(1)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) določa, da je treba sprejeti ohranitvene ukrepe ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, kar vključuje, če je ustrezno, poročila, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter drugi svetovalni organi, ter mnenja svetovalnih svetov, ustanovljenih za zadevna geografska območja pristojnosti, in skupna priporočila držav članic.

(2)

Svet mora sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s temi ribolovnimi možnostmi. Uredba (EU) št. 1380/2013 določa, da se ribolovne možnosti državam članicam dodelijo tako, da zagotavljajo relativno stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež ali ribištvo.

(3)

Uredba (EU) št. 1380/2013 določa, da je cilj skupne ribiške politike doseči stopnjo izkoriščanja največjega trajnostnega donosa (MSY) do leta 2015, kjer je to mogoče, za vse staleže pa postopoma, vendar najpozneje do leta 2020. Cilj prehodnega obdobja do leta 2020 je bil, da se doseganje MSY za vse staleže uravnovesi z morebitnimi socialno-ekonomskimi posledicami možnih prilagoditev povezanih ribolovnih možnosti.

(4)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih posledic, pri čemer bi bilo treba zagotoviti pošteno obravnavo ribiških sektorjev, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki.

(5)

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa večletni načrt za staleže trske, atlantskega sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže. Cilj tega načrta je zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo MSY. V Uredbi (EU) št. 1380/2013 je določeno, da bi bilo treba ribolovne možnosti za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, določiti v skladu s pravili iz teh večletnih načrtov.

(6)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/1139 bi se morale ribolovne možnosti za staleže iz člena 1 navedene uredbe določiti tako, da bi se ribolovna umrljivost na ravni MSY, izražena v razponih, dosegla čim prej, a postopoma in z rastočim ritmom najkasneje do leta 2020. Omejitve ulova za zadevne staleže v Baltskem morju za leto 2023 bi bilo zato treba določiti v skladu s cilji večletnega načrta, določenega z navedeno uredbo.

(7)

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je 31. maja 2022 objavil svoje letno mnenje o staležih za staleže v Baltskem morju, razen svojega mnenja o sledu iz zahodnega Baltskega morja, ki ga je objavil 30. junija 2022. ICES navaja, da se je biomasa atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja v podrazdelkih ICES 20 do 24 nekoliko povečala, vendar znaša le 59 % mejne referenčne točke za biomaso drstitvenega staleža(Blim), pod katero je mogoče, da se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja. Poleg tega je prirast še vedno na zgodovinsko nizki ravni. ICES je zato že peto leto zapored izdal mnenje o ničnem ulovu sleda iz zahodnega Baltskega morja. Na podlagi člena 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 bi bilo treba sprejeti vse ustrezne popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, višje od ravni, ki omogoča MSY. Poleg tega se z navedeno določbo zahteva sprejetje dodatnih popravnih ukrepov. Zato se je leta 2022 zaprl usmerjeni ribolov sleda iz zahodnega Baltskega morja, za neizogibni prilov sleda iz zahodnega Baltskega morja pa je bil določen zelo nizek TAC, da bi se preprečil pojav vrst, ki omejujejo ribolov. Vendar je bila usmeritev na sleda iz zahodnega Baltskega morja dovoljena za ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namene znanstvenih raziskav in so v celoti skladne s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ter male priobalne ribiče, ki lovijo z nekaterimi vrstami pasivnega orodja. Zaradi mnenja ICES in nespremenjenega stanja staleža je primerno ohraniti raven ribolovnih možnosti in funkcionalno povezanih popravnih ukrepov.

(8)

V zvezi s staležem trske iz vzhodnega Baltskega morja lahko ICES od leta 2019 previdnostno mnenje utemelji na oceni, pripravljeni na podlagi obsežnejših podatkov. ICES ocenjuje, da je biomasa staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja še vedno pod ravnjo Blim in da se je od leta 2021 komaj kaj povečala. ICES je zato že četrto leto zapored izdal mnenje o ničnem ulovu trske iz vzhodnega Baltskega morja. Od leta 2019 so v Uniji sprejeti strogi ohranitveni ukrepi. V skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 je bil usmerjeni ribolov trske iz vzhodnega Baltskega morja zaprt in TAC za neizogibni prilov trske iz vzhodnega Baltskega morja določen na zelo nizki ravni, da bi se preprečil pojav „vrste, ki omejuje ribolov“. Poleg tega so bili sprejeti dodatni popravni ukrepi, funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, v obliki prepovedi ribolova v času drstenja in prepovedi rekreacijskega ribolova na glavnem območju razširjenosti. Zaradi mnenja ICES in nespremenjenega stanja staleža je primerno ohraniti raven ribolovnih možnosti in funkcionalno povezanih popravnih ukrepov.

(9)

Kar zadeva stalež trske iz zahodnega Baltskega morja, so znanstvene ocene za več let pokazale, da je bila biomasa drstitvenega staleža pod mejno referenčno točko, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja (Btrigger). V zadnjih letih so bili zato sprejeti vse strožji ukrepi upravljanja. ICES se je leta 2021 odločil, da bo opravil bolj poglobljeno oceno, ki je pokazala, da je bila biomasa staleža trske iz zahodnega Baltskega morja več kot deset let dejansko večinoma pod Blim. Tako je bil v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 usmerjeni ribolov trske iz zahodnega Baltskega morja zaprt, za neizogibni prilov trske iz zahodnega Baltskega morja pa je bil določen zelo nizek TAC, da bi se preprečil pojav „vrst, ki omejuje ribolov“. Poleg tega so bili sprejeti dodatni popravni ukrepi, funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, v obliki razširjene prepovedi ribolova v času drstenja, ki zajema tudi rekreacijski ribolov, in nadaljnjega zmanjšanja omejitve dnevnega ulova pri rekreacijskem ribolovu. ICES je leta 2022 biomaso staleža popravil navzdol in kljub rahlemu lanskoletnemu povečanju ocenjuje, da biomasa znaša manj kot 40 % Blim. Zaradi nekoliko višjih ocen prirasta in nejasnih dejavnikov dodatne umrljivosti, ki jih ICES trenutno ne more vključiti v svoj model ocenjevanja, se za ribolovno umrljivost, ki omogoča največji trajnostni donos (FMSY), izda mnenje za povečanje celotnega ulova. Vendar je ICES poudaril, da je njegova kratkoročna napoved zelo negotova in da glede na nejasno dodatno umrljivost obstaja 66-odstotna verjetnost, da bo biomasa staleža leta 2024 ostala pod Blim, če se ribolovne možnosti določijo na točkovni vrednosti FMSY. Poleg tega ICES tako kot leta 2021 ni mogel izdati ločenega mnenja o ulovu za gospodarski in rekreacijski ulov. Glede na zmanjševanje staleža in negotovost v zvezi z mnenjem o ulovu na točkovni vrednosti FMSY je primerno, da se sprejme previdnostni pristop ter ohranijo funkcionalno povezani popravni ukrepi in raven ribolovnih možnosti.

(10)

Leta 2020 je ICES ocenil, da je biomasa sleda iz osrednjega Baltskega morja upadla pod Btrigger, leta 2021 pa, da se je približala Blim. ICES je leta 2022 ocenil, da se je biomasa povečala, a je še vedno ostala pod Btrigger. Stalež se opira le na letnik 2019, ocena njegove moči pa je bila od leta 2020 precej različna. Zato je ribolovne možnosti primerno določiti v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2016/1139.

(11)

Biomasa sleda iz Botnijskega zaliva se od leta 2010 stalno zmanjšuje. ICES se je leta 2019 odločil, da bo izdal mnenje na podlagi pristopa, pripravljenega za staleže, za katere ni na voljo vseh podatkov, in sicer zaradi pomembnih naknadno ugotovljenih nedoslednosti v ocenah staleža. Po opravljeni poglobljeni analizi je ICES lahko leta 2021 spet izdal mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa. V skladu s posodobljenim mnenjem za leto 2021 naj bi se ribolovne možnosti za leto 2021 znatno povečale, in sicer na podlagi ocene, da se biomasa vendarle povečuje. ICES je za leto 2022 svetoval rahlo zmanjšanje ribolovnih možnosti. Vendar je v mnenju za leto 2023 biomaso staleža popravil precej navzdol. Po navedbah ICES je ta manjša biomasa najverjetneje posledica stalnega zmanjševanja velikosti sleda. ICES ocenjuje, da je biomasa staleža zdaj tik nad Btrigger. Edini scenarij ulova, ki ga ICES predlaga za ohranitev staleža nad Btrigger leta 2024, je najnižja točka razpona FMSY. Glede na negativni razvoj staleža in za preprečitev, da bi stalež upadel pod Btrigger, je primerno, da se ribolovne možnosti določijo na najnižji točki FMSY.

(12)

Glede na mnenje ICES o morski plošči se trska ulovi kot prilov pri ribolovu morske plošče. Glede na mnenje ICES o papalini se papalina ulovi pri mešanem ribolovu s sledom in je plen trske. Primerno je, da se te interakcije različnih vrst upoštevajo pri določanju ribolovnih možnosti za morsko ploščo oziroma papalino v ustreznem nižjem razponu FMSY.

(13)

Kar zadeva atlantskega lososa v podrazdelkih ICES 22 do 31, je ICES že več let navajal, da je stanje rečnih staležev zelo heterogeno. ICES je leta 2021, po opravljeni poglobljeni analizi, svetoval, da bi bilo treba ustaviti ves gospodarski in rekreacijski ulov v osrednjem morskem bazenu, ki je sam po sebi mešani ribolov atlantskega lososa iz zdravih in šibkih rečnih staležev, da bi se tako zaščitili šibki rečni staleži. Vendar je ICES menil, da bi se lahko obstoječi usmerjeni ribolov v obalnih območjih Botnijskega zaliva in Alandskega morja nadaljeval med poletno migracijo atlantskega lososa. Zato je bil določen poseben TAC za prilov atlantskega lososa v teh območjih, z izjemo ribolovnih operacij, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav in so v celoti skladne s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241, ter priobalnega ribolova severno od zemljepisne širine 59° 30’ S med 1. majem in 31. avgustom. Sprejeti so bili tudi dodatni popravni ukrepi, funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, in sicer v obliki omejitev uporabe parangalov in omejitve dnevnega ulova pri rekreacijskem ribolovu. ICES je leta 2022 prenesel svoje mnenje iz leta 2021. Zato je primerno, da se ohrani raven ribolovnih možnosti in funkcionalno povezanih popravnih ukrepov, ob hkratnem pojasnilu, da bi moral rekreacijski ribič po ulovu prvega atlantskega lososa z obrezano maščobno plavutjo za preostanek dneva prenehati loviti losose.

(14)

Da bi zagotovili popolno uporabo obalnih ribolovnih možnosti, je od leta 2019 uvedena omejena prožnost med območji za atlantskega lososa med podrazdelki ICES 22 do 31 in podrazdelkom ICES 32. Glede na nespremenjene ribolovne možnosti za ta dva staleža je primerno, da se sedanja prožnost ohrani.

(15)

Prepoved ribolova morske postrvi več kot štiri morske milje od temeljnih črt ter omejitev prilova te vrste na 3 % skupnega ulova morske postrvi in atlantskega lososa sta v veliki meri prispevala k občutnemu zmanjšanju prejšnjega znatnega napačnega poročanja ulova pri ribolovu atlantskega lososa, zlasti kot ulova morske postrvi. Navedeno določbo je zato primerno ohraniti, da bi se ohranila nizka raven napačnega poročanja.

(16)

Ukrepi v zvezi z rekreacijskim ribolovom trske in atlantskega lososa ter ukrepi za ohranjanje staležev morske postrvi in atlantskega lososa ne bi smeli posegati v strožje nacionalne ukrepe na podlagi členov 19 in 20 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(17)

Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, veljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (4), zlasti člena 33 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora oziroma člena 34 navedene uredbe o prenosu podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti kode za iztovarjanje staležev, za katere velja ta uredba, ki jih morajo države članice uporabljati pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(18)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (5) so bili določeni dodatni pogoji za upravljanje TAC iz leta v leto, vključno z določbami glede prilagodljivosti za staleže, za katere veljajo previdnostni in analitski TAC iz členov 3 oziroma 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe mora Svet pri določanju TAC odločiti, za katere staleže se člena 3 in 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Nedavno je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določen mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi ogrozila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in povzročila poslabšanje biološkega statusa staležev, bi bilo treba izrecno določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(19)

Biomasa staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja, trske iz zahodnega Baltskega morja in sleda iz zahodnega Baltskega morja je pod Blim, v letu 2023 pa so dovoljeni le prilov, znanstveni ribolov in za sled iz zahodnega Baltskega morja nekatere vrste malega priobalnega ribolova. Zato so se države članice, ki imajo delež kvote ustreznega TAC, odločile, da v letu 2023 za te staleže ne bodo uporabile vsakoletne prilagodljivosti iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013, tako da ulov leta 2023 ne bo presegel TAC, ki je določen za trsko iz vzhodnega Baltskega morja, sleda iz zahodnega Baltskega morja in trsko iz zahodnega Baltskega morja. Poleg tega je južno od zemljepisne širine 59° 30’ S biomasa skoraj vseh rečnih staležev lososa pod mejno referenčno točko za proizvodnjo dveletnih lososov (Rlim), v letu 2023 pa sta dovoljenja le prilov in znanstveni ribolov. Zato so se zadevne države članice podobno zavezale v zvezi z vsakoletno prilagodljivostjo, povezano z ulovom atlantskega lososa v osrednjem morskem bazenu leta 2023.

(20)

Uredba Sveta (EU) 2022/109 (6) določa ribolovne možnosti za norveškega moliča do 31. oktobra 2022 v razdelku ICES 3a, vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja 4 in vodah Združenega kraljestva območja 2a. Ribolovno obdobje za norveškega moliča traja od 1. novembra do 31. oktobra. Da se omogoči začetek ribolova 1. novembra 2022 ter na podlagi novega znanstvenega mnenja in po posvetovanjih z Združenim kraljestvom, je treba določiti predhodni TAC za norveškega moliča v razdelku ICES 3a, vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja 4 in vodah Združenega kraljestva razdelka ICES 2a od 1. novembra 2022 do 31. decembra 2022. Ta predhodni TAC bi bilo treba določiti skladno z mnenjem ICES, objavljenim 7. oktobra 2022.

(21)

Sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo na eni strani ter vlado Grenlandije in vlado Danske na drugi strani in Protokol o izvajanju k navedenemu sporazumu (7) določata, da Unija prejme 7,7 % TAC za kapelana (Mallotus villosus), ki se ulovi v grenlandskih vodah podobmočij ICES 5 in 14. Unija je 7. oktobra 2022 od grenlandskih organov prejela informacije, da je vlada Grenlandije na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in dogovora o kapelanu, doseženega med Grenlandijo, Islandijo in Norveško, določila svojo kvoto. V skladu s Sporazumom in Protokolom o izvajanju želi Grenlandija Uniji ponuditi 7 760 ton kapelana. Dokler Unija ne sprejme ponudbe glede kapelana in se ta ne odrazi v pravu Unije, bi bilo treba ribolovne možnosti za navedeni stalež v Uredbi (EU) 2022/109 označiti z „Se določi naknadno“.

(22)

Posodobljeno znanstveno mnenje za južnega osliča v razdelku ICES 8c, podobmočjih 9 in 10 ter vodah Unije območja CECAF 34.1.1. za leto 2022 je ICES objavil 12. oktobra 2022. To posodobljeno znanstveno mnenje je mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa in temelji na novem ocenjevalnem modelu, ki ga je ICES razvil med primerjalno analizo za navedeni stalež februarja 2022. Ribolovne možnosti za navedeni stalež za leto 2022, določene z Uredbo (EU) 2022/109, bi bilo treba spremeniti na podlagi navedenega posodobljenega znanstvenega mnenja, TAC pa bi bilo treba določiti v skladu z najvišjo vrednostjo v razponu FMSY (v nadaljnjem besedilu: zgornja vrednost FMSY), saj je južni oslič vrsta, ki najbolj omejuje mešani ribolov. Uredbo (EU) 2022/109 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(23)

Uredbo (EU) 2022/109 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(24)

Da bi se preprečila prekinitev ribolovnih dejavnosti, bi bilo treba določbe te uredbe v zvezi z Baltskim morjem uporabljati od 1. januarja 2023. Omejitve ulova iz Uredbe (EU) 2022/109 se uporabljajo od 1. januarja 2022. Določbe, uvedene s to uredbo, v zvezi z navedenimi omejitvami ulova bi se morale zato tudi uporabljati od 1. januarja 2022. Vendar pa bi se morala ta uredba uporabljati za norveškega moliča v razdelku ICES 3a, v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4 in vodah Združenega kraljestva razdelka ICES 2a od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2023, saj je to ribolovna sezona norveškega moliča. Glede na potrebo po nadaljevanju trajnostnih ribolovnih dejavnosti in po pravočasnem začetku ustreznega ribolova, da se odpre ribolovna sezona, , bi se morale določbe te uredbe v zvezi z omejitvami ulova za kapelana v grenlandskih vodah podobmočij ICES 5 in 14 uporabljati od 15. oktobra 2022. Ker zadevne ribolovne možnosti še niso bile izčrpane ali pa se bodo povečale s to uredbo, retroaktivna uporaba te uredbe ne vpliva na načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –