(1)

Z Uredbo (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Uredbo (EU) 2019/877 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter Direktivo (EU) 2019/879 Evropskega parlamenta in Sveta (6) se je spremenil okvir Unije za reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij, in sicer s spremembami Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9). Te spremembe so bile potrebne za izvajanje mednarodnega standarda za skupno sposobnost pokrivanja izgub, ki ga je objavil Odbor za finančno stabilnost 9. novembra 2015 (v nadaljnjem besedilu: standard TLAC), v Uniji za globalne sistemsko pomembne banke, ki so v okviru Unije imenovane globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI), ter za okrepitev uporabe minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL) za vse banke. Revidirani okvir Unije za reševanje bank bi moral bolje zagotoviti, da se pokrivanje izgub in dokapitalizacija bank izvedeta z zasebnimi sredstvi, ko te banke niso več sposobne finančno uspešno poslovati in se nato zanje uporabi postopek reševanja.

(2)

Člen 12a Uredbe (EU) št. 575/2013 določa, da GSPI s strategijo reševanja, v skladu s katero se lahko rešuje več kot en subjekt v skupini (v nadaljnjem besedilu: strategija reševanja z več vstopnimi točkami), izračunajo svojo zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na podlagi tveganja ob teoretični predpostavki, da se rešuje samo en subjekt v skupini, pri čemer se izgube in potrebe po dokapitalizaciji podrejenih družb navedene skupine prenesejo na subjekt v postopku reševanja (v nadaljnjem besedilu: strategija reševanja z eno vstopno točko). Podobna zahteva je določena v členu 45d(4) Direktive 2014/59/EU za dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo lahko naložijo organi za reševanje na podlagi odstavka 3 navedenega člena. V skladu s standardom TLAC bi bilo treba pri teh izračunih upoštevati vse subjekte iz tretjih držav, ki so del GSPI in bi bili subjekti v postopku reševanja, če bi imeli sedež v Uniji.

(3)

V skladu s členom 45h(2), tretji pododstavek, Direktive 2014/59/EU in v skladu s standardom TLAC vsota dejanskih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti GSPI s strategijo reševanja z več vstopnimi točkami ne sme biti nižja od teoretične zahteve te skupine v okviru strategije reševanja z eno vstopno točko. Da se določbe Uredbe (EU) št. 575/2013 uskladi z določbami Direktive 2014/59/EU in zagotovi, da organi za reševanje vedno ravnajo v skladu z navedeno direktivo ter upoštevajo zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ter vse dodatne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določene v skladu s členom 45d Direktive 2014/59/EU, bi bilo treba spremeniti člen 12a Uredbe (EU) št. 575/2013 ter črtati člen 92a(3) navedene uredbe. To organom za reševanje ne bi smelo preprečiti, da bi ugotovili, da bi bila kakršna koli prilagoditev za zmanjšanje ali odpravo razlike med vsoto dejanskih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti GSPI s strategijo reševanja z več vstopnimi točkami in teoretično zahtevo te skupine s strategijo reševanja z eno vstopno točko neprimerna ali neskladna s strategijo reševanja GSPI, če je prva zahteva višja od druge. Za zagotovitev skladnosti med členom 12a Uredbe (EU) št. 575/2013 in členom 45h(2) Direktive 2014/59/EU bi bilo treba pri izračunu iz člena 45h(2) navedene direktive upoštevati tudi vse subjekte iz tretjih držav, ki so del GSPI in bi bili subjekti v postopku reševanja, če bi imeli sedež v Uniji.

(4)

Člen 92b Uredbe (EU) št. 575/2013 določa, da se lahko zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU, ki niso subjekti v postopku reševanja, izpolni med drugim z instrumenti kvalificiranih obveznosti. Vendar merila za instrumente kvalificiranih obveznosti iz člena 72b(2), točke (c), (k), (l) in (m), Uredbe (EU) št. 575/2013 predpostavljajo, da je subjekt, ki jih izda, subjekt v postopku reševanja. Zagotoviti bi bilo treba, da lahko te pomembne podrejene družbe izdajajo dolžniške instrumente, ki izpolnjujejo vsa merila primernosti, kot je bil prvotni namen.

(5)

V skladu s členom 72e(4), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko organi za reševanje dovolijo GSPI s strategijo reševanja z več vstopnimi točkami, da odbije nekatere deleže v kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti svojih podrejenih družb, ki ne spadajo v isto skupino v postopku reševanja, tako da odbije nižji, prilagojeni znesek, ki ga določi organ za reševanje. Člen 72e(4), drugi pododstavek, navedene uredbe zahteva, da se v takih primerih razlika med prilagojenim zneskom in prvotnim zneskom odbije od sposobnosti zadevnih podrejenih družb za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo. V skladu s standardom TLAC bi moral ta pristop upoštevati tako zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti zadevne podrejene družbe, ki temeljijo na tveganju, kot tiste, ki ne temeljijo na tveganju. Poleg tega bi se moral ta pristop uporabljati za vse podrejene družbe iz tretjih držav, ki so del te GSPI, če za te podrejene družbe velja ureditev za reševanje, ki je po mnenju ustreznega organa za reševanje v Uniji pravno izvršljiva in izvaja mednarodno dogovorjene standarde, in sicer dokument „Ključne lastnosti učinkovitih ureditev za reševanje finančnih institucij“ Odbora za finančno stabilnost, ki je bil objavljen oktobra 2011, in standard TLAC.

(6)

Direktiva (EU) 2019/879 je spremenila Direktivo 2014/59/EU z uvedbo posebnih pravil o posrednem vpisu virov, primernih za notranjo MREL, tj. kapitala in obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 45f(2) Direktive 2014/59/EU, znotraj skupin v postopku reševanja. Za omogočanje izvajanja teh pravil in za zagotovitev, da je ta posredni vpis izveden na bonitetno zanesljiv način, je bil na podlagi člena 45f(6) Direktive 2014/59/EU Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ki je bil ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (10), zadolžen, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev metodologije za tak posreden vpis primernih virov. Vendar je, kot je poudaril EBA v dopisu Komisiji z dne 25. januarja 2021, obstajalo več neskladnosti med zahtevami za prenos pooblastil iz Direktive 2014/59/EU in obstoječimi bonitetnimi pravili iz Uredbe (EU) št. 575/2013, zaradi česar ni bilo mogoče uporabiti bonitetne obravnave, potrebne za izvedbo mandata, kot je bilo prvotno zamišljeno. Natančneje, EBA je ugotovil, da Uredba (EU) št. 575/2013 ni omogočala odbitka virov, primernih za notranjo MREL, in posledično uporabe ustrezne uteži tveganja v vseh primerih, ki so relevantni za mandat na podlagi Direktive 2014/59/EU. Podobne težave so bile ugotovljene na področju zahteve glede količnika finančnega vzvoda iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Glede na te pravne omejitve bi bilo treba metode, ki jih je oblikoval EBA, vključiti neposredno v Uredbo (EU) št. 575/2013. Zato bi bilo treba člen 45f(6) Direktive 2014/59/EU črtati.

(7)

V okviru posrednega vpisa virov, primernih za notranjo MREL, s strani subjektov v postopku reševanja na podlagi revidiranega okvira Unije za reševanje bank, bi morali vmesni subjekti odbiti celoten delež virov, primernih za notranjo MREL, ki so jih izdali subjekti, ki sami niso subjekti v postopku reševanja in ki spadajo v isto skupino v postopku reševanja. To zagotavlja pravilno delovanje mehanizmov za notranje pokrivanje izgub in dokapitalizacijo znotraj skupine ter preprečuje dvojno štetje virov, primernih za notranjo MREL, teh subjektov za namene izpolnjevanja lastne notranje MREL s strani vmesnega subjekta. Brez teh odbitkov bi lahko bilo ogroženo pravilno izvajanje izbrane strategije reševanja, saj bi vmesni subjekt lahko izkoristil ne le lastno sposobnost pokrivanja izgub in dokapitalizacije, temveč tudi sposobnost drugih subjektov, ki sami niso subjekti v postopku reševanja in ki spadajo v isto skupino v postopku reševanja, še preden vmesni subjekt ali ti drugi subjekti ne bi bili več sposobni uspešno poslovati. Da bi zagotovili, da je obveznost odbitka usklajena z obsegom subjektov, ki jih subjekt v postopku reševanja lahko uporabi za posredni vpis virov, primernih za notranjo MREL, in se izognili regulativni arbitraži, bi morali vmesni subjekti odbiti svoje deleže virov, primernih za notranjo MREL, ki jih izdajo vsi subjekti, ki spadajo v isto skupino v postopku reševanja in za katere lahko velja izpolnjevanje notranje MREL, in ne le deleže virov, ki jih izdajo njihove podrejene družbe. Enake obveznosti bi se morale uporabljati v primeru posredne izdaje virov, primernih za izpolnjevanje zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU iz člena 92b Uredbe (EU) št. 575/2013, kjer je ustrezno.

(8)

Za zagotovitev, da bo sistem odbitkov ostal sorazmeren, bi morali imeti vmesni subjekti možnost izbrati kombinacijo instrumentov, ki jih sestavljajo kapital in kvalificirane obveznosti ter s katerimi bi financirali pridobitev lastništva virov, primernih za notranjo MREL. To bi vmesnim subjektom omogočilo, da se v celoti izognejo odbitkom od kapitala, če so izdali zadostne kvalificirane obveznosti. Odbitke bi bilo zato najprej treba uporabiti za postavke kvalificiranih obveznosti vmesnih subjektov. Kadar mora vmesni subjekt izpolnjevati notranjo MREL na podlagi Direktive 2014/59/EU na posamični podlagi, bi bilo treba odbitke uporabiti za postavke kvalificiranih obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 45f(2) navedene direktive. Če znesek, ki se odbije, presega znesek postavk kvalificiranih obveznosti vmesnih subjektov, bi bilo treba preostali znesek odbiti od njihovih postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, pri čemer bi se začelo s postavkami dodatnega kapitala v skladu s členom 66, točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013. V takem primeru je treba odbitke, ki ustrezajo preostalemu znesku, uporabiti tudi pri izračunu kapitala za namene zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11). V nasprotnem primeru bi lahko bili količniki kapitalske ustreznosti vmesnih subjektov, ki so za financiranje pridobitve lastništva virov, primernih za notranjo MREL, izdali kapital in ne kvalificiranih obveznosti, precenjeni. Poleg tega se z zagotavljanjem enotne obravnave deležev virov, primernih za notranjo MREL, za bonitetne namene in namene reševanja prepreči nepotrebno povečanje zapletenosti, saj bi lahko institucije še naprej izračunavale, poročale in razkrivale en sklop zneska skupne izpostavljenosti tveganju in mere skupne izpostavljenosti za bonitetne namene in namene reševanja. Člen 49(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Da bi se dodatno okrepila sorazmernost sistema odbitkov, se ta sistem ne bi smel uporabljati v izjemnih primerih, kadar se na podlagi člena 45f(1), tretji pododstavek, in (4) Direktive 2014/59/EU notranja MREL uporablja le na konsolidirani podlagi, kar zadeva deleže virov, primernih za notranjo MREL, ki jih izdajo subjekti, vključeni v obseg konsolidacije. Enaka izjema bi se morala uporabljati, kadar je zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU iz člena 92b Uredbe (EU) št. 575/2013 izpolnjena na konsolidirani podlagi na podlagi člena 11(3a) te uredbe.

(10)

S posrednim vpisom virov, primernih za notranjo MREL, bi bilo treba zagotoviti, da se izgube, ko podrejena družba doseže točko, ko ni več sposobna poslovati, dejansko prenesejo na subjekt v postopku reševanja, ter da subjekt v postopku reševanja dokapitalizira zadevno podrejeno družbo. Teh izgub tako ne bi pokrili vmesni subjekti, ki bi morali služiti zgolj za prenos teh izgub na subjekt v postopku reševanja. Posledično in za zagotovitev, da je izid posrednega vpisa enakovreden izidu celotnega in neposrednega vpisa, kot je določeno v mandatu iz člena 45f(6) Direktive 2014/59/EU, se za namene izračuna zneska skupne izpostavljenosti vmesnega subjekta tveganju uteži tveganja ne bi smele uporabljati za izpostavljenosti, ki se odbijejo na podlagi novega sistema odbitkov, ki bo uveden s členom 72e Uredbe (EU) št. 575/2013. Prav tako bi bilo treba te izpostavljenosti izključiti iz izračuna mere skupne izpostavljenosti vmesnega subjekta. Obravnava, ki vključuje neuporabo uteži tveganja in izključitev teh izpostavljenosti iz mere skupne izpostavljenosti, bi morala biti strogo omejena na izpostavljenosti, ki se odbijejo v skladu z novim sistemom odbitkov, ki bo uveden s členom 72e navedene uredbe, da se omogoči izvajanje pristopa posrednega vpisa virov, primernih za notranjo MREL.

(11)

Predloge za javno razkritje harmoniziranih informacij o MREL ter o zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/763 (12) bi bilo treba spremeniti, da bi se upošteval novi sistem odbitkov za vire, primerne za notranjo MREL. Predloge za razkritje bi bilo treba spremeniti tudi tako, da bi vključevale znesek skupne izpostavljenosti tveganju in mero skupne izpostavljenosti, ki bi jo imeli vmesni subjekti, če ne bi izključili izpostavljenosti, odbitih na podlagi novega sistema odbitkov.

(12)

Ker ciljev te uredbe, in sicer popolne harmonizacije bonitetne obravnave deležev vmesnih subjektov v virih, primernih za notranjo MREL, ki jih imajo subjekti v isti skupini v postopku reševanja, ter ciljno usmerjene revizije zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za GSPI in pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(13)

Da bi Komisija ustrezno ocenila morebitne nenamerne posledice posrednega vpisa virov, primernih za notranjo MREL, vključno z novim sistemom odbitkov, in zagotovila sorazmerno obravnavo in enake konkurenčne pogoje za različne vrste struktur bančnih skupin, zlasti institucije, ki imajo delujočo družbo med holdingom in njegovimi podrejenimi družbami, ter subjekte, katerih načrt reševanja predvideva njihovo prenehanje po običajnih insolvenčnih postopkih v primeru propada, bi morala čim prej pregledati izvajanje posrednega vpisa virov, primernih za notranjo MREL, za različne vrste struktur bančnih skupin. Komisija bi morala ustrezno oceniti morebitne strukturne rešitve za vse ugotovljene težave, kot je razširitev možnosti, da subjekti, ki sami niso subjekti v postopku reševanja, izpolnjujejo svoje MREL na konsolidirani podlagi. V spremljajočem zakonodajnem predlogu, ki ga lahko sprejme Komisija, bi bilo treba ustrezno upoštevati datum začetka uporabe posebne obravnave posrednega vpisa virov, primernih za notranjo MREL, da bi se lahko začela izvajati pred začetkom uporabe člena 72e(5) Uredbe (EU) št. 575/2013. Takšen zakonodajni predlog bi moral biti po možnosti posebej namenjen temu cilju.

(14)

Za zagotovitev, da imajo institucije dovolj časa za izvajanje posebne obravnave posrednega vpisa virov, primernih za notranjo MREL, vključno z novim sistemov odbitkov, in da lahko trgi po potrebi sprejmejo dodatne izdaje virov, primernih za notranjo MREL, bi se morale določbe, ki določajo to obravnavo, začeti uporabljati 1. januarja 2024 v skladu z rokom za izpolnjevanje MREL.

(15)

Uredbo (EU) št. 575/2013 in Direktivo 2014/59/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 4(1) se vstavi naslednja točka:

(2)

člen 12a se nadomesti z naslednjim:

(3)

v členu 49(2) se doda naslednji pododstavek:

„Ta odstavek se ne uporablja za odbitke iz člena 72e(5).“;

(4)

v členu 72b(2) se doda naslednji pododstavek:

„Za namene člena 92b se sklicevanja na subjekt v postopku reševanja iz točk (c), (k), (l) in (m) prvega pododstavka tega odstavka razumejo tudi kot sklicevanja na institucijo, ki je pomembna podrejena družba GSPI zunaj EU.“;

(5)

člen 72e se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4.   Kadar ima EU nadrejena institucija ali nadrejena institucija v državi članici, za katero velja člen 92a, neposredne, posredne ali sintetične deleže v kapitalske instrumente ali instrumente kvalificiranih obveznosti ene ali več podrejenih družb, ki ne spadajo v isto skupino v postopku reševanja kot nadrejena institucija, lahko organ za reševanje te nadrejene institucije, potem ko ustrezno upošteva mnenje organov za reševanje ali ustreznih organov tretjih držav zadevnih podrejenih družb, nadrejeni instituciji dovoli odbitje takih deležev, tako da odbije nižji znesek, ki ga določi organ za reševanje te nadrejene institucije. Ta prilagojeni znesek mora biti vsaj enak znesku m, ki se izračuna na naslednji način:   mi = max{0; OPi + LPi – max{0; β · [Oi + Li – max{ri · aRWAi; wi · aLREi}]}} pri čemer: i = indeks, ki označuje podrejeno družbo; OPi = znesek kapitalskih instrumentov, ki jih je izdala podrejena družba i in jih ima nadrejena institucija; LPi = znesek instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih je izdala podrejena družba i in jih ima nadrejena institucija; β = odstotek kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih je izdala podrejena družba i in jih ima nadrejena oseba, ki se izračuna na naslednji način: ; Oi = znesek kapitala podrejene družbe i, pri čemer se ne upošteva odbitek, izračunan v skladu s tem odstavkom; Li = znesek kvalificiranih obveznosti podrejene družbe i, pri čemer se ne upošteva odbitek, izračunan v skladu s tem odstavkom; ri = količnik, ki se uporablja za podrejeno družbo i na ravni njene skupine v postopku reševanja v skladu s členom 92a(1), točka (a), te uredbe in členom 45c(3), prvi pododstavek, točka (a), Direktive 2014/59/EU, ali, za podrejene družbe iz tretje države, enakovredna zahteva glede reševanja, ki se uporablja za podrejeno družbo i v tretji državi, v kateri ima sedež, če se ta zahteva izpolni z instrumenti, ki bi se na podlagi te uredbe šteli za kapital ali kvalificirane obveznosti; aRWAi = znesek skupne izpostavljenosti tveganju subjekta i, ki je GSPI, izračunan v skladu s členom 92(3), pri čemer se upoštevajo prilagoditve iz člena 12a, ali, za podrejene družbe iz tretje države, izračunan v skladu z veljavnimi lokalnimi predpisi; wi = količnik, ki se uporablja za podrejeno družbo i na ravni njene skupine v postopku reševanja v skladu s členom 92a(1), točka (b), te uredbe in členom 45c(3), prvi pododstavek, točka (b), Direktive 2014/59/EU, ali, za podrejene družbe iz tretje države, enakovredna zahteva glede reševanja, ki se uporablja za podrejeno družbo i v tretji državi, v kateri ima sedež, če se ta zahteva izpolni z instrumenti, ki bi se na podlagi te uredbe šteli za kapital ali kvalificirane obveznosti; aLREi = mera skupne izpostavljenosti subjekta i, ki je GSPI, izračunana v skladu s členom 429(4), ali, za podrejene družbe iz tretje države, izračunana v skladu z veljavnimi lokalnimi predpisi. Kadar je nadrejeni instituciji v skladu s prvim pododstavkom dovoljeno, da odbije prilagojeni znesek, podrejena družba odbije razliko med zneskom deležev v kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti iz prvega pododstavka ter tem prilagojenim zneskom.“;

(6)

v členu 92a se črta odstavek 3;

(7)

v členu 113 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(8)

v členu 151 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(9)

v členu 429a(1) se doda točka:

(10)

v delu 10, naslov I, poglavje 1, oddelek 3, se vstavi naslednji pododdelek:

„Pododdelek 3a

Odbitki od postavk kvalificiranih obveznosti

(1)

v členu 45d se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

(2)

v členu 45f se črta odstavek 6;

(3)

v členu 45h se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(4)

v členu 129 se doda naslednji odstavek:

„Komisija do 31. decembra 2022 pregleda učinek posrednega vpisa instrumentov, primernih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, na enake konkurenčne pogoje za različne vrste struktur bančnih skupin, tudi kadar imajo skupine delujočo družbo med holdingom, opredeljenim kot subjekt v postopku reševanja, in njegovimi podrejenimi družbami. Pri tem oceni zlasti naslednje:

Komisija poročilo o tem predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Po potrebi se temu poročilu priloži zakonodajni predlog, pri čemer se upošteva datum začetka uporabe člena 72e(5) Uredbe (EU) št. 575/2013.“.