(1)

Evropska komisija je z Uredbo (EU) 2016/1328 (3) uvedla protidampinške dajatve na uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska) in Ruske federacije (v nadaljnjem besedilu: Rusija) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava.

(2)

Veljavne protidampinške dajatve za LRK znašajo 19,7 % na uvoz od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, 20,5 % za nevzorčene sodelujoče družbe in 22,1 % za vse druge družbe, dajatve za Rusijo pa znašajo od 18,7 % do 34 % za vzorčene proizvajalce izvoznike in 36,1 % za vse druge družbe.

(3)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (4) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek za pregled je 3. maja 2021 vložilo Evropsko jeklarsko združenje (v nadaljnjem besedilu: združenje Eurofer ali vložnik) v imenu industrije hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil ponovitev dampinga in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

(5)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 3. avgusta 2021 začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz LRK in Rusije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi) v Unijo na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(6)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2020 do 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo stopijo v stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, vse znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce v LRK in Rusiji ter organe LRK in Rusije, znane uvoznike, uporabnike in trgovce ter jih povabila k sodelovanju.

(8)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je prejela pripombe treh proizvajalcev izvoznikov iz Rusije, ruske vlade, enega nepovezanega uvoznika in enega uporabnika.

(9)

V svojih pripombah glede začetka preiskave so trije ruski proizvajalci izvozniki trdili, da vložnik ni predložil zadostnih in zanesljivih dokazov o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga zaradi uvoza iz Rusije. Poleg tega so ruska vlada, ruski proizvajalci izvozniki, nepovezani uvoznik in uporabnik trdili, da ni vzročne zveze med stanjem škode v industriji Unije in uvozom hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz Kitajske in Rusije. Obrazložitev različnih strani je bila, da so škodo industriji Unije, če je ta obstajala, povzročili drugi dejavniki in ne škodljivi uvoz iz Rusije in Kitajske, saj je bil obseg uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz zadevnih držav zanemarljiv.

(10)

Vendar je vložnik v obvestilu o začetku navedel tudi, „da je razlog za odpravo škode, kot je bila prvotno ugotovljena, predvsem obstoj ukrepov, ter da bi ponoven pojav znatnejšega uvoza po dampinških cenah iz zadevnih držav verjetno ponovno škodoval industriji Unije, če bi se ukrepi iztekli“ (6). Namen preiskave v zvezi s pregledom je bil ugotoviti, ali bi iztek ukrepov lahko povzročil nadaljevanje ali ponovitev škode zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Informacije, ki jih je predložil vložnik v začetni fazi, so bile zadosten dokaz, da se bo škoda zaradi dampinškega uvoza ponovila, če se bo ta nadaljeval v večjem obsegu. Komisija je zato zavrnila trditve strani o vzročni zvezi.

(11)

Ruska vlada je trdila, da vložnik pri izračunu normalne vrednosti ni predložil zadostnih dokazov o povečanem dampingu, kot je določeno v členu 5.2 protidampinškega sporazuma. Poleg tega je trdila, da informacije, predložene v javni različici zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa, niso bile dovolj podrobne in niso vsebovale natančnih številk, na podlagi katerih se je izračunala stopnja, temveč so bili navedeni le približni stroški prevoza, izvozni stroški in cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na ruskem trgu ter tudi približni izračuni. Ruska vlada je od Komisije zahtevala, naj prouči izračune, navedene v zahtevku, in predloži dokaze o verodostojnosti teh izračunov. Poleg tega se je ruska vlada sklicevala na člen 6.2 protidampinškega sporazuma in navedla, da je vložnik, ki ni omogočil ustrezne seznanitve z vsebino zaupno predloženih informacij, ruski vladi, ruskim proizvajalcem in drugim zainteresiranim stranem preprečil, da bi v celoti zaščitili svoje interese, ter pozvala Komisijo in Eurofer, naj predložita podrobnejše podatke o izračunih stopnje dampinga.

(12)

V zvezi s trditvijo o zadostnosti dokazov je bilo v zahtevku za pregled potrjeno, da se je ruski izvoz zadevnega izdelka v Unijo močno zmanjšal v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave. Zato je bila v zahtevku ocenjena verjetnost ponovitve dampinga s sklicevanjem na izvozne cene za tretje države, razen za Unijo. Analiza dokazov je pokazala, da je zahtevek vseboval zadostne dokaze o verjetnosti ponovitve dampinga.

(13)

Pri stopnji dampinga, izračunani v zahtevku, se je upoštevalo oblikovanje cen ruskih proizvajalcev izvoznikov na trgih tretjih držav, zato ni nujno odražalo točne stopnje dampinga, ki je bila izračunana v preiskavi. Vendar je vložnik v zahtevku predložil zadostne dokaze o izvozni ceni in normalni vrednosti, ki kažejo na verjetnost ponovitve dampinga. Vložnik je predložil tudi dovolj podroben opis metodologije, ki jo je uporabil pri izračunu dampinga, da bi omogočil ustrezno seznanitev z vsebino informacij, ki so bile predložene zaupno.

(14)

Da bi ocenil normalno vrednost hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla za ruske proizvajalce izvoznike, je vložnik zbral javno dostopne in naročniške informacije o domačih prodajnih cenah ene tone hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla glavnih izvoznikov na njihovem domačem trgu v referenčnem obdobju. Komisija je preverila in potrdila izvozno ceno na podlagi podatkovne zbirke Global Trade Atlas (GTA).

(15)

Ker je bil uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Rusije v Unijo po uvedbi protidampinških dajatev leta 2016 zanemarljiv, je vložnik določil izvozno ceno na podlagi več virov informacij o izvoznih cenah ruskih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla za katero koli tretjo državo v letu 2020. Te izvozne cene za eno tono hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla so bile določene na podlagi tržnih informacij o izvoznih cenah iz Rusije. Izvozna cena je bila preverjena in potrjena s povprečno ceno GTA za tri glavne ruske namembne kraje izvoza.

(16)

Vložnik je tako primerjal povprečno izvozno ceno franko tovarna hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz Rusije z normalno vrednostjo, določeno na podlagi ruskih domačih cen.

(17)

Komisija je v svoji predpisani analizi upoštevala samo tiste elemente, za katere so bili dokazi dovolj ustrezni in točni.

(18)

Zato so bile trditve ruske vlade zavrnjene.

(19)

Komisija je menila, da je nezaupna različica zahtevka, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled v spisu, vsebovala vse bistvene dokaze in nezaupne povzetke zaupnih podatkov, da bi lahko ustrezno uveljavljale pravico do obrambe. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(20)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(21)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec treh proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka. Vzorec je vključeval tri proizvajalce Unije, ki so predstavljali več kot 30 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji in več kot 20 % ocenjenega celotnega obsega prodaje.

(22)

Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Ker ni prejela nobenih pripomb, je bil začasni vzorec potrjen in se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(23)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v Prilogi k obvestilu o začetku.

(24)

Noben nepovezani izvoznik ni izpolnil obrazca za vzorčenje. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(25)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Rusije in Kitajske pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je kitajske in ruske organe pozvala, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavijo stik z njimi.

(26)

Na začetku je Komisija kopije vprašalnikov dala na voljo zainteresiranim stranem za pregled v spisu in na spletnem mestu GD za trgovino.

(27)

Noben kitajski proizvajalec izvoznik ni predložil zahtevanih informacij niti/oziroma se ni strinjal z vključitvijo v vzorec. Komisija je obvestila predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji, da namerava uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(28)

Ker kitajski proizvajalci niso sodelovali, so bile ugotovitve v zvezi z uvozom iz LRK sprejete na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti na podlagi trgovinske statistike o uvozu in izvozu (Eurostat, Global Trade Atlas (GTA) (7) in OECD (8)).

(29)

Trije ruski proizvajalci izvozniki, tj. PJSC Magnitogorsk Iron and Steel Works (MMK) in njegove povezane družbe (skupina MMK), PJSG Novolipetsk Steel (NLMK) in njegove povezane družbe (skupina NLMK) ter PJSC Severstal (Severstal) in njegove povezane družbe (skupina SEVERSTAL), so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Vendar so 6. septembra 2021 obvestili Komisijo o svoji odločitvi, da ne bodo predložili izpolnjenih protidampinških vprašalnikov, da pa bodo sodelovali s Komisijo pri vseh drugih vidikih pregleda zaradi izteka ukrepa, kot so pripombe v zvezi z zahtevkom za pregled, verjetnost nadaljevanja ali ponovitve škode in interes Unije. Nato so 13. septembra 2021 predložili pripombe v zvezi z zahtevkom za pregled zaradi izteka ukrepa, domnevnim nadaljevanjem in verjetnostjo ponovitve škodljivega dampinga ter interesom Unije. Komisijo so pozvali, naj selektivno preveri ustrezne podatke, specifične za določeno družbo, kot so podatki o proizvodnji, zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, ki so bili predloženi skupaj s pripombami.

(30)

Na podlagi tega sporočila je Komisija 21. septembra in 19. novembra 2021 obvestila zgoraj navedene proizvajalce izvoznike, da jih šteje za nesodelujoče strani ter da namerava za sprejetje ugotovitev v okviru preiskave uporabiti člen 18 osnovne uredbe in razpoložljiva dejstva. O svoji nameri, da bo uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je obvestila tudi ruske organe.

(31)

30. septembra in 29. novembra 2021 je Komisija prejela pripombe treh ruskih proizvajalcev izvoznikov v zvezi z uporabo člena 18 osnovne uredbe. Ti se niso strinjali z oceno Komisije glede njihovega statusa sodelovanja in ponovili svojo namero, da bodo sodelovali pri drugih vidikih pregleda, kot so nadaljevanje ali ponovitev škode, verjetnost nadaljnjega škodljivega dampinga in interes Unije. Komisijo so ponovno pozvali, naj preveri podatke o proizvodnji, zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, ki so jih predložili.

(32)

V zvezi s tem ruski proizvajalci izvozniki niso predložili zahtevanih potrebnih informacij v svojih izpolnjenih vprašalnikih. Komisija je menila, da so ruski proizvajalci izvozniki predložili samo razdrobljene informacije, ki so bile omejene na proizvodnjo, zmogljivost in obseg proizvodnje, brez ustreznih dokazov. Ker proizvajalci izvozniki niso predložili zadostnih in zanesljivih informacij, na podlagi katerih bi Komisija lahko sprejela utemeljeno točno ugotovitev, je Komisija uporabila informacije, ki so bile na voljo v spisu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 30. V vsakem primeru je v zvezi s tem v največji možni meri uporabila informacije, ki so jih predložili trije ruski proizvajalci.

(33)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnega izkrivljanja v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(34)

Komisija je poslala vprašalnike tudi vzorčenim proizvajalcem Unije. Isti vprašalniki so bili na dan začetka postopka na voljo tudi na spletu (9). Poleg tega je Komisija poslala vprašalnik združenju proizvajalcev Unije Eurofer.

(35)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije in Eurofer.

(36)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter interesa Unije. Komisija zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, sprejetih za obvladovanje izbruha (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o COVID-19) (10), ni mogla opraviti preveritvenih obiskov v prostorih vzorčenih družb. Namesto tega je Komisija na daljavo navzkrižno preverila informacije, ki sta jih prek videokonference predložile naslednje družbe:

—

Voestalpine Stahl GmbH, Avstrija,

—

ThyssenKrupp Steel Europe AG, Nemčija,

—

ArcelorMittal Belgium, Belgija.

(37)

Komisija je 19. avgusta 2022 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve na uvoz iz LRK in Rusije. Vsem stranem je bila zagotovljena možnost, da predložijo pripombe v zvezi z razkritjem.

(38)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje.

(39)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi, in sicer so to ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, razen nerjavnega jekla, vseh širin, hladno valjani (hladno deformirani), neplatirani, neprevlečeni in neprekriti in brez nadaljnje obdelave, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7209 15 00 (oznaka TARIC 7209150090), 7209 16 90, 7209 17 90, 7209 18 91, ex 7209 18 99 (oznaka TARIC 7209189990), ex 7209 25 00 (oznaka TARIC 7209250090), 7209 26 90, 7209 27 90, 7209 28 90, 7211 23 30, ex 7211 23 80 (oznake TARIC 7211238019, 7211238095 in 7211238099), ex 7211 29 00 (oznaki TARIC 7211290019 in 7211290099), 7225 50 80 in 7226 92 00 (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(40)

Naslednje vrste izdelka so izključene iz opredelitve izdelka, ki se pregleduje:

(41)

Hladno valjani ploščati izdelki iz jekla se proizvajajo iz vroče valjanih kolobarjev. Za postopek hladnega valjanja je značilno, da se plošča ali trak, ki je bil predhodno vroče valjan in dekapiran, obdela s hladnimi valji, tj. pri temperaturi, nižji od temperature zmehčanja kovine. Hladno valjani ploščati izdelki iz jekla se proizvedejo tako, da izpolnjujejo določene specifikacije ali notranje specifikacije končnih uporabnikov. Dobavijo se lahko v različnih oblikah: v kolobarjih (naoljenih ali nenaoljenih), v rezanih dolžinah (ploščah) ali ozkih trakovih. Hladno valjani ploščati izdelki iz jekla so industrijski vložek, ki ga končni uporabniki kupijo za različne namene, zlasti v proizvodnji (v splošni industriji, pakirni industriji, avtomobilski industriji itd.), a tudi v gradbeništvu.

(42)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK in Rusije.

(43)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(44)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(45)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz Kitajske nadaljeval, čeprav v manjšem obsegu kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od 1. aprila 2014 do 31. marca 2015). Po podatkih Eurostata je uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz Kitajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal manj kot 1 % trga Unije v primerjavi z 10,3-odstotnim (11) tržnim deležem med prvotno preiskavo. Kitajska je v absolutnem smislu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Unijo izvozila približno 32 000 ton, kar je precejšnje zmanjšanje v primerjavi s približno 732 000 tonami (12), ki jih je v Unijo izvozila v obdobju prvotne preiskave.

(46)

Komisija je med prvotno preiskavo ugotovila, da je na trgu Unije obstajal znaten damping pri izvozu zadevnega izdelka iz Kitajske. Stopnje dampinga sodelujočih kitajskih izvoznikov so se gibale med 52,7 % in 59,2 %. Stopnja protidampinških dajatev, uvedenih na uvoz iz Kitajske, je bila zaradi uporabe pravila nižje dajatve določena precej nižje ter se je gibala med 19,7 % in 22,1 %.

(47)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 27, v preiskavi ni sodeloval noben kitajski izvoznik/proizvajalec. Zato je Komisija organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(48)

Zato so v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga v zvezi z LRK temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in stališč zainteresiranih strani, v povezavi z drugimi viri informacij, kot so trgovinska statistika o uvozu in izvozu (Eurostat, GTA (13) in OECD (14)) ter neodvisni ponudniki finančnih podatkov, kot je publikacija Global Financials, ki jo izdaja družba Dunn & Bradstret (15).

(49)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in kažejo na znatno izkrivljanje v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(50)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika in Komisija ni v roku prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato 13. septembra 2021 kitajsko vlado z verbalno noto obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(51)

V točki 5.3.2 obvestila o začetku je tudi navedla, da je bila glede na razpoložljive dokaze v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe možna reprezentativna tretja država za Kitajsko v tem primeru Brazilija, da bi se določila normalna vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne države.

(52)

Komisija je 24. novembra 2020 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delovna sila in energija, ki se uporabljajo v proizvodnji nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Poleg tega je na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila morebitne reprezentativne države, in sicer Brazilijo, Mehiko, Rusijo in Turčijo. V zvezi s prvim obvestilom ni prejela pripomb.

(53)

Komisija je 17. marca 2022 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Brazilijo. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(54)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(55)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za administrativne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(56)

Kot je podrobneje pojasnjeno v naslednjih pododdelkih, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(57)

Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK (16) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(58)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (17). Komisija je sklenila, da kitajska vlada v sektorju jekla, ki je glavna surovina za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (18) ter da ji prisotnost v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (19) omogoča, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (20). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (21). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe (22), zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (23).

(59)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v zahtevku in delovnem dokumentu služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (24) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je vključevala proučitev znatnih posegov države v gospodarstvu LRK na splošno in tudi posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(60)

V zahtevku je bilo navedeno, da na kitajsko gospodarstvo kot celoto v veliki meri vplivajo različna vseobsegajoča posredovanja kitajske vlade ali drugih javnih organov na različnih ravneh upravljanja, zaradi česar domačih cen in stroškov kitajske jeklarske industrije ni mogoče uporabiti v sedanji preiskavi. Za potrditev stališča se je zahtevek skliceval na nedavne preiskave kitajskega jeklarskega sektorja (25), ki jih je opravila Komisija, oziroma na sklepe svetovnega foruma G20 o presežni jeklarski zmogljivosti (26).

(61)

Natančneje, v zahtevku je bilo poudarjeno, da je kitajska vlada na podlagi doktrine o „socialističnem tržnem gospodarstvu“, določene v ustavi LRK, vseprisotnosti Kitajske komunistične partije (KKP) in vpliva vlade na gospodarstvo s pobudami za strateško načrtovanje, kot sta 13. in 14. petletni načrt, posreduje na različne načine, tj. upravno, finančno in regulativno.

(62)

V zahtevku so bili navedeni primeri elementov, ki kažejo na obstoj izkrivljanj, kot so navedeni v členu 2(6a), točka b, prva do šesta alinea, osnovne uredbe. Vložnik, ki se je skliceval na prejšnje preiskave Komisije v jeklarskem sektorju, poročilo ter poročila organov tretjih držav (trgovinskega predstavnika Združenih držav) in drugih institucij (MDS), je navedel, da:

(63)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 50, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil vložnik.

(64)

Zlasti v sektorju izdelka, ki se pregleduje, tj. jeklarskem sektorju, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva. Večina največjih proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla je v državni lasti, na primer Hebei Iron and Steel, Handan Iron and Steel, Baoshan Iron and Steel, Shanghai Meishan Iron and Steel, BX Steel Posco Cold Rolled Sheet, WISCO International Economic and Trading, Maanshan Iron and Steel, Tianjin Rolling One Steel ali Inner Mongolia Baotu Steel Union. Baosteel, še eno pomembno kitajsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla, je del družbe China Baowu Steel Group Co. Ltd. (prej Baosteel Group and Wuhan Iron & Steel), ki je največji proizvajalec jekla (28) in v 100-odstotni končni lasti zvezne komisije SASAC (29). Nominalni števili podjetij v državni lasti in zasebnih podjetij sta skoraj enaki, med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki so uvrščeni med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, pa so štiri podjetja v državni lasti (30). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, je kitajska vlada istega leta določila cilj, da do leta 2025 konsolidira 60 % do 70 % proizvodnje jekla v približno desetih velikih podjetjih (31). To namero je ponovila aprila 2019, ko je napovedala objavo smernic o konsolidaciji jeklarske industrije (32). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi podjetji v državni lasti (33). Ker kitajski izvozniki izdelka, ki se pregleduje, niso sodelovali, ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi in državnimi proizvajalci hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Ker pa specifične informacije za sektor hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla morda niso na voljo, sektor predstavlja podsektor jeklarske industrije, ugotovitve v zvezi z jeklarskim sektorjem pa veljajo tudi za izdelek, ki se pregleduje.

(65)

Najnovejši kitajski dokumenti politike o jeklarskem sektorju potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje sektorju, in namero o posredovanju v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz osnutka usmerjevalnega mnenja ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o spodbujanju visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije, ki poziva k nadaljnjemu utrjevanju industrijskih temeljev in znatnemu izboljšanju ravni modernizacije industrijske verige (34), ali iz 14. petletnega načrta o razvoju industrije surovin, v skladu s katerim bo sektor „upošteval kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade“ ter „razvijal skupino glavnih družb z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo“ (35). Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzirajo in usmerjajo razvoj sektorja, je mogoče opaziti na ravni provinc, na primer v Shandongu, ki ne predvideva zgolj „vzpostavitve jeklarske industrijske ekologije […], izgradnje proizvodnih parkov, podaljšanja industrijske verige in ustvarjanja industrijskih grozdov“, temveč želi, da bi jeklarska industrija „zagotovila prikaz preoblikovanja in nadgradnje […] v sami provinci in celotni državi“ (36).

(66)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, zaradi nesodelovanja proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla ni bilo mogoče sistematično ugotoviti obstoja osebnih povezav med proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in KKP. Ker pa hladno valjani ploščati izdelki iz jekla predstavljajo podsektor jeklarskega sektorja, so razpoložljive informacije, ki se nanašajo na proizvajalce jekla, pomembne tudi za te izdelke. Na primer, predsednik odbora direktorjev družbe Boawu obenem opravlja tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora, namestnik sekretarja partijskega odbora pa je generalni direktor (37). Podobno predsednik odbora direktorjev družbe Baosteel zaseda položaj sekretarja partijskega odbora, izvršni direktor pa je namestnik sekretarja partijskega odbora (38). Na splošno, glede na splošno veljavnost zakonodaje o prisotnosti KKP v družbah ni mogoče domnevati, da bi bila sposobnost kitajske vlade, da s prisotnostjo države v družbah vpliva na cene in stroške, drugačna kot v jeklarskem sektorju na splošno.

(67)

Javna in zasebna podjetja v sektorju hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Naslednji primeri ponazarjajo zgoraj opisani trend vse večjega poseganja kitajske vlade v sektor hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Številni proizvajalci hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na svojih spletiščih izrecno poudarjajo dejavnosti za krepitev partije, v svojih upravah imajo člane partije in poudarjajo svojo povezanost s KKP. Na primer, družba Baowu navaja, da je v skupini 301 partijski odbor, med osebjem družbe Baowu pa je 84 571 članov KKP (39). Poleg tega ta skupina v zvezi z dejavnostmi za krepitev partije v podjetju navaja naslednje: „Okrepiti vodilno vlogo partije in izboljšati upravljanje podjetij, izboljšati sodoben poslovni sistem. Skupina China Baowu v celoti izvaja zahteve iz ‚mnenj o krepitvi vodilne vloge partije pri izboljšanju korporativnega upravljanja centralnih podjetij‘ […]. S spremenjenim in izboljšanim sistemom odločanja o pomembnih zadevah so se dodatno izboljšali pristojnost odločanja partijskega odbora, odbora direktorjev, vodstvenih delavcev in drugih organov upravljanja, odločanje o zadevah in oblike odločanja, ki jih je odobril odbor direktorjev […]. […] Skupina Baowu spoštuje in izvaja sočasno načrtovanje krepitve partije in reforme podjetja, sočasno ustanavljanje partijskih organizacij in delovnih institucij, sočasno razporejanje vodij partijske organizacije in osebja, pristojnega za partijske zadeve“ (40).

(68)

Poleg tega so v sektorju hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla vzpostavljene politike, ki diskriminirajo v korist domačih proizvajalcev ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. Čeprav je industrija hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla specializirana industrija in med preiskavo ni bilo mogoče opredeliti posebnih dokumentov politike, ki bi izrecno usmerjali razvoj industrije hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla kot take, ima koristi od vladnih smernic in poseganja v jeklarski sektor, saj hladno valjani ploščati izdelki iz jekla predstavljajo enega od njegovih podsektorjev.

(69)

Kitajska vlada šteje jeklarsko industrijo za ključno (41). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih, osredotočenih na jeklo, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, na primer v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije za obdobje 2016–2020, ki je veljal v večjem delu obdobja preiskave. V njem je bilo navedeno, da je jeklarska industrija „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva, nacionalni temelj“ (42). Glavne naloge in cilji, določeni v načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (43). V 13. petletnem načrtu za gospodarski in družbeni razvoj (44), ki se je uporabljal v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bila predvidena podpora za družbe, ki proizvajajo vrhunske izdelke iz jekla (45). Osredotočen je bil tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (46). Podobno je kitajska vlada na podlagi 14. petletnega načrta, sprejetega marca 2021, predvidela preoblikovanje in nadgradnjo ter optimizacijo in strukturno prilagoditev jeklarske industrije (47).

(70)

V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2019) (48) (v nadaljnjem besedilu: katalog) je jeklarstvo navedeno kot spodbujana industrija. Druga pomembna surovina za proizvodnjo hladno valjanih pločevinastih izdelkov iz jekla je železova ruda. Železova ruda je bila v večjem delu obdobja preiskave v zvezi s pregledom vključena v nacionalni načrt za mineralne surovine za obdobje 2016–2020. Načrt je med drugim predvideval „zagotovitev koncentracije podjetij in razvoj tržno konkurenčnih velikih in srednje velikih rudnikov“, „zagotovitev usmerjanja lokalnih virov, da bi bili koncentrirani na velike rudarske skupine“, „zmanjšanje bremena za podjetja, ki pridobivajo železovo rudo, povečanje konkurenčnosti domačih podjetij, ki pridobivajo železovo rudo“, „ustrezen nadzor nad razvojem 1 000 metrov globokih rudnikov in manjših rudnikov železove rude z nižjo vsebnostjo železa“.

(71)

Železova ruda je omenjena tudi v 13. petletnem načrtu za jeklo za obdobje 2016–2020, ki je veljal v večjem delu obdobja preiskave v zvezi s pregledom. V načrtu je bilo za železovo rudo predvideno naslednje: „še naprej podpirati raziskovalna dela na ključnih domačih območjih pridobivanja mineralov, […], zagotoviti podporo številnim obstoječim in močno konkurenčnim domačim podjetjem, ki pridobivajo železovo rudo, kar omogoča širši in okrepljen razvoj, […], in povečati vlogo domačih baz nahajališč mineralnih surovin z vidika varnosti (zalog)“.

(72)

Železova ruda je uvrščena v okvir „nastajajoče strateške industrije“ in je zato vključena v 13. petletni načrt za nastajajočo strateško industrijo. Železova ruda in železove zlitine so navedene tudi v katalogu. Železove zlitine so nadalje omenjene v katalogu smernic ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo za industrijski razvoj in prenos za leto 2018. Zgornji primeri, ki se nanašajo na jeklarski sektor na splošno in zlasti na družbe za pridobivanje železove rude, ki je pomembna surovina za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, kažejo, kakšen pomen kitajska vlada pripisuje tem sektorjem. Kitajska vlada zato usmerja tudi nadaljnji razvoj sektorja hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v skladu z raznovrstnimi orodji in smernicami politike ter nadzira praktično vsak vidik razvoja in delovanja sektorja. Tako ima industrija hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla koristi od vladnih smernic in poseganja v zvezi z glavno surovino za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, tj. železom.

(73)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(74)

V tej preiskavi ni bilo razkritih nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz uvodne izjave 55 ne bi vplivala na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje.

(75)

Na sektor CRF vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je prav tako navedeno zgoraj v uvodni izjavi 55. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavnih vložkih) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (49).

(76)

Prav tako v tej preiskavi niso bili predloženi dokazi, da na sektor hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla ne vpliva poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, kot je prav tako navedeno zgoraj v uvodni izjavi 55. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(77)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla potrebni številni vložki. Ko proizvajalci hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja planski sistem, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(78)

Posledica tega je, da domače prodajne cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, poleg tega pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(79)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(80)

Razpoložljivi dokazi so torej pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v ustrezni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(81)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(82)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 52 in 53, je Komisija izdala dve obvestili za spis o virih za določitev normalne vrednosti. V teh obvestilih so bila opisana dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila. Strani niso predložile nobenih pripomb o teh elementih niti o ustreznih virih, kot so določeni v dveh zgoraj navedenih obvestilih. V drugem obvestilu je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava razmisliti o uporabi Brazilije kot primerne reprezentativne države v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(83)

V prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih je Komisija opredelila Brazilijo, Mehiko, Rusijo in Turčijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je bilo znano, da se je v njih proizvajal izdelek, ki se pregleduje.

(84)

Vložnik je v svojem zahtevku za domnevno primerno reprezentativno državo predlagal Brazilijo, saj tam deluje več povezanih proizvajalcev jekla, poleg tega pa je Brazilija odličen primer konkurenčnega domačega trga za glavne izdelke iz jekla, med drugim tudi za izdelek, ki se pregleduje. Vložnik je v svojem zahtevku navedel tudi, da se vsi vložki, ki se v Braziliji uporabljajo za proizvodnjo izdelka v preiskavi, na splošno uvažajo iz več virov, v velikem obsegu iz neizkrivljenih.

(85)

V zvezi z državami, opredeljenimi v navedenem obvestilu, niso bile prejete nobene pripombe.

(86)

Komisija je v prvem obvestilu navedla, da je bilo treba za države, ki so bile opredeljene kot države, v katerih se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, tj. Brazilijo, Mehiko, Rusijo in Turčijo, razpoložljivost javnih podatkov dodatno preveriti, zlasti kar zadeva javne finančne podatke proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje.

(87)

V zvezi z Mehiko je Komisija določila dve družbi, ki sta bili v prvem obvestilu opredeljeni kot proizvajalki. Vendar je ena od teh družb od leta 2016 in leta 2020 ustvarjala izgubo. V zvezi z drugo družbo se je izkazalo, da njeni računovodski izkazi za leto 2020 niso skladni z njenimi računovodskimi izkazi za predhodno leto (leto 2019); neto prodaja je bila leta 2020 na primer sedemkrat manjša kot leta 2019. Na voljo ni bilo nobenih informacij, ki bi utemeljile takšno razliko v neto prodaji (ki je vplivala tudi na neto dobiček) med letoma 2020 in 2019. Zato se je štelo, da nobena od družb ni ustrezna kandidatka za določitev režijskih stroškov proizvodnje, PSA-stroškov in dobička. Ker Komisija v spisu ni imela na voljo drugih informacij o prisotnosti drugih družb, ki v Mehiki proizvajajo izdelek, ki se pregleduje, in katerih finančni podatki so takoj dostopni, je sklenila, da Mehike ne more več šteti za primerno reprezentativno državo.

(88)

V zvezi z Rusijo je Komisija določila dve družbi, ki sta bili v prvem obvestilu opredeljeni kot proizvajalki in za kateri so bili finančni podatki javno dostopni. Obe sta v letu 2020 in predhodnih letih ustvarjali dobiček. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 91, je Komisija ugotovila številne težave v zvezi z razpoložljivimi podatki za Rusijo, saj ta ni uvažala številnih pomembnih surovin, kot je utekočinjeni zemeljski plin, ki se uporablja za proizvodnjo izdelka v preiskavi. Poleg tega se je zdelo, da so cene zemeljskega plina v Rusiji izkrivljene. Komisija je zato sklenila, da se Rusija ne more šteti za primerno reprezentativno državo za to preiskavo.

(89)

V zvezi s Turčijo je Komisija v prvem obvestilu dve družbi opredelila kot proizvajalki. Vendar za eno od teh družb ni bilo na voljo nobenih novejših takoj dostopnih računovodskih izkazov. Za drugo družbo je Komisija kljub dejstvu, da je ta družba v letu 2020 in predhodnih letih ustvarjala dobiček, štela, da raven njenih prodajnih in splošnih stroškov (PSA-stroški) ni bila razumna, saj so bili PSA-stroški družbe, izraženi kot odstotek njenih stroškov proizvodnje, nizki (manj kot 2 % leta 2020) ali celo negativni. Komisija je zato sklenila, da podatkov o teh družbah ne more uporabiti kot neizkrivljenega in razumnega zneska PSA-stroškov za določitev neizkrivljene normalne vrednosti. Posledično je Komisija sklenila, da se Turčija ne more šteti za primerno reprezentativno državo za to preiskavo.

(90)

V zvezi z Brazilijo je Komisija v prvem obvestilu opredelila pet družb, ki proizvajajo hladno valjane ploščate izdelke iz jekla. Vendar sta dve od teh petih družb imeli negativne prodajne in splošne stroške (PSA-stroški), ki so bili izraženi kot odstotek njihovih stroškov proizvodnje, zato njihovih podatkov ni bilo mogoče uporabiti za določitev neizkrivljene normalne vrednosti. Nedavni javni finančni podatki za druge tri brazilske družbe so pokazali dobiček in razumen znesek PSA-stroškov za leto 2020.

(91)

Komisija je analizirala tudi uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov v Brazilijo, Mehiko, Rusijo in Turčijo. Analiza podatkov o uvozu je pokazala, da Rusija ni uvažala nekaterih pomembnih dejavnikov proizvodnje. Poleg tega se je zdelo, da so cene zemeljskega plina v Rusiji izkrivljene. Navedena analiza je tudi pokazala, da Turčija ni uvažala utekočinjenega zemeljskega plina (HS 2711 11 zemeljski plin, utekočinjen) in da je uvozila samo omejeno količino kisika (HS 2804 40 kisik). Zato ne Rusije ne Turčije ni bilo mogoče šteti za ustrezno reprezentativno državo.

(92)

Komisija je glede na navedeno zainteresirane strani v drugem obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Brazilijo kot primerno reprezentativno državo in tri brazilske družbe (ArcelorMittal Brazil, CSN in Usiminas), da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(93)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Brazilije kot reprezentativne države in treh družb (ArcelorMittal Brazil, CSN in Usiminas) kot proizvajalk v reprezentativni državi. Po drugem obvestilu Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(94)

Ker je bilo na podlagi vseh navedenih elementov ugotovljeno, da je Brazilija edina primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(95)

Glede na zgornjo analizo je Brazilija izpolnila merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(96)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(97)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov energije uporabila naslednje vire: ceno električne energije, kot jo zaračunava eden od največjih dobaviteljev električne energije v Braziliji, družba EDP Brasil (52), podatke pa bo uporabila za ceno zemeljskega plina v Braziliji, kot je dodatno pojasnjeno v uvodni izjavi 109. Komisija je tudi navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela uporabila statistične podatke MOD, da bi določila plače v Braziliji. Statistični podatki MOD (53) zagotavljajo informacije o mesečnih plačah zaposlenih (54) in povprečnih opravljenih tedenskih urah v proizvodnem sektorju v Braziliji (55) za leto 2020.

(98)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani tudi obvestila, da bo na podlagi informacij, ki jih je v zahtevku predložil vložnik, zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov združila nekatere surovine z zanemarljivim vplivom na celotne stroške proizvodnje pod postavko „potrošno blago“. Obvestila je tudi, da bo za določitev zneska potrošnega blaga ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi uporabila odstotek za ponovni izračun stroška surovin na podlagi informacij, ki jih je vložnik navedel v svojem zahtevku.

(99)

Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(100)

Komisija je pozvala vložnika, naj pojasni zadevne proizvodne dejavnike, ki se uporabljajo v proizvodnih postopkih, od vroče valjanih polizdelkov naprej, ter predloži najnovejše informacije o ravni stroškov prevoza, ki zajemajo celotno obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Vložnik je zahtevane informacije predložil 17. februarja 2022.

(101)

Ob upoštevanju vseh informacij na podlagi zahtevka in naknadnih informacij, ki jih je predložil vložnik, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov

(102)

Na podlagi informacij, ki jih je vložnik predložil v svojem zahtevku, se za proizvodnjo nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla uporabljata dva glavna proizvodna postopka:

(103)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin (v primeru prvega proizvodnega postopka) in vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla (v primeru drugega proizvodnega postopka), kot so dostavljeni do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečje uvozne cene za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (56). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 80 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Ker ni dokazov, ki bi potrdili, da isto izkrivljanje ne vpliva enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da isto izkrivljanje vpliva na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz LRK v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(104)

Več proizvodnih dejavnikov je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljalo zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki se je zanje uporabljala, ne glede na uporabljeni vir ni znatno vplivala na izračune stopnje dampinga, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 98, je ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi uporabila za določitev zneska potrošnega blaga odstotek, ki ga je vložnik navedel v svojem zahtevku.

(105)

V zvezi z uvoznimi dajatvami je Komisija opozorila, da Brazilija uvaža svoje najpomembnejše surovine (železovo rudo iz več kot petih držav ter premog in koks) iz več kot 10 držav. Glede na to, da pri pregledu zaradi izteka ukrepa ni treba izračunati natančne stopnje dampinga, temveč je treba ugotoviti verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga, je Komisija izračunala uvozne dajatve za vsako surovino na podlagi reprezentativnih količin uvoza iz omejenega števila držav, ki so predstavljale vsaj 80 % celotnega uvoza najpomembnejših surovin (železove rude, premoga in koksa).

(106)

V zvezi s stroški prevoza je Komisija glede na to, da sodelovanja ni bilo, pozvala vložnika, naj predloži najnovejše informacije o ravni stroškov notranjega prevoza, ki zajemajo celotno obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Vložnik je zahtevane informacije predložil 4. oziroma 17. februarja 2022. Komisija je stroške notranjega prevoza za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(107)

Komisija je za določitev plač v Braziliji uporabila statistične podatke MOD. Statistični podatki MOD (57) zagotavljajo informacije o mesečnih plačah zaposlenih (58) in povprečnih opravljenih tedenskih urah v proizvodnem sektorju v Braziliji (59) za leto 2020.

(108)

Komisija je za določitev neizkrivljene vrednosti stroškov električne energije uporabila ceno električne energije, kot jo je navedel eden od največjih dobaviteljev električne energije v Braziliji, tj. družba EDP Brasil (60).

(109)

Cena zemeljskega plina v Braziliji je bila določena na podlagi podatkov, ki določajo uvozno ceno s plačano dajatvijo za uvožen plin z združitvijo uvoznih količin in vrednosti, pridobljenih iz GTA, s podatki o cenah, pridobljenimi na portalu MacMap (61).

(110)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(111)

Komisija je uporabila finančne podatke treh brazilskih družb (ArcelorMittal Brazil, CSN in Usiminas), tj. proizvajalcev v reprezentativni državi, kot je navedeno v uvodni izjavi 90.

(112)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je na podlagi podatkov, ki jih je vložnik predložil v svojem zahtevku, določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Nato je ta odstotek uporabila za neizkrivljeno vrednost proizvodnih stroškov, da bi pridobila neizkrivljeno vrednost režijskih stroškov proizvodnje.

(113)

Komisija je na podlagi navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(114)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene proizvodne stroške. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je oprla na informacije, ki jih je v zahtevku za pregled vložnik predložil o uporabi posameznih dejavnikov (material in delovna sila) za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(115)

Ko so bili določeni neizkrivljeni stroški proizvodnje, je Komisija dodala režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške in dobiček, kot so navedeni v uvodni izjavi 112. Režijski stroški proizvodnje so bili določeni na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik v zahtevku za pregled. Kot je navedeno v uvodni izjavi 111, so bili PSA-stroški in dobiček določeni na podlagi finančnih podatkov treh brazilskih družb (ArcelorMittal Brazil, CSN in Usiminas). Komisija je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala naslednje elemente:

(116)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Konstruirana normalna vrednost se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom gibala med 1 200 in 1 400 EUR/tono ali med 1 500 in 1 700 EUR/tono, odvisno od proizvodnega postopka (v zvezi s tem glej uvodno izjavo 102).

(117)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov iz člena 14(6) (62) na ravni CIF.

(118)

Komisija je primerjala konstruirano normalno vrednost, določeno na podlagi člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, in izvozno ceno, kot je določena zgoraj.

(119)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila glede na razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik, so bile opravljene prilagoditve izvozne cene za stroške pomorskega in notranjega prevoza ter raztovarjanja v višini 140,44 EUR/tono, da bi se dosegla cena franko tovarna.

(120)

Komisija je na tej podlagi ugotovila, da je bila izvozna cena za 29,7 % nižja od normalne vrednosti v prvem proizvodnem postopku od surovin naprej, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 102, in za 8,83 % v drugem proizvodnem postopku od polizdelkov naprej.

(121)

Ker pa je bil obseg zadevnega uvoza zelo omejen in je predstavljal manj kot 0,5 % celotnega uvoza v Unijo ter manj kot 1 % tržnega deleža na trgu Unije, so se cene štele za nereprezentativne. Komisija je zato sklenila, da te majhne količine ne zagotavljajo zadostne podlage za ugotovitev o nadaljevanju dampinga. Zato je Komisija proučila verjetnost ponovitve dampinga.

(122)

V zvezi z verjetnostjo ponovitve dampinga so bili analizirani naslednji dodatni elementi: izvoz v tretje države, proizvodna in neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem ter privlačnost trga Unije.

(123)

Komisija je analizirala cenovni vzorec kitajskega izvoza v tretje države v OPP. Zato je za obdobje preiskave v zvezi s pregledom uporabila javno dostopne informacije, kot so kitajski statistični podatki o izvozu, kot so navedeni v podatkovni zbirki Global Trade Atlas (GTA), ter pridobila podatke o količinah in vrednostih izvoza nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla pod oznakami HS 7209 15 90, 7209 16 90, 7209 17 90, 7209 18 90, 7209 25 00, 7209 26 00, 7209 27 00, 7209 28 00, 7211 23 00, 7211 29 00, 7225 50 00 in 7226 92 00. Izvozne količine (v tonah) v vse države (vključno z Evropsko unijo) znašajo 3 253 368 ton, od česar je izvoz v Unijo obsegal 31 602 toni ali približno 1 %.

(124)

Glede na kitajske statistične podatke o izvozu, kot so navedeni v podatkovni zbirki GTA, je povprečna izvozna cena na ravni CIF iz Kitajske v druge države znašala 629 EUR/tono in je bila prilagojena ceni franko tovarna (po prilagoditvah stroškom pomorskega in notranjega prevoza ter raztovarjanja), ki je znašala 585 EUR/tono. Slednja cena je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom celo nižja od izvozne cene za EU.

(125)

Zato se je štelo, da bodo kitajski proizvajalci izvozniki v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov v Unijo verjetno začeli prodajati po cenah, ki so nižje od ugotovljene normalne vrednosti.

(126)

V zahtevku vložnika je navedeno, da je na Kitajskem več kot 50 izvoznikov, ki proizvajajo izdelek, ki se pregleduje. V skladu s kitajskimi statističnimi podatki o izvozu, kot so navedeni v podatkovni zbirki GTA, so tudi kitajski proizvajalci izvozniki izvažali v preostale dele sveta.

(127)

Komisija je zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem svoje ugotovitve v zvezi z zmogljivostjo drugih proizvajalcev izvoznikov utemeljila na razpoložljivih dejstvih in se oprla na informacije v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa ter druge razpoložljive vire, kot so Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1029 (63), dokument OECD o nedavnem razvoju zmogljivosti proizvodnje jekla v letu 2021 (64), objavljen septembra 2021, ter podatke Svetovnega jeklarskega združenja (World Steel Association) za leto 2021 (65).

(128)

Prvič, v skladu z informacijami iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa je bila celotna kitajska zmogljivost ocenjena na 120 milijonov ton, proizvodnja in kitajska potrošnja pa sta bili vsaka posebej ocenjeni na 100 milijonov ton v letu 2020. Na tej podlagi je bila neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem v letu 2020 ocenjena na 20 milijonov ton, kar velja za neizkoriščeno zmogljivost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in kar v navedenem obdobju znatno presega celotno potrošnjo Unije na prostem trgu (približno 9,7 milijona ton). Drugič, v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/1029 je navedeno, da je v ministrskem poročilu svetovnega foruma o presežni jeklarski zmogljivosti za leto 2020 kljub „izjemnem[u] porastu potrošnje na Kitajskem“ (glej uvodno izjavo 36 Uredbe (EU) 2021/1029) na podlagi podatkov za obdobje do leta 2019 navedeno, da „napoved glede povpraševanja neposredno nakazuje, da se bo svetovna vrzel med zmogljivostjo in povpraševanjem, ki je pokazatelj tveganja čezmerne ponudbe na trgu jekla, leta 2020 znatno povečala na vsaj 606 mmt“. Ugotovljeno je bilo tudi, da lahko ta „preobrat v presežni zmogljivosti povzroči trgovinske motnje, močno zniža cene jekla in škoduje gospodarski trajnostnosti jeklarske industrije“. Tretjič, to stanje je bilo potrjeno tudi v dokumentu OECD z naslovom Nedavni razvoj zmogljivosti proizvodnje jekla v letu 2021. Dokument se ni skliceval samo na „število novih naložb, povezanih z ukrepi Kitajske, za nadomestitev zastarelih in majhnih jeklarn, zlasti na vzhodnih in južnih obalnih območjih Kitajske,“ temveč tudi na dejstvo, da je kitajska vlada „odkrila primere širjenja proizvodne zmogljivosti nekaterih valjarn jekla v okviru sheme zamenjav zmogljivosti“. Poleg tega se je dokument OECD skliceval na naložbe kitajskih jeklarskih družb v državah južne Azije, kot so Filipini in Indonezija. Tudi če podatki Svetovnega jeklarskega združenja (World Steel Association) za leto 2021 veljajo samo za surovo jeklo, se lahko šteje, da so indikativni za zadevni izdelek, saj je proizvodnja hladno valjanega jekla v osnovi drugi jeklarski proizvodni postopek, ki sledi proizvodnji vroče valjanega jekla. V zvezi s tem so podatki za proizvodnjo surovega jekla za leto 2021 pokazali, da Kitajska pokriva 52,9 % svetovne proizvodnje jekla, kar je tudi pokazatelj ogromne proizvodne zmogljivosti za zadevni izdelek v LRK v letu 2021.

(129)

Poleg tega so nekateri glavni trgi, kot so ZDA in Indija, zaščiteni s protidampinškimi ukrepi za izdelek, ki se pregleduje, kar zmanjšuje dostop kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(130)

Na podlagi tega je verjetno, da bodo kitajski proizvajalci v primeru izteka ukrepov svoje neizkoriščene zmogljivosti usmerili na trg Unije v velikih količinah po dampinških cenah.

(131)

Trg Unije je med največjimi trgi nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na svetu.

(132)

Vložnik je v svojem zahtevku trdil, da zaščitni ukrepi Unije za jeklo, ki se uporabljajo za izdelek, ki se pregleduje, ne bodo zadostovali za zaščito trga Unije pred znatnim uvozom po dampinških cenah. Ker Kitajska za izdelek, ki se pregleduje, ni prejela nobene kvote za posamezno državo, imajo kitajski proizvajalci izvozniki dostop do velike količine preostale kvote, v okviru katere bi lahko v primeru izteka protidampinških ukrepov usmerili svoj izvoz na trg Unije. V primeru razveljavitve protidampinških ukrepov bi se obseg kitajskega izvoza v okviru preostale kvote zato verjetno znatno povečal in tako preplavil trg Unije, preden bi se začela uporabljati kakršna koli dajatev zunaj kvote v okviru zaščitnega ukrepa.

(133)

Uvoznik Duferco S.A. je navedel (66), da so kitajski organi odpravili 13-odstotni rabat na davek na dodano vrednost za izvoz jekla, vključno z uvozom izdelka, ki se pregleduje, da bi omejili proizvodnjo jekla na Kitajskem (zaradi zmanjšanja njenih emisij ogljika) in hkrati zagotovili kitajsko domačo dobavo. Duferco S.A. je navedel, da se bodo cene kitajskega uvoza zato verjetno zvišale, s tem pa se bo zmanjšala privlačnost trga Unije. Vendar Komisija te trditve ni mogla potrdili, saj je gibanje količin in cen odvisno tudi od številnih drugih elementov, na primer obstoječe presežne zmogljivosti in privlačnosti trga Unije v primerjavi z drugimi tretjimi državami.

(134)

Trg Unije je zelo privlačen, saj je med največjimi na svetu. Poleg tega je, kot je določeno v preglednici 7 v uvodni izjavi 202, tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke na prostem trgu v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašalo 622 EUR/tono, kar je višje od povprečne izvozne cene iz Kitajske, prilagojene ceni franko tovarna, ki znaša 585 EUR/tono (glej uvodno izjavo 124). Zato bi Kitajski proizvajalci v primeru izteka veljavnih protidampinških ukrepov lahko uporabili svojo neizkoriščeno zmogljivost, poleg tega pa preusmerili del svojega manj dobičkonosnega izvoza iz tretjih držav na trg Unije.

(135)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve dampinga.

(136)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Rusije nadaljeval, čeprav na znatno nižji ravni kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od 1. aprila 2014 do 31. marca 2015). V skladu s statističnimi podatki iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat) je uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal manj kot 3 000 ton v primerjavi s približno 700 000 tonami v obdobju prvotne preiskave. Uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz Rusije je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal skoraj 0 % tržnega deleža celotnega trga Unije in prostega trga Unije v primerjavi z 9,8-odstotnim tržnim deležem v obdobju prvotne preiskave.

(137)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29, so se na začetku javili trije ruski proizvajalci izvozniki in izrazili pripravljenost za sodelovanje. Vendar so kasneje obvestili Komisijo, da ne nameravajo izpolniti vprašalnika za proizvajalce izvoznike.

(138)

Zato so ugotovitve v zvezi z nadaljevanjem dampinga in verjetnostjo ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(139)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 138 zgoraj, je morala Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Rusije pri določanju normalne vrednosti uporabiti razpoložljiva dejstva. Zato je za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla z območja Volge v Rusiji uporabila podatke, ki jih je za obdobje preiskave v zvezi s pregledom predložil vložnik na podlagi referenčnih vrednosti domačih cen družbe MEPS International (67). Na navedeni podlagi je normalna vrednost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 702,97 EUR/tono.

(140)

Komisija je zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Rusije morala pri določanju izvozne cene uporabiti razpoložljiva dejstva.

(141)

Izvozna cena je bila določena na podlagi podatkov o cenah CIF iz Eurostata. Znašala je 755,65 EUR/tono.

(142)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno izdelka, ki se pregleduje, primerjala na podlagi franko tovarna. Na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik, so bile opravljene prilagoditve izvozne cene za stroške pomorskega in notranjega prevoza ter raztovarjanja v višini 127,84 EUR/tono, da bi se dosegla cena franko tovarna. Na tej podlagi je prilagojena izvozna cena franko tovarna za Unijo znašala 627,81 EUR/tono.

(143)

Zgornja primerjava je pokazala, da so bile izvozne cene za Unijo, izražene kot odstotek vrednosti cene CIF, za 10 % nižje od določene normalne vrednosti.

(144)

Ker pa je bil obseg zadevnega uvoza zelo omejen ter je predstavljal manj kot 1 % celotnega uvoza v Unijo in skoraj ničodstotni delež na trgu Unije, je Komisija proučila tudi verjetnost ponovitve dampinga.

(145)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov. V zvezi s tem je analizirala naslednje dodatne elemente: izvoz v tretje države, proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v Rusiji ter privlačnost trga Unije.

(146)

Konstruirana normalna vrednost je bila določena, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.2.1 zgoraj.

(147)

Izvozna cena je bila določena na podlagi izvozne cene izdelka, ki se pregleduje, za druge tretje države. V zvezi s tem je Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov uporabila podatkovno zbirko GTA. Povprečna izvozna cena CIF za tretje države je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 536 EUR/tono. Izvozna cena CIF za tretje države se je znižala na raven franko tovarna z odbitkom stroškov prevoza in zavarovanja ter stroškov notranjega prevoza v Rusiji, kar je znašalo 127,84 EUR/tono, kot je navedeno v uvodni izjavi 141. Na tej podlagi je prilagojena izvozna cena franko tovarna za tretje države znašala 408,72 EUR/tono.

(148)

Komisija je normalno vrednost, določeno v oddelku 3.2.2.1, in povprečno izvozno ceno za tretje države primerjala na podlagi franko tovarna.

(149)

Zgornja primerjava je pokazala, da je bil ruski izvoz izdelka, ki se pregleduje, v tretje države, izražen kot odstotek vrednosti cene CIF, za 55 % nižji od določene normalne vrednosti.

(150)

Trije ruski proizvajalci izvozniki so v pripombah glede začetka preiskave trdili, da izvozne cene za tretje države niso bolj reprezentativne od izvoznih cen za Unijo, saj ta izvoz, predvsem v Turčijo, vključuje cenejše vrste hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, kar bi pojasnilo njihove nižje cene. Navedli so, da so višje ruske izvozne cene, ki jih je sporočil Eurostat, reprezentativne in da jih je treba uporabiti pri oceni.

(151)

Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da niso bili predloženi nobeni dokazi, ki bi utemeljili trditev glede razlik v vrstah izdelka. Trije ruski proizvajalci izvozniki niso predložili niti izpolnjenega vprašalnika, ki bi Komisiji omogočil, da izvede oceno glede vrst izdelka, ki se izvažajo v Unijo. Komisija je zato, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 138, svojo oceno utemeljila na razpoložljivih dejstvih. Za določitev ruske izvozne cene za tretje države je kot najprimernejši vir uporabila podatkovno zbirko GTA. Komisija je v vsakem primeru, tudi če bi se uporabile ruske izvozne cene za Unijo, kot so predlagali trije ruski izvozniki, v oddelku 3.2.2.4 zgoraj ugotovila, da so ruske izvozne cene za Unijo, ki jih je zagotovil Eurostat, izražene kot odstotek vrednosti cene CIF, za 10 % nižje od določene normalne vrednosti. Trditev je bila zato zavrnjena.

(152)

Zaradi nesodelovanja ruskih proizvajalcev izvoznikov sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Rusiji določeni na podlagi razpoložljivih dejstev in zlasti informacij, ki jih je predložil vložnik in ki se nanašajo na obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

(153)

V skladu z informacijami, ki jih je predložil vložnik, je celotna proizvodna zmogljivost za izdelek, ki se pregleduje, v Rusiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom presegla 12 000 000 ton. Vložnik je ocenil, da imajo ruski proizvajalci neizkoriščene zmogljivosti v višini približno dveh milijonov ton, ki jih domači trg ne more absorbirati. Poleg tega je vložnik navedel, da so ruski proizvajalci med letoma 2016 in 2021 povečali proizvodno zmogljivost za hladno valjano jeklo za približno 1 150 000 ton.

(154)

Ruski proizvajalci izvozniki so izpodbijali oceno neizkoriščene zmogljivosti v Rusiji, kot jo je predložil vložnik. V svojih pripombah glede začetka preiskave so predložili podatke o celotni proizvodni zmogljivosti industrije hladno valjanih ploščatih izdelkov v Rusiji, celotnem obsegu proizvodnje in stopnji izkoriščenosti zmogljivosti. Trdili so, da je imela ruska industrija hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla leta 2020 neizkoriščeno zmogljivost v višini [1,8–2,3] milijona ton, kar je predstavljalo le [4–8] % celotne potrošnje Unije (32,4 milijona ton). Poleg tega so navedli, da se bo ob upoštevanju ocenjene rasti potrošnje in proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Rusiji in Evrazijski gospodarski uniji (EAEU) neizkoriščena zmogljivost ruske industrije hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla predvidoma še naprej zmanjševala.

(155)

V zvezi s tem, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 32, ruski proizvajalci izvozniki niso poslali izpolnjenih vprašalnikov, zato je Komisija menila, da so predložili le razdrobljene informacije o proizvodnji, zmogljivosti in obsegu proizvodnje brez dokazil, ki jih Komisija ni mogla preveriti. Ker proizvajalci izvozniki niso zagotovili zadostnih in zanesljivih informacij o proizvodni zmogljivosti in obsegu proizvodnje, je Komisija uporabila informacije, ki so bile na voljo v spisu.

(156)

Poleg tega so ruski proizvajalci izvozniki podatke o proizvodnji, zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti predložili le v občutljivi različici brez nezaupnega povzetka. Kot je navedeno v obvestilu o začetku, če zainteresirana stran, ki je predložila zaupne informacije, ne utemelji svojega zahtevka za zaupno obravnavo ali ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in zahtevane kakovosti, lahko Komisija zanemari take informacije, razen če je mogoče na podlagi ustreznega vira zadovoljivo dokazati, da so pravilne. Ker so bile informacije o proizvodnji, zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti predložene le v občutljivi različici in druge zainteresirane strani v zvezi z njimi niso mogle predložiti pripomb, ni bilo mogoče zadovoljivo dokazati, da so informacije pravilne.

(157)

V vsakem primeru se zadevni podatki, ki so jih predložili ruski proizvajalci izvozniki, in podatki, ki jih je predložil vložnik, niso bistveno razlikovali. Zato je Komisija menila, da ocena na podlagi podatkov, ki so jih predložili ruski proizvajalci izvozniki, ne bi privedla do drugačnega sklepa. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(158)

Po razkritju so ruska vlada in proizvajalci izvozniki izpodbijali ugotovitve Komisije, da proizvajalci izvozniki niso polno sodelovali v preiskavi in da ni bila predložena nobena smiselna odprta različica (kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 156). Zato so proizvajalci izvozniki trdili, da je Komisija v zvezi s tem zlorabila svoja diskrecijska pooblastila.

(159)

Prvič, Komisija je ugotovila, da so proizvajalci izvozniki informacije o zmogljivostih družb predložili le v obliki indeksov, ki stranem ni omogočala, da bi predložile pripombe o točni nameščeni zmogljivosti (razponi niso bili predloženi). V odprti različici niso bili predloženi niti podatki o proizvodnji niti podatki o izkoriščenosti zmogljivosti. Zato je Komisija ponovila svojo ugotovitev, da druge zainteresirane strani niso mogle pregledati odprte različice informacij o proizvodnji, zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti. Drugič, te informacije niso bile predložene v izpolnjenih vprašalnikih in jih ni bilo mogoče navzkrižno preveriti z drugimi deli vprašalnikov in osnovnimi dokumenti, ki jih morajo družbe predložiti kot dokaz v podporo informacijam, predloženim v izpolnjenem vprašalniku. Nazadnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 157, je Komisija ugotovila, da se njene ugotovitve o neizkoriščeni zmogljivosti ob upoštevanju predloženih podatkov ne bi bile spremenile. Zato je Komisija te trditve zavrnila.

(160)

Neizkoriščena zmogljivost izdelka, ki se pregleduje, ki je na voljo v Rusiji, predstavlja približno 21 % celotne potrošnje Unije na prostem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, če temelji na zahtevku, in približno 20 %, če se upoštevajo pripombe ruskih proizvajalcev izvoznikov.

(161)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo ruski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla za izvoz v Unijo.

(162)

Komisija je ugotovila, da so ruski proizvajalci izvozniki izvažali izdelek, ki se pregleduje, na tretje trge po cenah, ki so bile za približno 14 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Ob upoštevanju te ravni cen je izvoz v Unijo potencialno veliko privlačnejši za ruske izvoznike kot izvoz v vse druge države.

(163)

Trg Unije je privlačen tudi zaradi geografske bližine in velikosti, saj je njegova celotna potrošnja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 33 579 173 ton, vključno s potrošnjo na prostem trgu v višini 9 677 020 ton.

(164)

Obseg izvoza v tretje države je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 580 000 ton, kar je predstavljalo 6 % potrošnje na prostem trgu Unije. To predstavlja dodatno količino hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, ki bi se v primeru izteka ukrepov lahko preusmerila na trg Unije zaradi njegove privlačnosti.

(165)

Po razkritju so proizvajalci izvozniki in ruska vlada trdili, da trg Unije zaradi sankcij ni več privlačen za proizvajalce izvoznike ter da so bili že v obdobju pred sankcijami „trgovinski tokovi, infrastruktura in dobavne verige uničeni“ in da bo trajalo več let, da se ponovno vzpostavijo.

(166)

Medtem ko je trditev o sankcijah obravnavana v uvodnih izjavah 167 in 172, je Komisija ugotovila, da niso bili predloženi nobeni dokazi v zvezi s trditvijo, da bo za ponovno vzpostavitev izvoza v Unijo potrebnih več let. Hkrati je Komisija glede na znatno nižje cene, po katerih ruski proizvajalci izvozniki še naprej izvažajo v druge dele sveta, geografsko bližino in velikost trga Unije ter znaten obseg izvoza v tretje države, ki bi ga bilo mogoče preusmeriti v Unijo, ponovila svoje ugotovitve, da je trg Unije privlačen za ruske proizvajalce izvoznike.

(167)

Nedavni dogodki te ugotovitve ne izpodbijajo. Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da je Unija po začetku preiskave zaradi vojaške agresije Ruske federacije proti Ukrajini uvedla več svežnjev sankcij proti Rusiji, ki so vplivale na izdelke iz jekla in/ali jeklarske družbe, ki proizvajajo in izvažajo izdelek, ki se pregleduje, tudi po obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zadnji sveženj sankcij, ki zajema izdelek, ki se pregleduje, in/ali proizvajalce izvoznike, vsebuje prepoved uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Ta prepoved je začela veljati 16. marca 2022 (68). Ker so te sankcije povezane z vojaško agresijo in spremljajočimi se geopolitičnimi razmerami, njihovega obsega, spreminjanja in/ali trajanja ni mogoče predvideti. Poleg tega protidampinški ukrepi trajajo pet let. Glede na navedene negotovosti in dejstvo, da lahko Svet kadar koli dodatno spremeni točen obseg in trajanje sankcij, je Komisija ugotovila, da te ne morejo vplivati na njene sklepe v tem postopku.

(168)

Komisija je ugotovila, da ruski proizvajalci izvozniki prodajajo v tretje države po cenah, ki so nižje od normalne vrednosti.

(169)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 161, je imela Rusija v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno neizkoriščeno zmogljivost, ki je predstavljala približno 21 % celotne potrošnje Unije na prostem trgu v navedenem obdobju ter se je med letoma 2016 in 2021 povečala.

(170)

Nazadnje, privlačnost trga Unije v smislu velikosti, geografske bližine in cen kaže, da bi se ruski izvoz in neizkoriščena zmogljivost v primeru izteka ukrepov verjetno (pre)usmerila v Unijo.

(171)

Po razkritju je ruska vlada trdila, da ni verjetno, da bi se damping ponovil, saj je bil uvoz zanemarljiv, ruski proizvajalci pa so zaradi sankcij popolnoma ustavili izvoz v Unijo za nedoločeno daljše obdobje.

(172)

V zvezi z izvozom v Unijo je Komisija opozorila, da je ugotovila verjetnost ponovitve dampinga na podlagi navedenih elementov, ki ne vključujejo trenutne ravni izvoza v Unijo, ki se šteje za začasno stanje, ki se lahko kadar koli spremeni. Ker so obseg, spremembe in/ali trajanje veljavnih sankcij nepredvidljivi in se lahko kadar koli spremenijo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 167, je Komisija ugotovila, da ne morejo vplivati na sklepe v tem postopku. Tako nedavni dogodki, ki začasno vplivajo na uvoz iz Rusije v Unijo, v tem primeru ne morejo vplivati na ugotovitve v zvezi s ponovitvijo dampinga, zato so bile te trditve zavrnjene.

(173)

Zato je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga, če se ukrepi ne bi podaljšali.

(174)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji proizvajalo 21 proizvajalcev. Ti proizvajalci predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(175)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 30,5 milijona ton. Komisija je ta podatek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, na primer podatkov, ki jih je predložil vložnik. Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, je bil izbran vzorec treh proizvajalcev Unije, ki so predstavljali več kot 30 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(176)

Ker je industrija Unije večinoma vertikalno integrirana in se hladno valjani ploščati izdelki iz jekla obravnavajo kot osnovna surovina za proizvodnjo različnih izdelkov z dodano vrednostjo, ki so nižje v prodajni verigi, sta se potrošnja za zaprti trg in potrošnja za prosti trg analizirali ločeno.

(177)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je pomembno za analizo škode, saj izdelki za lastno uporabo niso izpostavljeni neposredni konkurenci, ki jo pomeni uvoz, transferne cene pa se določajo v okviru skupin v skladu z različnimi cenovnimi politikami in zato niso zanesljive. Nasprotno s tem je proizvodnja, ki je namenjena za prosti trg, v neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka, cene pa so proste tržne cene.

(178)

Da bi lahko Komisija industrijo Unije ponazorila čim celoviteje in podobno kot v prvotni preiskavi, je pridobila podatke za celotno dejavnost hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla in določila, ali je proizvodnja namenjena za lastne potrebe ali za prosti trg. Ugotovila je, da je približno 78 % celotne proizvodnje proizvajalcev Unije namenjene za lastne potrebe.

(179)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, proučila le na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, obseg izvoza, cene in dobičkonosnost. V primeru drugih kazalnikov, kot so proizvodnja, zmogljivost, produktivnost, zaposlenost in plače, se spodaj upoštevani podatki nanašajo na celotno dejavnost, zato ločevanje podatkov ni bilo upravičeno.

(180)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi podatkov (a) združenja Eurofer o prodaji podobnega izdelka s strani industrije Unije v Uniji, ki je bila navzkrižno preverjena z vzorčenimi proizvajalci Unije, in (b) uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz vseh tretjih držav, kot ga navaja Eurostat.

(181)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(182)

Potrošnja na prostem trgu se je glede na 7 122 682 ton, porabljenih v obdobju prvotne preiskave (od 1. aprila 2014 do 31. marca 2015) povečala. Vendar se je v obravnavanem obdobju potrošnja Unije za lastne potrebe zmanjšala za približno 15 %, potrošnja Unije na prostem trgu Unije pa za približno 13 %. Med letoma 2018 in 2019 je potrošnja na zaprtem trgu ostala stabilna, medtem ko se je na prostem trgu zmanjšala za 7 %. Do največjega zmanjšanja je prišlo med letoma 2019 in 2020, ko sta se prosta potrošnja in potrošnja za lastne potrebe znatno zmanjšali, in sicer za 11 % oziroma 20 %. To zmanjševanje se je začelo leta 2019 zaradi splošne upočasnitve rasti v Uniji, vendar se je še okrepilo zaradi splošne upočasnitve gospodarske rasti, ki jo je povzročila pandemija COVID-19. Upočasnitev gospodarske rasti na splošno in zlasti v proizvodnem sektorju vpliva na splošno povpraševanje po jeklu. To je še posebej vplivalo na avtomobilsko industrijo, ki predstavlja pomemben del uporabnikov hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Od leta 2020 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom sta se potrošnja za lastne potrebe in prosta potrošnja povečali za 5 %, vendar ravni iz leta 2018 nista več dosegli.

(183)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi primerjave obsega uvoza in potrošnje Unije na prostem trgu, kot je navedena v preglednici 2 zgoraj.

(184)

Uvoz iz zadevnih držav in preostalega sveta v Unijo se je gibal, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(185)

Čeprav je uvoz iz zadevnih držav predstavljal 20 % tržnega deleža in 1,4 milijona ton v obdobju prvotne preiskave, je po podatkih Eurostata praktično izginil s trga Unije. Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju dejansko še naprej zmanjševal, pri čemer se je s 14 367 ton zmanjšal na 9 713 ton. Čeprav se je obseg uvoza iz obeh zadevnih držav med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ponovno nekoliko povečal zaradi povečane potrošnje v istem obdobju, je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno predstavljal le 0,1-odstotni tržni delež.

(186)

Celotni uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz tretjih držav, ki niso zadevne države, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 5 % (z 2,28 na 2,15 milijona ton). To je v skladu z enakim negativnim trendom potrošnje na prostem trgu Unije, kot je naveden v preglednici 2, vendar v manjši meri. Poleg tega so tretje države v obravnavanem obdobju svoj tržni delež na prostem trgu ohranile (in ga celo povečale za skoraj dve odstotni točki), medtem ko je industrija Unije izgubila skoraj 2 % tržnega deleža. Vendar je bila dobava hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na prostem trgu razdrobljena, saj nobena tretja država ni imela več kot 4-odstotnega tržnega deleža na trgu Unije (69).

(187)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(188)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložilo združenje Eurofer v zvezi s prodajo podobnega izdelka industrije Unije, in jih navzkrižno preverila s podatki, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. Mikroekonomske kazalnike je Komisija ocenila na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(189)

Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(190)

Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(191)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(192)

Obseg proizvodnje se je od začetka obravnavanega obdobja znatno zmanjšal. Zmanjšanje je v veliki meri v skladu s trendom in obsegom, kot sta bila ugotovljena pri zmanjšanju skupne potrošnje Unije. Obseg proizvodnje se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 16 %.

(193)

Tudi proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšala in je na veliko nižji ravni kot med prvotno preiskavo. Deloma je to zato, ker je bilo Združeno kraljestvo med prvotno preiskavo še vedno država članica Unije, v sedanji preiskavi v zvezi s pregledom pa se njegova proizvodna zmogljivost ni več upoštevala. Poleg tega je industrija Unije sprejela ukrepe za prilagoditev in racionalizacijo svojih zmogljivosti v skladu s potrošnjo na trgu. Stopnje izkoriščenosti zmogljivosti so se zato v primerjavi s prvotno preiskavo sprva izboljšale. Od upočasnitve rasti v Uniji leta 2019 in zlasti od začetka pandemije COVID-19 pa so se v obravnavanem obdobju ponovno znatno znižale, čeprav so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nekoliko izboljšale (leta 2020 so se v primerjavi z letom 2018 znižale za 20 odstotnih točk, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa za 11 odstotnih točk v primerjavi z letom 2018).

(194)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 5

Obseg prodaje (v tonah) in tržni delež

(195)

Celotna prodaja v Uniji je bila v obravnavanem obdobju v skladu z negativnim trendom in se je na splošno zmanjšala za 15 %. Enak trend s podobnim obsegom je opazen za zaprti in prosti trg, kar je v skladu z zmanjšanjem potrošnje, prikazanim v preglednici 2.

(196)

Tržni delež industrije Unije na prostem trgu je v obravnavanem obdobju ostal precej stabilen, vendar se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za skoraj 2 %. To se ujema s povečanjem tržnega deleža tretjih držav v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kot je prikazano v preglednici 3.

(197)

Industrija Unije zaradi zmanjšanja potrošnje ni beležila le izgube obsega prodaje v Uniji, temveč tudi tržnega deleža na prostem trgu. Zato v obravnavanem obdobju ni beležila rasti.

(198)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(199)

Industriji Unije ni uspelo ohraniti števila zaposlenih, vključenih v proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje; to se je med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom na splošno zmanjšalo za 3 %.

(200)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposlenega, je bila v obravnavanem obdobju v skladu z negativnim trendom (–13 %). Znatno zmanjšanje produktivnosti je v primerjavi z manjšim zmanjšanjem števila zaposlenih mogoče pojasniti z večjim zmanjšanjem obsega proizvodnje, kar je povezano tudi z zmanjšanjem prodaje in povpraševanja po izdelkih industrije Unije na domačem in izvoznem trgu.

(201)

Vse stopnje dampinga, ugotovljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, so bile znatno višje od stopnje de minimis. Hkrati je bil obseg uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zelo omejen in je predstavljal samo 0,1 % potrošnje Unije. Protidampinški ukrepi, ki so bili uvedeni po prvotni preiskavi, so industriji Unije omogočili, da si je opomogla od preteklega dampinga, kot je razvidno iz podatkov za leto 2018 in kot potrjujejo izjave vložnika v zahtevku za pregled.

(202)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto in njihovi stroški proizvodnje za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 7

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/tono)

(203)

V celotnem obravnavanem obdobju so se prodajne cene na trgu Unije za nepovezane stranke (prosti trg) zmanjšale za 5 %. Podrobna analiza kaže, da so se med letoma 2018 in 2020 prodajne cene znižale za 15 %, nato pa se v obdobju preiskave zvezi s pregledom ponovno zvišale za 12 %. V istem obdobju so stroški proizvodnje nihali, vendar so bili v obdobju preiskave v zvezi s pregledom skoraj 10 % višji kot leta 2018. Razen leta 2018 so bili povprečni stroški proizvodnje v vseh letih višji od povprečne prodajne cene. Čeprav so se prodajne cene med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom znatno zvišale, industrija Unije še ni mogla dvigniti prodajne cene na raven, ki bi zadostovala za kritje stroškov proizvodnje.

(204)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(205)

V obravnavanem obdobju so povprečni stroški dela nihali, vendar so se na splošno zvišali za 7 %. Ker se je število zaposlenih zmanjšalo, so se znižali tudi skupni stroški dela, vendar v manjši meri.

(206)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 9

Zaloge

(207)

V obravnavanem obdobju so se zaloge industrije Unije nenehno zmanjševale. Običajno vse spremembe zalog hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla sledijo enakim trendom kot proizvodnja, ki se je v obravnavanem obdobju prav tako zmanjšala, kot je prikazano v preglednici 4 (70). Vendar so se v obravnavanem obdobju v eni od vzorčenih družb izvajale določene dejavnosti prestrukturiranja, ki so vključevale delno razdružitev, vključno z zalogami. Poleg tega je imela ena od vzorčenih družb v določenem obdobju težave z več kosi opreme, zaradi česar je bilo treba prodati več zalog, kot je bilo predvideno. Vendar se, kot je bilo ugotovljeno tudi v prvotni preiskavi, zaloge ne štejejo za pomemben kazalnik škode za to industrijo, saj večino vrst podobnega izdelka proizvaja industrija Unije na podlagi posebnih naročil uporabnikov (71).

(208)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(209)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(210)

Zaradi uvedbe protidampinških ukrepov je industrija Unije po obdobju prvotne preiskave lahko izboljšala svojo dobičkonosnost in celo presegla ciljni dobiček, določen v navedeni preiskavi (72). Vendar so po najvišji ravni leta 2018 proizvodni stroški na enoto zaradi zmanjšanja potrošnje Unije na prostem trgu skupaj z nižjimi prodajnimi cenami v naslednjih letih, kot je prikazano v preglednici 7, presegli povprečno prodajno ceno. Zmanjšanje potrošnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji industriji Unije ni omogočilo, da bi določila prodajne cene na ravni, ki bi vsaj pokrila stroške proizvodnje.

(211)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka se je v veliki meri gibal v skladu z dobičkonosnostjo, saj je leta 2018 dosegel najvišjo vrednost, nato pa se je v letih 2019 in 2020 znatno zmanjšal, v obdobju preiskave pa nekoliko okrepil, vendar je bil še vedno pod ravnmi iz let 2018 in 2019.

(212)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Čeprav so se naložbe v obravnavanem obdobju na splošno povečale, so leta 2020 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostale pod ravnjo iz leta 2019. Donosnost naložb se je razvijala negativno in je sledila enakemu trendu kot dobičkonosnost.

(213)

Večina makroekonomskih kazalnikov, kot so proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje na trgu Unije (zaprtem in prostem trgu), tržni delež, zaposlenost in produktivnost, se je v obravnavanem obdobju gibala negativno. Podobno se je tudi večina mikroekonomskih kazalnikov, kot so prodajne cene na prostem trgu Unije, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, končne zaloge, denarni tok in donosnost naložb, v obravnavanem obdobju gibala negativno. Pozitivno so se gibale samo naložbe.

(214)

Čeprav je industriji Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uspelo zvišati cene, je imela industrija Unije v zadevnem obdobju še vedno negativno stopnjo dobička v višini –3,1 %. Poslabšala sta se tudi denarni tok in donosnost naložb, kar je industriji Unije otežilo zbiranje kapitala in rast.

(215)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da si je industrija Unije do leta 2018 opomogla od pretekle znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Kitajske in Rusije. Vendar se je v obravnavanem obdobju slika škode še poslabšala in industrija Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ponovno v gospodarsko nestabilnem in škodljivem položaju.

(216)

Po razkritju se ruska vlada ni strinjala s sklepom Komisije glede položaja industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Po navedbah ruske vlade se je njen položaj v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izboljšal v primerjavi s prejšnjim letom, razen stroškov proizvodnje na enoto.

(217)

Čeprav je res, da so se nekateri kazalniki škode med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom nekoliko izboljšali, kot je poudarjeno tudi v zgornji analizi (na primer v uvodnih izjavah 193 in 211), so kazalniki v obravnavanem obdobju pokazali poslabšanje. Vendar izboljšanje, ugotovljeno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ni zadostovalo, da bi industrija Unije izšla iz gospodarsko občutljivega položaja, s katerim se je soočala od leta 2018. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(218)

Komisija je zaradi zanemarljivih ravni uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju sklenila, da uvoz iz Kitajske in Rusije ni mogel povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(219)

Zato je Komisija nadalje proučila verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Kitajske in Rusije, v primeru razveljavitve ukrepov.

(220)

Komisija je v uvodni izjavi 215 sklenila, da je bila industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v gospodarsko nestabilnem položaju. V uvodni izjavi 218 je tudi sklenila, da ni mogoče, da bi škoda, povzročena industriji Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, nastala zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske in Rusije, saj je bil njegov obseg zelo omejen. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Kitajske in Rusije.

(221)

Komisija je v zvezi s tem proučila proizvodno in prosto zmogljivost zadevnih držav, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji ter vpliv morebitnega uvoza in ravni cen takega uvoza iz teh držav na stanje industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

(222)

Kot je opisano v oddelkih 3.1.11.2 in 3.2.3.2, imajo proizvajalci izvozniki iz Kitajske in Rusije znatne neizkoriščene zmogljivosti, ki skupaj znatno presegajo sedanji obseg proizvodnje ter domače povpraševanje v navedenih državah. Te neizkoriščene zmogljivosti bi se lahko v primeru izteka ukrepov uporabile za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, za izvoz v Unijo. Količine, ki bi jih lahko izvozili kitajski in ruski proizvajalci izvozniki, so znatne v primerjavi z velikostjo trga Unije. Neizkoriščene zmogljivosti so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljale več kot dvakratnik celotne potrošnje Unije.

(223)

Kot je opisano v oddelkih 3.1.11.1 in 3.2.3.1, so kitajski in ruski proizvajalci izvozniki na svoje glavne tretje trge izvažali po cenah, ki so bile znatno nižje od ugotovljene normalne vrednosti, poleg tega pa so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nižje od povprečnih (ciljnih) prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Zato je lahko ob upoštevanju ravni cen izvoza iz Kitajske in Rusije na druge tretje trge izvoz v Unijo za izvoznike iz navedenih držav veliko privlačnejši. Posledično je mogoče utemeljeno pričakovati, da bi v primeru razveljavitve ukrepov ruski in kitajski proizvajalci izvozniki ponovno začeli izvažati velike količine izdelka, ki se pregleduje, v Unijo. To pričakovanje še dodatno krepi razpoložljivost znatnih neizkoriščenih zmogljivosti na Kitajskem in v Rusiji. Kot je navedeno v uvodni izjavi 167 in čeprav trenutno za Unijo velja prepoved uvoza nekaterih jeklenih izdelkov, ki se izvažajo iz Rusije, vključno s hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla (73), je verjetno, da bo to začasen ukrep, in ni mogoče predvideti njegovega trajanja glede na trajanje podaljšanja sedanjih ukrepov. Zato ne vpliva na sklepe o privlačnosti trga Unije.

(224)

Trije ruski proizvajalci izvozniki so trdili, da je vložnik v svojem zahtevku precenil privlačnost trga Unije za Rusijo. Po navedbah ruskih družb bi bil njihov izvoz v tretje države v primeru povečanja izvoza namenjen ruskim preferencialnim trgovinskim partnerjem in ne Uniji. Vendar, kot je poudaril tudi vložnik, ni razloga, da bi se ruske neizkoriščene zmogljivosti uporabljale za povečanje izvoza za ruske preferencialne trgovinske partnerice. Dajatve za njihov izvoz so že zdaj ničelne. Nasprotno pa za izvoz v Unijo trenutno veljajo dajatve, primerjava ruskih in kitajskih cen za tretje države skupaj s protidampinško dajatvijo Unije pa ne bi povzročila nelojalnega nižanja ciljne cene, za razliko od odprave protidampinške dajatve. Zato trditev, da se bo izvoz takim trgovinskim partnericam povečal, ni prepričljiva, saj niso navedli nobene spremembe, ki bi se lahko zgodila v bližnji prihodnosti in povečala izvoz iz Rusije v te države. Komisija je zato zavrnila trditev ruskih izvoznikov.

(225)

Po razkritju so trije ruski proizvajalci izvozniki in ruska vlada trdili, da ne obstaja verjetnost ponovitve škodljivega dampinga iz Rusije. Po njihovem mnenju „pravo in praksa EU dokazujeta, da so sankcije EU dolgoročen instrument politike“, medtem ko „protidampinški ukrepi EU nimajo vnaprej določene dolžine trajanja“ (74). Ruski proizvajalci izvozniki so trdili, da nič ne kaže na to, da bodo sankcije proti Rusiji omiljene ali odpravljene. Vendar trg EU tudi v primeru odprave sankcij ni privlačen za ruske izvoznike „zaradi velikega tveganja uvedbe strogih trgovinskih omejitev“.

(226)

Kot je navedeno tudi v uvodnih izjavah 165 in 166, ni bil predložen noben dokaz, da bi bil trg Unije v scenariju brez sankcij manj privlačen za ruske izvoznike. Poleg tega je v uvodnih izjavah 172, 223 in 248 te uredbe pojasnjeno, zakaj po mnenju Komisije sankcije ne morejo vplivati na sklepe v tem postopku. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(227)

Da bi ugotovila, kako bi uvoz iz Kitajske in Rusije vplival na industrijo Unije v primeru izteka ukrepov, je Komisija izvedla prospektivno in primerjalno analizo cen brez protidampinških ukrepov.

(228)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah in zelo majhnih količin, uvoženih v Unijo iz teh držav, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo mogoče določiti zanesljivih uvoznih cen. Zato na tej podlagi ni bilo mogoče opraviti smiselnega izračuna nelojalnega nižanja cen. V teh okoliščinah je Komisija za oceno verjetne cene, po kateri bi kitajski in ruski proizvajalci prodajali pri izvozu na trg Unije, opravila primerjavo med povprečno ceno vzorčnih proizvajalcev Unije (franko tovarna) in ustrezno tehtano povprečno ceno izdelka, ki se pregleduje, pri izvozu iz Kitajske in Rusije v tretje države (75).

(229)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Za Rusijo je razlika v ceni znašala skoraj 13 %. Zato je Komisija ugotovila, da bi ruske cene nelojalno nižale prodajne cene Unije na trgu Unije na podobni ravni, če bi ukrepi prenehali veljati.

(230)

Enaka primerjava za Kitajsko je pokazala, da izvozne cene iz Kitajske v tretje države niso bile nižje od cen Unije. Vendar je nadaljnja analiza pokazala, da so bile te cene še vedno nižje od ciljne cene Unije. Ob uporabi enakega ciljnega dobička kot v prvotni preiskavi (9,9 %) (76) je bilo ugotovljeno, da uvoz iz Kitajske na ravni kitajskih izvoznih cen za tretje države poteka po cenah, ki so za 10 % nižje od ciljne cene Unije. Zato bi uvoz iz Kitajske verjetno povzročil škodo, če se ukrepi ne bi ohranili.

(231)

Komisija je na tej podlagi sklenila, da se bo zaradi neobstoja ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz Kitajske in Rusije po škodljivih cenah, znatna škoda pa bi se verjetno ponovila.

(232)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov očitno v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(233)

Industrija Unije se nahaja v 14 državah članicah (v Nemčiji, na Slovaškem, v Italiji, Sloveniji, Luksemburgu, Grčiji, Belgiji, na Nizozemskem, v Avstriji, na Finskem, Švedskem, Portugalskem, Madžarskem in v Španiji). V zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, zaposluje več kot 9 000 delavcev.

(234)

Čeprav so veljavni protidampinški ukrepi preprečevali, da bi dampinški uvoz iz Kitajske in Rusije vstopil na trg Unije v velikem obsegu, je bila industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v gospodarsko nestabilnem položaju, kot potrjuje tudi negativno gibanje kazalnikov škode.

(235)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da v primeru izteka ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil uvoz iz zadevnih držav. Pritok znatnih količin dampinškega uvoza iz Rusije in Kitajske bi poslabšal že tako zelo nestabilen gospodarski položaj industrije Unije in ogrozil njeno sposobnost preživetja.

(236)

Komisija je zato sklenila, da je ohranitev protidampinških ukrepov proti Rusiji in Kitajski v interesu industrije Unije.

(237)

Komisija je stopila v stik z vsemi znanimi uporabniki in nepovezanimi uvozniki. Noben uporabnik ali nepovezani uvoznik se ni javil niti sodeloval v tej preiskavi s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika.

(238)

En nepovezani uvoznik, Duferco S.A., in en uporabnik, ATS S.A., sta predložila pripombe glede začetka preiskave. Po navedbah družbe Duferco S.A. so se cene jekla znatno zvišale, kar je povzročilo pomanjkanje v dobavni verigi. Ruska vlada je opozorila tudi na uporabnike in potrošnike v Uniji, ki jih je prizadelo občutno zvišanje cen hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Družba ATS S.A. in trije ruski proizvajalci izvozniki se sklicujejo na zvišanje cen v prvi polovici leta 2021, ki je po njihovih navedbah povzročilo škodo uporabnikom in potrošnikom hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Trdijo tudi, da so obstoječi zaščitni ukrepi za uvoz jeklenih izdelkov samostojen instrument trgovinske zaščite, ki prispeva k rasti cen in neravnovesju med povpraševanjem in ponudbo (77).

(239)

V tem pogledu so zaščitni ukrepi drugače utemeljeni, njihov cilj pa se razlikuje od ciljev protidampinških ukrepov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 132, zaščitni ukrepi ne zadostujejo za zaščito trga Unije pred uvozom znatnih količin po dampinških cenah. Poleg tega so podatki, ki jih je družba Duferco S.A. predložila v podporo svoji izjavi, iz aprila in julija 2021 ter zajemajo trende, opažene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kot je pokazala analiza v oddelku 4.4.2, je bila izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v istem obdobju le 68-odstotna, njene prodajne cene pa so bile na razmeroma nizki ravni. S tem se je pokazalo, da je dovolj prostora za povečanje proizvodnje po konkurenčnih cenah.

(240)

Družba ATS S.A. ali ruski proizvajalci izvozniki niso predložili nobenih dokazov, ki bi utemeljevali trditve iz njihovih pripomb. Kot je razvidno iz analize v oddelku 4.4.3, podatki za obdobje preiskave v zvezi s pregledom, ki vključuje prvo polovico leta 2021, niso potrdili navedb družbe ATS S.A. Cene industrije Unije dejansko niso dosegale neobičajno visoke ravni. Bile so nižje od stroškov na enoto in celo nižje od izvoznih cen nekaterih tretjih držav, vključno s Kitajsko, pa tudi nižje od ciljne cene industrije Unije.

(241)

Ker nobena od zainteresiranih strani iz uvodne izjave 238 niti noben drug uporabnik ali nepovezani uvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika ali kakršnih koli drugih informacij poleg zgoraj navedenih pripomb, Komisija ni imela na voljo dovolj informacij, na podlagi katerih bi lahko sklenila, da bi nadaljevanje ukrepov škodovalo interesom uporabnikov ali uvoznikov.

(242)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da ni utemeljenih razlogov v interesu Unije, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Rusije in Kitajske.

(243)

Trije ruski proizvajalci izvozniki in en uporabnik (ATS S.A.) so trdili, da je treba sedanje ukrepe opustiti. Poleg tega je še pred začetkom preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa podobno zahteval tudi nepovezani uvoznik iz Združenega kraljestva (Stemcor London Limited).

(244)

Trditve, ki so jih predložile različne strani, so se nanašale na domnevno nedavno občutno zvišanje cen v Uniji od konca leta 2020, zmanjševanje uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz zadevnih držav ter domnevno neravnovesje med povpraševanjem in ponudbo. Predloženi dokazi in podatki v podporo tem trditvam so se kljub temu, da so bili omejeni, skoraj v celoti nanašali na obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Nobena od strani ni predložila nobenih podatkov, povezanih z obdobjem po obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ali podatkov o prihodnjih napovedih, ki bi podprli njihove trditve, razen prodajnih cen Unije v tretjem četrtletju leta 2021 in omembe zmernega negativnega trenda ob koncu leta 2021. Trije ruski proizvajalci izvozniki so trdili, da bi bila „analitična napoved prihodnjega razvoja trga v obdobju 2022–2023 negotova in bi predvidevala veliko število alternativnih, celo nasprotujočih si scenarijev. Tudi najbolj zapleteni gospodarski kazalniki ne morejo jasno prikazati prihodnjega razvoja.“ Zato je v tej fazi na tej podlagi težko sklepati o obstoju začasne spremembe tržnih razmer.

(245)

Komisija je v zvezi s tem opozorila, da člen 14(4) osnovne uredbe določa, da se protidampinški ukrepi lahko opustijo v interesu Unije, kadar se tržne razmere začasno spremenijo do te mere, da se škoda zaradi take opustitve verjetno ne bi ponovila.

(246)

Komisija je v zvezi z drugim elementom in kot je določeno v oddelkih o škodi, ponovitvi škode in interesu Unije (uvodna izjava 174 in nadaljnje), ugotovila, da je bila industrija Unije v OPP še vedno v nestabilnem položaju in da v vsakem primeru obstaja velika verjetnost, da se bo znatna škoda, prvotno povzročena z dampinškim uvozom iz Kitajske in Rusije po škodljivih cenah, v primeru izteka ukrepov ponovila. Poleg tega je ugotovila, da ne obstajajo utemeljeni razlogi v interesu Unije, ki bi nasprotovali ohranitvi ukrepov. Zato na podlagi informacij, ki so bile na voljo v tej preiskavi, na tej stopnji ni mogla skleniti, da se škoda zaradi opustitve verjetno ne bo ponovila in da bi bila opustitev ukrepov v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe v interesu Unije. Zato je trditev zavrnila. Komisija si je pridržala pravico, da v ustreznem času dodatno prouči potrebo po opustitvi ukrepov v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe.

(247)

Poleg tega so skupine NLMK, Severstal in MMK trdile, da zaradi popolne ustavitve dobave ruskih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Unijo zaradi uvedenih sankcij ni pravne podlage za ohranitev ukrepov niti kot rezultat tekočega pregleda zaradi izteka ukrepov niti v zakonsko določenem obdobju uporabe ukrepov. Proizvajalci izvozniki so trdili, da je temeljna preusmeritev trgovinskih tokov, ki so jo povzročile navedene sankcije, trajna. V skladu s to trditvijo ukrepi ne bi služili svojemu namenu zaščite industrije in trga Unije pred nepoštenimi trgovinskimi praksami tujih izvoznikov in zato niso potrebni v skladu s členom 11(1) osnovne uredbe.

(248)

Komisija je ugotovila, da je po začetku preiskave zaradi vojaške agresije Ruske federacije proti Ukrajini Unija uvedla več svežnjev sankcij proti Rusiji, ki so vplivale na izdelke iz jekla in/ali jeklarske družbe, ki proizvajajo in izvažajo izdelek v preiskavi, tudi po obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar pa v nasprotju s trditvami proizvajalcev izvoznikov trenutnih razmer ni mogoče šteti za trajne. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 167 in 172, je Komisija ugotovila, da te sankcije ne morejo vplivati na njene sklepe v tej preiskavi. Ugotovila je, da so kljub sedanjim sankcijam ukrepi še vedno potrebni v smislu člena 11(1) in (2) osnovne uredbe.

(249)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi s ponovitvijo dampinga, ponovitvijo škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla iz Rusije in Kitajske ohraniti.

(250)

Za zagotovitev uporabe individualnih protidampinških dajatev so potrebni posebni ukrepi. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(251)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa to ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Čeprav predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in da se zagotovi upravičenost naknadne uporabe nižje stopnje dajatve v skladu s carinsko zakonodajo.

(252)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(253)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz zadevnih držav, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(254)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (78). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(255)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (79) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, enaka obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, kakor je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(256)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (80) uvedla zaščitni ukrep v zvezi z nekaterimi izdelki iz jekla za obdobje treh let. Z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/1029 je bil zaščitni ukrep podaljšan do 30. junija 2024. Izdelek, ki se pregleduje, spada v eno izmed kategorij izdelkov, ki jih zajema zaščitni ukrep. Posledično bi bilo treba, ko bodo tarifne kvote, določene v okviru zaščitnega ukrepa, presežene, za isti uvoz plačati tako tarifno dajatev nad kvoto kot tudi protidampinško dajatev. Ker lahko taka kumulacija protidampinških ukrepov z zaščitnimi ukrepi povzroči večji učinek na trgovino, kot je zaželeno, je Komisija sklenila, da v času uporabe zaščitne dajatve prepreči sočasno uporabo protidampinške dajatve in tarifne dajatve nad kvoto za izdelek, ki se pregleduje.

(257)

To pomeni, da kadar se za izdelek, ki se pregleduje, začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 in preseže stopnjo protidampinških dajatev v skladu s to uredbo, se pobira samo tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159. V obdobju sočasne uporabe zaščitnih in protidampinških dajatev se pobiranje dajatev, uvedenih v skladu s to uredbo, opusti. Kadar se za izdelek, ki se pregleduje, začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 in je ta določena na ravni, ki je nižja od stopnje protidampinških dajatev iz te uredbe, se tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 pobere poleg razlike med navedeno dajatvijo in višjimi protidampinškimi dajatvami, uvedenimi v skladu s to uredbo. Del zneska protidampinških dajatev, ki ni bil pobran, se opusti.

(258)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –