zvezi z razvrstitvijo pridelovalnih območij ter območij za ponovno nasaditev pektinidov, morskih polžev in morskih kumar. Člen 18 Uredbe (EU) 2017/625, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2021/1756, razširja možnost za odstopanja od zahteve za razvrstitev pridelovalnih območij in območij za ponovno nasaditev na vse iglokožce, ki niso precejevalci, in ne le na morske kumare. Skladno s tem bi morala biti Delegirana uredba (EU) 2019/624 spremenjena tako, da razvrstitev pridelovalnih območij ter območij za ponovno nasaditev ni več zahtevana v zvezi nabiranjem iglokožcev, ki niso precejevalci.

(15)

Uredba (ES) št. 853/2004 in Delegirana uredba (EU) 2019/624 bi morali biti spremenjeni z enotno delegirano uredbo, saj so številne spremembe v zvezi z njima povezane z nedavnimi spremembami Uredbe (EU) 2017/625 z Uredbo (EU) 2021/1756. Hkrati je sprememba Delegirane uredbe (EU) 2019/624 glede iglokožcev pomožne narave, saj gre zgolj za uskladitev s spremembo Uredbe (EU) 2017/625 z Uredbo (EU) 2021/1756. Poleg tega bi zaradi skladnosti s pravili Unije spremembe Uredbe (ES) št. 853/2004 in Delegirane uredbe (EU) 2019/624 morale začeti učinkovati na isti datum.

(16)

Uredbo (ES) št. 853/2004 in Delegirano uredbo (EU) 2019/624 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –