(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je junija 2020 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/776 (2) uvedla dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska) in Egipta. Protisubvencijski ukrepi so bili sprejeti v obliki dajatve ad valorem v višini od 17 % do 30,7 % za uvoz s poreklom iz LRK in v obliki dajatve ad valorem v višini 10,9 % za uvoz s poreklom iz Egipta (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Preiskava, na podlagi katere so bile uvedene te dajatve, se je začela 16. maja 2019 (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) (3).

(2)

Komisija je v skladu s členoma 23(4) in 24(5) osnovne uredbe prejela zahtevek, naj preišče morebitno izogibanje izravnalnim ukrepom, uvedenim na uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK in Egipta, z uvozom tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Turčije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Turčije ali ne, in naj uvede registracijo za ta uvoz.

(3)

Zahtevek je 3. novembra 2021 vložilo združenje proizvajalcev tkanin iz steklenih vlaken Unije TECH-FAB Europe e.V (v nadaljnjem besedilu: vložnik).

(4)

Zahtevek je vseboval zadostne dokaze o spremembi vzorca trgovanja pri uvozu iz Kitajske, Egipta in Turčije v Unijo, do katere je prišlo po uvedbi ukrepov za tkanine iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta. Zdelo se je, da je ta sprememba vzorca trgovanja posledica prakse, postopka ali dejavnosti, za katero razen uvedbe dajatve ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske upravičenosti, in sicer posledica pošiljanja tkanin iz steklenih vlaken iz Turčije v Unijo ne glede na to, ali je bil izdelek sestavljen ali dokončan v Turčiji ali ne, in sicer s strani družbe Turkiz Composite Materials Technology Üretim Sanayi ve Ticaret Anonim Şirketi (v nadaljnjem besedilu: družba Turkiz Composite (4)) s sedežem v evropski prosti coni ASB v Marmari v Turčiji.

(5)

Zahtevek je poleg tega vseboval zadostne dokaze, da so opisana praksa, postopek oziroma dejavnosti oslabili popravljalne učinke obstoječih izravnalnih ukrepov v smislu količine in cen. Zdelo se je, da so bile na trg EU vnesene znatne količine uvoza izdelka v preiskavi. Poleg tega je bilo dovolj dokazov o tem, da so se tkanine iz steklenih vlaken uvažale po škodljivih cenah.

(6)

Zahtevek je vseboval tudi dovolj dokazov o tem, da so se za proizvodnjo in prodajo tkanin iz steklenih vlaken, ki so bile poslane iz Turčije in za katere veljajo obstoječi ukrepi, še naprej dodeljevale subvencije. Tkanine iz steklenih vlaken in njihove dele so namreč proizvajale in v Turčijo izvažale družbe na Kitajskem in v Egiptu, za katere je bilo ugotovljeno, da za proizvodnjo in prodajo tkanin iz steklenih vlaken, za katere veljajo obstoječi ukrepi, prejemajo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(7)

Zadevni izdelek so tkane in/ali šivane tkanine iz rovinga in/ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken, z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, na dan začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) 2020/776 uvrščene pod oznake KN ex 7019 39 00, ex 7019 40 00, ex 7019 59 00 in ex 7019 90 00 (oznake TARIC 7019390080, 7019400080, 7019590080 in 7019900080) ter s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). Za ta izdelek se uporabljajo trenutno veljavni ukrepi.

(8)

Izdelek v preiskavi je enak izdelku iz prejšnje uvodne izjave, le da se v tem primeru pošilja iz Turčije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Turčije ali ne (na datum začetka veljavnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2230 (5) uvrščen pod oznake TARIC 7019390083, 7019400083, 7019590083 in 7019900083) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(9)

Preiskava je pokazala, da imajo tkanine iz steklenih vlaken, izvožene iz Kitajske in Egipta v Unijo, ter tkanine iz steklenih vlaken, poslane iz Turčije, ne glede na to, ali gre za izdelke s poreklom iz Turčije ali ne, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti, zato se jih šteje za podobne izdelke v smislu člena 2, točka (c), osnovne uredbe.

(10)

Komisija je po tem, ko je obvestila države članice, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek preiskave v skladu s členom 23 osnovne uredbe, ter z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/2229 (6) (v nadaljnjem besedilu: uredba o začetku preiskave) začela preiskavo in uvedla registracijo za uvoz tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Turčije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Turčije ali ne.

(11)

Družba LM Wind Power, proizvajalka lopatic vetrnih turbin s sedežem v Uniji, je trdila, da začetek preiskave ni bil upravičen zaradi nezadostnih dokazov in da bi bilo treba preiskavo zato nemudoma zaključiti.

(12)

Trdila je, da izogibanja ni bilo, saj do spremembe vzorca trgovanja med Turčijo in Unijo ali med Kitajsko in Egiptom ter Unijo, ki bi kazala na prakso izogibanja, ni prišlo. Trdila je tudi, da praksa, postopek ali dejavnost, ki je potekala v Turčiji, ni spadala v nobeno od kategorij iz člena 23(3), drugi pododstavek, osnovne uredbe. Navedla je, da v zahtevku zlasti ni bilo trdnih dokazov o tem, da so se tkanine iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske ali Egipta pošiljale iz Turčije v Unijo. Prakse, postopka ali dejavnosti naj ne bi bilo mogoče opredeliti kot rahle spremembe, saj je izdelek v preiskavi izdelek na koncu proizvodne verige in se kot tak razlikuje od svojih vhodnih materialov (predvsem rovingov iz steklenih vlaken), ali dejavnosti sestavljanja, zlasti ker izdelek v preiskavi in rovingi iz steklenih vlaken niso uvrščeni pod iste tarifne številke.

(13)

Trdila je tudi, da za prakso, postopek oziroma dejavnost, ki se izvaja v Turčiji na podlagi ustanovitve obrata za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, obstajata zadosten vzrok in gospodarska upravičenost v smislu člena 23(3) osnovne uredbe. V Turčiji je povpraševanje po tkaninah iz steklenih vlaken veliko, večinoma pa ga spodbuja turški sektor vetrne energije, pri čemer je potreba po teh tkaninah leta 2020 znašala približno 20 000–25 000 ton. Povpraševanje je naraščalo, kar je dokazovalo dejstvo, da je ena od turških družb leta 2018 v Turčiji ustanovila nov obrat za proizvodnjo steklenih vlaken z dodatno letno proizvodno zmogljivostjo 70 000 ton. Družba je trdila tudi, da je povpraševanje po tkaninah iz steklenih vlaken naraščalo tudi v sosednjih regijah v bližini Turčije, kot sta Bližnji vzhod in Afrika, in da tudi to dejstvo upravičuje ustanovitev proizvodnega obrata v Turčiji.

(14)

Pripombe sta predložili tudi družba Vestas Wind Systems A/S, evropska proizvajalka lopatic vetrnih turbin s sedežem v Uniji, in družba Turkiz Composite, turška proizvajalka izvoznica tkanin iz steklenih vlaken s sedežem v evropski prosti coni ASB v Marmari v Turčiji, v okviru katere je upravičena do oprostitev davka od dohodkov in DDV.

(15)

Družba Turkiz Composite je v zvezi z gospodarsko upravičenostjo svoje ustanovitve v Turčiji trdila tudi, da je upravni odbor njene kitajske matične družbe sprejel odločitev o ustanovitvi družbe v Turčiji že 24. aprila 2018, tj. preden je Komisija začela prvotno preiskavo, kot je navedeno v uvodni izjavi 1.

(16)

Egiptovski organi so trdili, da je bil Egipt neupravičeno vključen v preiskavo, saj v Egiptu ni nobene prakse izogibanja. Podobno kot družba LM Wind Power so trdili tudi, da ni bilo dokazov o izogibanju v obliki dejavnosti sestavljanja v Turčiji, ki bi vključevale izvoz rovingov iz steklenih vlaken iz Egipta, ali v obliki pretovarjanja tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta med Turčijo in Unijo.

(17)

Turški organi so poudarili, da sta uveljavljena zmogljivost in proizvodnja tkanin iz steklenih vlaken v Turčiji precejšnji, in navedli, da bi morali biti turški domači proizvajalci, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje, izvzeti iz razširitve ukrepov.

(18)

Družba Amiblu Holding GmbH, dobaviteljica sistemov in rešitev za cevi iz plastike, ojačene s steklenimi vlakni, s sedežem v Uniji je trdila, da je v interesu Unije, da ukrepa proti praksam izogibanja, ki izkrivljajo trg in so povezane z uvozom tkanin iz steklenih vlaken iz tretjih držav, vključno s Turčijo. Trdila je zlasti, da na konkurenčni položaj industrije Unije vpliva dejstvo, da se za njene turške konkurente ne uporabljajo protidampinški in izravnalni ukrepi v zvezi z uvozom rovingov iz steklenih vlaken. Komisijo je poleg tega pozvala, naj sistematično preuči mehanizme izogibanja v tretjih državah, vključno s Turčijo.

(19)

Glede trditev v zvezi z začetkom preiskave je Komisija opozorila, da se je preiskava začela na podlagi dokazov, predloženih v zahtevku. Med preiskavo sicer ni bilo mogoče ugotoviti pretovarjanja brez dejavnosti sestavljanja, ugotovljeno pa je bilo, da potekajo dejavnosti sestavljanja oziroma končne izdelave. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da se v drugem pododstavku člena 23(3) osnovne uredbe izrecno uporablja besedna zveza „med drugim“, s čimer so zajete prakse izogibanja, kot so dejavnosti sestavljanja, ki v členu niso izrecno navedene. V zahtevku so bili predloženi zadostni dokazi (7) o obstoju dejavnosti sestavljanja in o tem, da so se te dejavnosti izvajale z uporabo rovingov iz steklenih vlaken iz LRK in Egipta (8). Tarifna uvrstitev izdelka v preiskavi ali njegovih glavnih vhodnih materialov ni pomembna za presojo tega, ali dejavnost sestavljanja pomeni izogibanje.

(20)

V zahtevku so bili poleg tega predloženi zadostni dokazi o tem, da razen uvedbe dajatve ni bilo druge gospodarske upravičenosti, na primer sklic na letno poročilo družbe China Hengshi Foundation Company Limited za leto 2018 (9). V zahtevku je bilo navedeno, da so bila operativna tveganja, opredeljena v letnem poročilu za leto 2018, zaradi širitve dejavnosti skupine China National Building Materials Group v Turčijo povezana s protidampinškimi dajatvami, ki jih je Evropska unija uvedla v zvezi z izdelki vložnika zahtevka, in trgovinskimi trenji med Kitajsko in ZDA (10). Izrecno navedena ločena protidampinška preiskava se je začela približno tri mesece pred začetkom prvotne preiskave, na podlagi katere so bile uvedene izravnalne dajatve. Ta izjava zato kaže na namero izogibanja dajatvam, uvedenim na podlagi preiskave Komisije.

(21)

Komisija je zato zavrnila trditve, da zahtevek ni vseboval zadostnih dokazov, ki bi upravičevali začetek preiskave. Komisija se je seznanila z izjavami družbe Amiblu Holding GmbH in turških organov.

(22)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. januarja 2019 do 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Za obdobje preiskave so bili zbrani podatki, med drugim z namenom preiskave domnevne spremembe vzorca trgovanja po uvedbi ukrepov za zadevni izdelek ter preiskave obstoja prakse, postopka ali dejavnosti, za katero ni zadostnega vzroka ali gospodarske upravičenosti, z izjemo uvedbe dajatve. Podrobnejši podatki so bili zbrani za obdobje od 1. julija 2020 do 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje poročanja), da bi se preučilo, ali je uvoz oslabil popravljalni učinek veljavnih ukrepov v smislu cen in/ali količin ter ali je obstajalo subvencioniranje.

(23)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila kitajske, egiptovske in turške organe, znane proizvajalce izvoznike v navedenih državah, industrijo Unije in predsednika pridružitvenega sveta EU-Turčija.

(24)

Poleg tega je misijo Turčije v Evropski uniji pozvala, naj ji posreduje imena in naslove proizvajalcev izvoznikov in/ali reprezentativnih združenj, ki bi jih lahko zanimalo sodelovanje v preiskavi, poleg proizvajalcev izvoznikov, ki jih je v zahtevku navedel vložnik.

(25)

Obrazci zahtevkov za izvzetje za proizvajalce/izvoznike v Turčiji, vprašalniki za proizvajalce/izvoznike na Kitajskem in v Egiptu ter za uvoznike v Uniji so bili na voljo na spletišču GD za trgovino.

(26)

Od šestih znanih proizvajalcev izvoznikov so štirje predložili obrazec zahtevka za izvzetje, in sicer:

(27)

Izpolnjen vprašalnik je predložilo šest kitajskih in egiptovskih družb, povezanih z družbo Turkiz Composite.

(28)

Izpolnjen vprašalnik sta predložili tudi madžarska družba Metyx Hungary Korlátolt Felelősségű Társaság (povezana uvoznica tkanin iz steklenih vlaken, ki jih proizvaja družba Telateks Tekstil Ürünleri Sanayi ve Ticaret Anonim Şirketi) in nemška družba Saertex GmbH & Co. KG (matična družba in uvoznica tkanin iz steklenih vlaken, ki jih proizvaja družba Saertex Turkey Tekstil Ltd. Şti.).

(29)

Zainteresirane strani so imele možnost, da v roku iz uredbe o začetku preiskave izrazijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje. Vse strani so bile obveščene, da se lahko v primeru nepredložitve vseh ustreznih informacij ali v primeru predložitve nepopolnih, napačnih ali zavajajočih informacij uporabi člen 28 osnovne uredbe in posledično oblikujejo ugotovitve na podlagi razpoložljivih dejstev.

(30)

Zaslišanje družbe LM Wind Power je potekalo 4. februarja 2022. Po razkritju je 12. julija potekalo zaslišanje družbe Turkiz Composite.

(31)

V skladu s členom 23(3) osnovne uredbe je treba analizirati naslednje elemente, da bi se ocenila morebitna izogibanja:

(32)

V zahtevku je bilo navedeno, da se tkanine iz steklenih vlaken pretovarjajo in zlasti pošiljajo iz Turčije v Unijo ne glede na to, ali je bil izdelek sestavljen ali dokončan v Turčiji ali ne (glej uvodno izjavo 4).

(33)

V preiskavi niso bili odkriti dokazi, da bi se kateri od štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov posluževal praks pretovarjanja. Trditve o pretovarjanju s to preiskavo torej ni bilo mogoče potrditi.

(34)

V členu 23(3), drugi pododstavek, osnovne uredbe dejavnosti sestavljanja/končne izdelave niso posebej navedene kot praksa, postopek ali dejavnost, pri kateri gre za izogibanje. Vendar je v drugem pododstavku člena 23(3) osnovne uredbe izrecno uporabljena besedna zveza „med drugim“, kar pomeni neizčrpen seznam možnih praks izogibanja. Zato so zajete tudi druge prakse izogibanja, ki v zadevnem členu niso izrecno navedene, kot so dejavnosti sestavljanja/končne izdelave. Ker so torej dokazi, ki jih je vložnik predložil v zahtevku, nakazovali na dejavnosti sestavljanja/končne izdelave v Turčiji, je Komisija analizirala tudi, ali so izpolnjena merila iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe, in sicer:

(35)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 26, so štirje proizvajalci izvozniki v Turčiji zaprosili za izvzetje iz ukrepov v primeru njihove razširitve na Turčijo. Sodelovali so med celotnim postopkom ter predložili obrazce zahtevkov za izvzetje in odgovore na pozive k dopolnitvi. Stopnja sodelovanja turških proizvajalcev izvoznikov je bila visoka, saj je skupni obseg izvoza tkanin iz steklenih vlaken v Unijo, ki so ga navedli v predloženih obrazcih zahtevkov za izvzetje, v celoti ustrezal skupnemu obsegu turškega uvoza v obdobju poročanja, navedenemu v Eurostatovih statističnih podatkih o uvozu.

(36)

Komisija je v prostorih družbe Turkiz Composite opravila preveritveni obisk v skladu s členom 26 osnovne uredbe. V nasprotju z drugimi tremi sodelujočimi proizvajalci je ta družba skoraj vse svoje vhodne materiale in zlasti 100 % glavnega vhodnega materiala (rovingov iz steklenih vlaken) uvažala iz Kitajske in Egipta prek svojih povezanih družb. Ta družba je bila tudi daleč največja turška proizvajalka izvoznica tkanin iz steklenih vlaken v obdobju poročanja. V obdobju poročanja je v Unijo izvozila več tkanin iz steklenih vlaken kot drugi trije sodelujoči turški proizvajalci izvozniki skupaj.

(37)

V preglednici 1 je prikazano gibanje uvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske, Egipta in Turčije v obdobju preiskave.

Preglednica 1

Uvoz tkanin iz steklenih vlaken v Unijo v obdobju preiskave (v tonah)

(38)

Iz preglednice 1 je razvidno, da se je uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Turčije povečal z 2 334 ton leta 2019 na 8 367 ton v obdobju poročanja. Bistveno povečanje v obdobju poročanja v primerjavi z letom 2019 je časovno sovpadalo s povečanjem proizvodnje družbe Turkiz Composite, ki je začela proizvajati marca 2019.

(39)

Uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske se je zmanjšal s 43 460 ton leta 2019 na 33 263 ton v obdobju poročanja, uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Egipta pa z 11 349 ton leta 2019 na 3 608 ton.

(40)

V preglednici 2 je prikazano gibanje uvoza rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta v Turčijo na podlagi turških statističnih podatkov o uvozu iz podatkovne zbirke GTA.

Preglednica 2

Uvoz rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta v Turčijo v obdobju preiskave (v tonah)

(41)

Glavni vhodni material za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken so rovingi iz steklenih vlaken. Ti se nato nadalje predelajo za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken. Dokazi, ki so bili na voljo Komisiji, so pokazali, da so bile tkanine iz steklenih vlaken, izvožene v Unijo iz Turčije, proizvedene predvsem iz rovingov iz steklenih vlaken.

(42)

Iz preglednice 2 je razvidno, da se je uvoz rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske v Turčijo močno povečal, in sicer s 6 996 ton leta 2019 na 19 201 ton v obdobju poročanja. Tudi uvoz rovingov iz steklenih vlaken iz Egipta v Turčijo se je bistveno povečal, in sicer z 9 142 ton leta 2019 na 30 149 ton v obdobju poročanja. Uvoz iz Kitajske in Egipta je predstavljal približno 70 % celotnega uvoza rovingov iz steklenih vlaken v Turčijo tako v letu 2020 kot v obdobju poročanja. Poleg tega je bilo bistveno povečanje uvoza rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta v Turčijo povezano tudi z dejstvom, da je družba Turkiz Composite svoji največji evropski stranki izdelek začela dobavljati šele maja 2020, kar je povzročilo večjo porabo rovingov iz steklenih vlaken za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken.

(43)

Družba Turkiz Composite je navedla, da je vse rovinge iz steklenih vlaken, iz katerih je proizvajala tkanine iz steklenih vlaken, kupovala na Kitajskem in v Egiptu, in sicer od svojih povezanih družb v navedenih državah. Te rovinge je uvažala pod oznako HS 7019 12. Uvoz pod to oznako je predstavljal največje povečanje uvoza iz Kitajske in Egipta v Turčijo.

(44)

Bistveno povečanje obsega uvoza rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta v Turčijo kaže na povečano povpraševanje po teh vhodnih materialih v Turčiji, kar je mogoče vsaj delno pojasniti s povečanjem proizvodnje in izvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Turčije v obdobju poročanja. To potrjujejo tudi informacije, ki jih je predložila družba Turkiz Composite.

(45)

Povečanje izvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Turčijo v Unijo in zmanjšanje izvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta v Unijo, pa tudi bistveno povečanje kitajskega in egiptovskega izvoza rovingov iz steklenih vlaken v Turčijo v obdobju poročanja v primerjavi z letom 2019, kot je razvidno in preglednice 2, pomenijo spremembo vzorca trgovanja med Turčijo in Unijo v smislu člena 23 osnovne uredbe.

(46)

V skladu s členom 23(3) osnovne uredbe mora do spremembe vzorca trgovanja priti zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena, z izjemo uvedbe dajatve.

(47)

Komisija je opozorila, da praksa, postopek ali dejavnost vključuje dejavnosti sestavljanja delov/končne izdelave v tretji državi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 19.

(48)

Družba Turkiz Composite je trdila, da sta za njeno ustanovitev obstajala zadosten vzrok in gospodarska upravičenost. Trdila je, da je bila v Turčiji ustanovljena zaradi velikega povpraševanja po tkaninah iz steklenih vlaken v Turčiji in povečanega povpraševanja v njenih sosednjih državah, ki niso države EU (predvsem v Egiptu, Jordaniji, Iranu in do neke mere v Saudovi Arabiji), pa tudi zaradi velikega in naraščajočega povpraševanja po rovingih iz steklenih vlaken v Turčiji.

(49)

Preiskava je pokazala, da je družba Turkiz Composite odločitev o ustanovitvi v Turčiji sprejela pred začetkom prvotne preiskave. Ustanovljena je bila 1. junija 2018, vendar je s proizvodnjo začela šele marca 2019, saj je morala še poiskati prostore ter kupiti, preseliti, namestiti in preskusiti vse svoje stroje za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken. Datum začetka proizvodnje je sovpadal z datumom začetka (11) prvotne protidampinške preiskave glede uvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta, ki se je začela približno tri mesece pred začetkom prvotne preiskave.

(50)

Poleg tega je v členu 23(3) osnovne uredbe določena povezava med zadevno prakso, postopkom ali dejavnostjo in spremembo vzorca trgovanja, saj mora do slednje „priti zaradi“ prve. Za prakso, postopek ali dejavnost, ki povzroči spremembo vzorca trgovanja, mora torej obstajati zadosten vzrok ali gospodarska upravičenost, z izjemo uvedbe dajatve, da se ne bi obravnavala kot izogibanje v smislu člena 23(3) osnovne uredbe.

(51)

Glede na navedeno je argument, da je bila družba ustanovljena z namenom oskrbe domačega, afriškega in bližnjevzhodnega trga, neutemeljen, saj ustanovitev družbe ni praksa, postopek ali dejavnost, ki bi povzročila spremembo vzorca trgovanja. Praksa, iz katere izhaja navedena sprememba, so dejavnosti sestavljanja/končne izdelave v Turčiji, zaradi katerih se je izvoz tkanin iz steklenih vlaken (sestavljenega izdelka) v Unijo bistveno povečal. Izvoz tkanin iz steklenih vlaken s strani družbe Turkiz Composite v Unijo se je znatno povečal, ko je začela družba maja 2020 postopoma povečevati dobavo svoji največji evropski stranki (glej uvodno izjavo 42), kar je sovpadalo z datumom uvedbe prvotnih ukrepov (glej uvodno izjavo 1).

(52)

Poleg tega dejstvo, da družba, ki je bila domnevno ustanovljena z namenom oskrbe domačega ter afriškega in bližnjevzhodnega trga, po začetku protidampinške preiskave dejansko oskrbuje domači trg in trg Unije (12), dodatno nakazuje, da so se njene dejavnosti sestavljanja začele v odziv na preiskavo in se nato še okrepile zaradi uvedbe dajatev.

(53)

Po razkritju sta družbi Turkiz Composite in LM Wind Power trdili, da je Komisija v svoji pravni analizi gospodarske upravičenosti izpustila korak, ker ni ocenila, ali obstaja gospodarska upravičenost ali zadosten vzrok za prakso, postopek oziroma dejavnost. Navedli sta tudi, da je Komisija uporabila napačen časovni preskus, ker ni upoštevala, da mora biti razlog za prakso, postopek ali dejavnost „uvedba dajatev“ in ne začetek preiskave. Nazadnje sta trdili, da bi Komisija, če bi uporabila pravilne pravne preskuse, ugotovila, da sta obstajala zadosten vzrok in gospodarska upravičenost za ustanovitev družbe Turkiz Composite. Trdili sta, da je bil glavni razlog za ustanovitev turškega obrata oskrba turškega domačega trga.

(54)

Komisija je te trditve zavrnila. Prvič, Komisija je dejansko ocenila obstoj gospodarske upravičenosti oziroma zadostnega vzroka za prakso, postopek ali dejavnost. Ta ocena je bila izvedena, kot je izrecno pojasnjeno v uvodnih izjavah 49 in 50. Komisija je jasno opredelila prakso, postopek oziroma dejavnost, ki je vodila do spremembe vzorca trgovanja, in nato analizirala možne utemeljitve za to prakso. V nasprotju s trditvami zainteresiranih strani in kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 51, zadevna praksa, postopek ali dejavnost ni ustanovitev družbe Turkiz Composite ali njena domača prodaja, saj sprememba vzorca trgovanja, obravnavana v točki 2.3, ne izhaja iz nje.

(55)

Drugič, Komisija ni uporabila napačnega časovnega preskusa. V uvodni izjavi 49 je navedla dejstvo, da je datum začetka proizvodnje sovpadal z datumom začetka prvotne preiskave. Ta ugotovitev, ki je temeljila na preverjenih informacijah, ki jih je predložila družba Turkiz Composite, je bila pravno pomembna, saj je eden od pogojev iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe (13), da „[...] se je aktivnost pričela ali znatno okrepila po tem, ali pa neposredno pred tem, ko se je začela protidampinška preiskava [...]“. Člen 23(3) osnovne uredbe opredeljuje izogibanje in se tako osredotoča na uvedbo dajatve, saj brez uvedbe dajatve izogibanje ni možno. To ne izključuje, da bi se začetek prakse, postopka ali dejavnosti po začetku preiskave štel kot dokaz, da je bila pozneje uvedena (in razumno pričakovana) dajatev utemeljitev za zadevno prakso. Razlaga člena 23(3), ki jo predlaga zainteresirana stran, ne bi bila le nezdružljiva z zgoraj navedeno ubeseditvijo člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe, temveč bi iz področja uporabe člena 23(3) dejansko črtala prakse izogibanja, ki se začnejo med začetkom preiskave in uvedbo dajatev. To bi bilo v nasprotju s samim namenom člena 13 osnovne protidampinške uredbe (in smiselno člena 23 osnovne uredbe), kot ga je opredelilo Sodišče (14).

(56)

V zvezi s trditvijo, da je bil glavni razlog za ustanovitev turškega obrata oskrba turškega domačega trga, je Komisija ugotovila, da je družba Turkiz Composite med tem postopkom nekoliko spremenila svojo utemeljitev, saj je pred razkritjem trdila, da je bil razlog oskrba domačega, afriškega in bližnjevzhodnega trga. Kot je navedeno v uvodni izjavi 52, je družba Turkiz Composite v obdobju preiskave oskrbovala domači trg in trg Unije. Vsekakor so se dejavnosti družbe Turkiz Composite v obdobju preiskave znatno povečale, kot je razvidno iz naslednjih ugotovitev:

(57)

Glede na navedeno v preiskavi ni bilo ugotovljeno, da bi za bistveno povečanje izvoza sestavljenega izdelka družbe Turkiz Composite v Unijo obstajal drug zadosten vzrok ali gospodarska upravičenost, kot je izogibanje plačilu trenutno veljavnih protidampinških dajatev.

(58)

V skladu s členom 13(2) osnovne protidampinške uredbe se mora dejavnost sestavljanja začeti ali znatno okrepiti po tem ali pa neposredno pred tem, ko se je začela protidampinška preiskava, zadevni deli pa morajo prihajati iz države, ki je predmet protidampinških ukrepov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, se lahko pravni standardi iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe smiselno uporabijo pri ocenjevanju protisubvencijskega primera v smislu člena 23(3) osnovne uredbe.

(59)

Prvotna preiskava se je začela 16. maja 2019, dokončne izravnalne dajatve pa so bile uvedene 15. junija 2020. Družba Turkiz Composite je bila uradno ustanovljena 1. junija 2018, s proizvodnjo pa je začela marca 2019. Datum začetka proizvodnje torej sovpada z datumom začetka prvotne protidampinške preiskave glede uvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta, ki se je začela približno tri mesece pred začetkom prvotne preiskave.

(60)

Poleg tega je družba Turkiz Composite leta 2020 in v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2019 svoj izvoz znatno povečala. To znatno povečanje dejavnosti sestavljanja ali končne izdelave sovpada z datumom uvedbe dokončnih izravnalnih dajatev, tj. 15. junij 2020 (glej prejšnjo uvodno izjavo). Poleg tega je družba skoraj vse svoje vhodne materiale in zlasti 100 % svojega glavnega vhodnega materiala (rovingov iz steklenih vlaken) kupovala od svojih povezanih družb na Kitajskem in v Egiptu.

(61)

Komisija je zato sklenila, da so se dejavnosti sestavljanja ali končne izdelave začele oziroma znatno okrepile po začetku prvotne preiskave.

(62)

V zvezi z dejavnostmi sestavljanja je v členu 13(2), točka (b), osnovne protidampinške uredbe določeno, da je eden od pogojev za ugotovitev izogibanja to, da vrednost delov (v tem primeru kitajskega in egiptovskega porekla) predstavlja 60 % celotne vrednosti delov sestavljenega izdelka ali več ter da je dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih med dejavnostjo sestavljanja ali končne izdelave, manjša od 25 % proizvodnih stroškov. Pravni standardi iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe se lahko smiselno uporabijo pri ocenjevanju protisubvencijskega primera v smislu člena 23(3) osnovne uredbe.

(63)

Glavni vhodni material za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken so rovingi iz steklenih vlaken. Družba Turkiz Composite je 100 % rovingov iz steklenih vlaken, ki jih je uporabila, kupila od povezanih družb na Kitajskem in v Egiptu. S postopkom šivanja/pletenja, ki je dejavnost končne izdelave in se je izvajal v Turčiji, so bili ti rovingi iz steklenih vlaken preoblikovani v tkanine iz steklenih vlaken. Glede na preverjene informacije, ki jih je predložila družba Turkiz Composite, glavni vhodni materiali, in sicer rovingi iz steklenih vlaken, predstavljajo skoraj 100 % skupne vrednosti delov sestavljenega/dokončanega izdelka v smislu člena 13(2), točka (b), osnovne protidampinške uredbe.

(64)

Po razkritju sta družbi Turkiz Composite in LM Wind Power ponovili svojo trditev, da proizvodnja tkanin iz steklenih vlaken iz uvoženih rovingov iz steklenih vlaken, ki so glavna surovina, ne pomeni „sestavljanja delov z dejavnostjo sestavljanja“ v smislu člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe, ki se smiselno uporablja (glej uvodno izjavo 62), in da rovingi iz steklenih vlaken niso deli, ampak materiali v smislu pojasnjevalne opombe VII drugega dela splošnega pravila 2(a) za razlago harmoniziranega sistema, če se deli, ki se sestavljajo, „ne obdelajo nadalje za dokončanje izdelave“. V zvezi s tem sta trdili, da rovingi iz steklenih vlaken niso „deli“ tkanin iz steklenih vlaken in niso „sestavljeni“ v tkanine iz steklenih vlaken, temveč se predelajo v tkanine iz steklenih vlaken s tkanjem in šivanjem različnih vrst rovingov iz steklenih vlaken in drugih materialov z uporabo kompleksnih strojev. Podobne pripombe so predložili tudi egiptovski organi.

(65)

Komisija je te trditve zavrnila. Prakso, opisano v uvodni izjavi 63, je mogoče opredeliti kot dejavnost končne izdelave, ki je zajeta s pojmom dejavnosti sestavljanja v skladu s členom 13(2) osnovne protidampinške uredbe, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 62. Obravnavani so bili tudi drugi elementi, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(66)

Prvič, sklicevanje na pojasnjevalno opombo VII drugega dela splošnega pravila 2(a) za razlago harmoniziranega sistema ni relevantno, saj je neposredna pravna podlaga člen 23 osnovne uredbe in ne carinsko pravo, kot je izrecno pojasnilo Sodišče (15).

(67)

Drugič, pri razlagi člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe, ki se smiselno uporablja pri ocenjevanju protisubvencijskega primera v smislu člena 23(3) osnovne uredbe, je Sodišče najprej opozorilo, da je treba „[v] skladu z ustaljeno sodno prakso [...] za razlago določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njeno sobesedilo in cilje, ki se želijo doseči z ureditvijo, katere del je“ (16). Osnovna protidampinška uredba ne opredeljuje izrazov „dejavnost sestavljanja“ ali „dejavnost končne izdelave“. Vendar način ubeseditve člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe daje prednost razlagi, da pojem „dejavnost sestavljanja“ v skladu s členom 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe izrecno zajema tudi „dejavnost končne izdelave“. Iz tega sledi, da „dejavnost sestavljanja“ v smislu člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe ne zajema le dejavnosti, ki vključujejo sestavljanje delov sestavljenega izdelka, ampak lahko vključuje tudi nadaljnjo predelavo, tj. dokončanje izdelka.

(68)

Poleg tega je po mnenju Sodišča (17) namen preiskav, izvedenih v skladu s členom 23 osnovne uredbe, zagotoviti učinkovitost protidampinških dajatev in preprečiti izogibanje v zvezi z njimi. Zato je namen člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe (ki se smiselno uporablja pri ocenjevanju protisubvencijskega primera v smislu člena 23(3) osnovne uredbe) zajeti prakse, postopke ali dejavnosti, pri katerih se uporabljajo pretežno deli iz države, za katero veljajo ukrepi, pri čemer se ti deli sestavijo ali dokončajo, tako da se jim doda omejena vrednost.

(69)

Po razkritju se družbi Turkiz Composite in LM Wind Power ter egiptovski organi niso strinjali s pristopom Komisije, v skladu s katerim se je vrednost rovingov iz steklenih vlaken iz Egipta kumulirala z vrednostjo rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske za določitev, ali vrednost rovingov iz steklenih vlaken predstavlja 60 % ali več skupne vrednosti domnevnih „delov“ tkanin iz steklenih vlaken. Opozorili so na uporabo besedila „deli iz države, ki je predmet teh ukrepov“ (v ednini) v členu 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe.

(70)

Komisija je zavrnila to trditev iz naslednjih razlogov. Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 1, je bil v prvotni preiskavi uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta ocenjen kumulativno. Zato je bilo primerno, da se v tej preiskavi proti izogibanju za razširitev prvotnih ukrepov uporabi enaka metodologija.

(71)

Drugič, člen 13 osnovne protidampinške uredbe, ki se smiselno uporablja pri ocenjevanju protisubvencijskega primera v smislu člena 23(3) osnovne uredbe, Komisiji ne preprečuje, da s tako kumulativno analizo preveri, ali je izpolnjeno merilo 60 % iz člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe. Nasprotno, razlaga besedila člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe „država, ki je predmet teh ukrepov,“ na način, ki ne omogoča kumulacije vrednosti delov, kadar se dejavnosti izogibanja izvajajo v več kot eni državi, je v nasprotju z obstoječo sodno prakso EU. Sodišče je v zadevi Kolachi obravnavalo posebno prakso izogibanja (v primeru, v katerem so bili deli za kolesa najprej delno sestavljeni v Šrilanki in nato nadalje sestavljeni v Pakistanu) in potrdilo, da je ta praksa izogibanja zajeta v členu 13(2) osnovne protidampinške uredbe kljub uporabi ednine v navedeni določbi. Sodišče (18) je poudarilo tudi, da bi vsaka druga razlaga proizvajalcem izvoznikom omogočila, da ogrozijo učinkovitost ukrepov proti izogibanju. Zato ista utemeljitev velja za poskuse, da bi se izognili uporabi pravil glede izogibanja ukrepom s kupovanjem surovin v dveh državah, ki sta predmet teh ukrepov.

(72)

Tretjič, v skladu z utemeljitvijo družbe Turkiz Composite v primeru, v katerem bi bilo 50 % vhodnih materialov kupljenih na Kitajskem, drugih 50 % pa v Egiptu, do izogibanja ne bi prišlo, če bi bili vsi deli kupljeni v državah, ki so predmet teh ukrepov. Tak rezultat bi bil seveda v nasprotju z namenom člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe, tudi ob upoštevanju, da so vsi deli tkanin iz steklenih vlaken, izvoženih v Unijo, kupljeni na Kitajskem ali v Egiptu.

(73)

Komisija je zato sklenila, da je bilo merilo glede 60-odstotnega deleža izpolnjeno.

(74)

Družba Turkiz Composite je trdila, da njeni stroški dodane vrednosti presegajo prag 25 % skupnih proizvodnih stroškov. Glavne postavke v izračunu dodane vrednosti so vključevale stroške amortizacije, stroške najema, stroške embalažnega materiala, neposredne in posredne stroške dela ter druge posredne proizvodne stroške, ki so bili del finančnih podatkov za obdobje poročanja, ki jih je družba Turkiz Composite predložila v svojem obrazcu zahtevka za izvzetje.

(75)

Komisija je vse te stroškovne postavke analizirala in ocenila, da nekaterih nastalih stroškov ni mogoče uvrstiti med proizvodne stroške oziroma da so precenjeni.

(76)

Glede na zgoraj navedeno je bila dodana vrednost, za katero se poveča vrednost vnesenih delov, kot jo je izračunala Komisija, bistveno nižja od dodane vrednosti, ki jo je izračunala družba Turkiz Composite.

(77)

Poleg tega je družba Turkiz Composite skoraj vse svoje vhodne materiale in zlasti 100 % svojega glavnega vhodnega materiala (rovingov iz steklenih vlaken) kupovala od povezanih družb na Kitajskem in v Egiptu. Družba Turkiz Composite ni predložila trdnih dokazov o tem, da so bile te cene primerljive tržne cene, na katere zadevno razmerje ni vplivalo, in da ni šlo za transferne cene med povezanimi družbami. Komisija je ugotovila tudi, da so bile te cene bistveno nižje od cen, ki so jih drugi trije turški sodelujoči proizvajalci izvozniki plačevali nepovezanim dobaviteljem v obdobju poročanja.

(78)

Z namenom oblikovanja razumno točne ugotovitve so se cene, ki jih je plačevala družba Turkiz Composite, obravnavale kot transferne cene med družbami in so bile nadomeščene s tehtanimi povprečnimi cenami, ki so jih plačevali drugi trije sodelujoči proizvajalci izvozniki.

(79)

Po razkritju sta družbi Turkiz Composite in LM Wind Power trdili, da Komisija transfernih cen ni mogla nadomestiti s tehtanimi povprečnimi cenami, ki so jih drugi trije turški proizvajalci izvozniki v obdobju poročanja plačevali svojim nepovezanim dobaviteljem. Trdili sta, da tak pristop ni bil dovoljen, in nista videli nobene pravne podlage za smiselno uporabo člena 2(5) osnovne protidampinške uredbe. Obe strani sta trdili tudi, da Komisija ni pravilno izvedla preskusa tržne primerljivosti ter da ni zagotovila, da bi bile primerjane cene primerljive v smislu količine in da so bili vključeni vsi elementi cene.

(80)

Komisija je te trditve zavrnila iz naslednjih razlogov. Prvič, v svojem dokumentu o splošnem razkritju se ni sklicevala na člen 2(5) osnovne protidampinške uredbe kot pravno podlago za to prilagoditev. Za določitev vrednosti delov, vnesenih iz držav, ki so predmet ukrepov, je upoštevala ubeseditev in namen člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe (ki se smiselno uporablja pri ocenjevanju protisubvencijskega primera v smislu člena 23(3) osnovne uredbe). Besedilo člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe Komisiji nikakor ne preprečuje, da bi izvedla nekatere prilagoditve za določitev vrednosti delov, zlasti če stroški družbe ne odražajo nujno vrednosti delov, kar bi se lahko zgodilo v primeru nakup delov pri povezanih družbah. Za določitev vrednosti delov je Komisija zato lahko izvedla potrebne prilagoditve, vključno z nadomestitvijo transfernih cen med povezanimi družbami, saj je bilo ugotovljeno, da te cene niso bile primerljive tržne cene. Tak pristop je tudi v skladu z namenom člena 23 osnovne uredbe in preiskavami, ki jih ureja, obravnavanimi v uvodni izjavi 68, saj družbam, ki se izogibajo, preprečuje prenizko vrednotenje vnesenih delov, da bi precenile dodano vrednost teh delov.

(81)

Drugič, v zvezi s trditvijo, da Komisija ni pravilno izvedla preskusa tržne primerljivosti, je treba opozoriti, da je družba Turkiz Composite del skupine China National Building Materials Group, ki je skupina v lasti kitajske države. Njene kitajske in egiptovske povezane družbe so predmet ukrepov. Preiskava je pokazala, da so bile cene rovingov iz steklenih vlaken, ki jih je družba Turkiz Composite kupila od povezanih egiptovskih in kitajskih družb, znatno nižje od cen, ki so jih plačevali drugi trije turški proizvajalci izvozniki. Zato je Komisija primerjala cene med družbami in jih nato nadomestila s tehtanimi povprečnimi cenami, ki so jih drugi trije turški proizvajalci izvozniki v obdobju poročanja plačevali svojim nepovezanim dobaviteljem.

(82)

Komisija je zagotovila, da so bile primerjane cene primerljive v smislu količine in da so bili vključeni vsi elementi cene. Prvič, za primerjavo je bilo uporabljeno isto obdobje, in sicer obdobje poročanja. Drugič, količina rovingov iz steklenih vlaken, ki so jih v obdobju poročanja drugi trije turški proizvajalci izvozniki kupili od nepovezanih dobaviteljev, je bila dovolj velika (med 10 000 in 25 000 ton) in zato reprezentativna, da se je lahko uporabila kot zanesljiva cena za nadomestitev transfernih cen družbe Turkiz Composite, da bi se lahko pravilno določila dodana vrednost. Tretjič, drugi trije sodelujoči turški proizvajalci izvozniki so tkanine iz steklenih vlaken proizvajali na enak način kot družba Turkiz Composite, začenši z rovingi iz steklenih vlaken. Preiskava ni razkrila nobenih razlik v kakovosti, saj je proizvodni postopek pri štirih sodelujočih turških proizvajalcih izvoznikih podoben. Četrtič, drugi turški proizvajalci izvozniki so na domačem trgu kupovali velike količine rovingov iz steklenih vlaken, družba Turkiz Composite pa je rovinge iz steklenih vlaken kupovala izključno iz Egipta in Kitajske. Nakup reprezentativnih količin na domačem trgu bi običajno privedel do nižjih in ne višjih cen. Petič, primerjava med štirimi turškimi proizvajalci izvozniki je bila izvedena dosledno, in sicer na podlagi skupnih stroškov nakupov, kot je navedeno v njihovih preverjenih preglednicah.

(83)

Po razkritju je družba Turkiz Composite trdila, da je bila njena nakupna cena pri kitajskih povezanih družbah višja od prodajnih cen njenih povezanih družb za nepovezane stranke v Turčiji. Zato je trdila, da bi bilo treba nakupe družbe Turkiz Composite obravnavati pod običajnimi tržnimi pogoji.

(84)

Komisija je to trditev zavrnila. Na podlagi preglednic C.3 R in C.3.U, ki ju je skupina Jushi Group Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: skupina Jushi Group (20)) predložila v izpolnjenem vprašalniku, je bila v obdobju poročanja njena povprečna prodajna cena na enoto za rovinge iz steklenih vlaken za nepovezane stranke v Turčiji znatno višja kot za povezano stranko v Turčiji, tj. družbo Turkiz Composite. Komisija je analizirala tudi cene druge povezane kitajske družbe družbe Turkiz Composite, in sicer družbe Tongxiang Hengxian Trading Company Limited (v nadaljnjem besedilu: družba Tongxian (21)). V obdobju poročanja je družba Tongxian družbi Turkiz Composite prodajala izključno rovinge iz steklenih vlaken, pri čemer je bila njena povprečna prodajna cena na enoto prav tako nižja od povprečne prodajne cene na enoto, ki jo je skupina Jushi Group zaračunala svojim nepovezanim strankam v Turčiji. Poleg tega je družba Turkiz Composite v obdobju poročanja od skupine Jushi Group in družbe Tongxian kupila več kot 90 % vseh rovingov iz steklenih vlaken. Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila povprečna nakupna cena na enoto družbe Turkiz Composite od njenih povezanih kitajskih družb skupine Jushi Group in družbe Tongxian stalno in znatno nižja od povprečne nepovezane nakupne cene na enoto, ki so jo skupini Jushi Group plačevale druge turške družbe (22), ter stalno in znatno nižja od cen, ki so jih plačevali drugi trije sodelujoči turški proizvajalci izvozniki, zato ni bila primerljiva tržna cena.

(85)

Po razkritju je družba Turkiz Composite trdila, da je Komisija pri podatkih o „preskusu dodane vrednosti“ uporabila napačno formulo za izračun „deleža stroškov dodane vrednosti“ (vrstica 54), saj je napačno delila skupne stroške proizvodnje (vrstica 50) s „skupnim številom vnesenih delov (Egipt, Kitajska in drugi viri)“ (vrstica 49), pri čemer bi morala namesto tega pravilno uporabiti „skupno število delov, vnesenih iz Egipta in Kitajske“ (vrstica 48).

(86)

Komisija je to trditev zavrnila, ker družba Turkiz Composite ni zagotovila učinka izračuna Komisije. Četudi bi Komisija uporabila napačno formulo, quod non, in za izračun „deleža stroškov dodane vrednosti“ uporabila predlagano metodo družbe Turkiz Composite, bi to pomenilo le nepomembno razliko v „dodani vrednosti“, ne da bi vplivalo na ugotovitev Komisije, da je dodana vrednost delov, vnesenih med dejavnostjo sestavljanja ali končne izdelave, znašala manj kot 25 % proizvodnih stroškov.

(87)

Po razkritju je družba Turkiz Composite trdila, da Komisija kompletov ni mogla izključiti iz svojih izračunov, saj so ti del izdelka v preiskavi. Komisija je to trditev zavrnila iz istih razlogov, kot so bili navedeni v posebnem dokumentu o razkritju za družbo Turkiz Composite z dne 5. julija 2022. Prvič, proizvodnja in prodaja kompletov sta bili manjši del celotne proizvodnje in prodaje družbe v obdobju poročanja. Količine tkanin iz steklenih vlaken, izvoženih v Unijo v obdobju poročanja, so bile več kot 170-krat večje od količin kompletov, izvoženih v Unijo. Drugič, družba na ravni glavne knjige ni razlikovala med stroški, nastalimi za obrate za tkanine iz steklenih vlaken, in stroški, nastalimi za obrate za komplete, pripravljeni so bili le ločeni računi za stroške dela v delavnici za rezanje. Tretjič, kompleti so se prodajali predvsem na domačem trgu.

(88)

Poleg tega na podlagi informacij, ki jih je predložila družba Turkiz Composite, tudi če bi se Komisija odločila, da iz svojih izračunov ne izključi kompletov, „delež stroškov dodane vrednosti“ ne bi spremenil ugotovitve Komisije, da je dodana vrednost delov, vnesenih med dejavnostjo sestavljanja ali končne izdelave, znašala manj kot 25 % proizvodnih stroškov, predvsem zaradi omejene proizvodnje kompletov.

(89)

Na podlagi prilagoditve sporočenih proizvodnih stroškov in nadomestitve sporočenih transfernih cen rovingov iz steklenih vlaken je bilo ugotovljeno, da je bila tako ugotovljena povprečna dodana vrednost v obdobju poročanja pod pragom 25 %. Komisija je zato sklenila, da je bila dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih med dejavnostjo sestavljanja ali končne izdelave, manjša od 25 % proizvodnih stroškov.

(90)

Komisija je v skladu s členom 23(3) osnovne uredbe preverila, ali je uvoz izdelka v preiskavi oslabil popravljalne učinke trenutno veljavnih ukrepov v smislu količin in cen.

(91)

Kar zadeva količine, je družba Turkiz Composite na podlagi preverjenih preglednic, ki jih je predložila, leta 2019 uvozila 0–300 ton, v obdobju poročanja pa 6 000–8 000 ton. Vložnik je hkrati ocenil, da je potrošnja Unije v letu 2020 zajemala približno 150 000 ton, v letu 2021 pa približno 170 000 ton. Tržni delež uvoza iz Turčije je v obdobju poročanja presegal 4 %.

(92)

Kar zadeva cene, je Komisija povprečno neškodljivo ceno, kot je bila določena v prvotni preiskavi, primerjala s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami CIF, določenimi na podlagi informacij, ki jih je predložila družba Turkiz Composite, in ustrezno prilagojenimi z vključitvijo stroškov po carinjenju. Ta primerjava cen je pokazala, da je uvoz družbe Turkiz Composite nelojalno znižal ciljne cene Unije za več kot 10 %.

(93)

Komisija je zato sklenila, da je uvoz iz Turčije, ki je predmet te preiskave, oslabil veljavne ukrepe v smislu količin in cen.

(94)

Komisija je v skladu s členom 23(3) osnovne uredbe preučila tudi, ali se za uvoženi podobni izdelek in/ali njegove dele še vedno dodeljujejo subvencije.

(95)

Kot je navedeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2020/776 (glej uvodno izjavo 1), je bilo ugotovljeno, da kitajski in egiptovski proizvajalci izvozniki uživajo ugodnosti več subvencijskih shem vlade LRK in Egipta. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da povezane kitajske in egiptovske družbe iz skupine China National Building Materials Group prav tako uživajo ugodnosti več subvencijskih shem, kot so nepovratna sredstva, preferenčno financiranje in odpoved prihodkom. Ugotovljeno je bilo, da te subvencije koristijo celotnemu obsegu proizvodnje družb, saj niso vezane na določen izdelek.

(96)

V tej preiskavi ni bilo odkritih informacij, zaradi katerih bi bilo mogoče podvomiti o sklepu iz prvotne preiskave, in sicer da prvotne sheme subvencioniranja niso več veljavne.

(97)

Poleg tega je družba Turkiz Composite 100 % rovingov iz steklenih vlaken, ki jih je uporabila za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, kupila od svojih povezanih družb na Kitajskem in v Egiptu. Kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/870 (23) z dne 24. junija 2020 in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/328 (24), so povezane družbe družbe Turkiz Composite prejemale subvencije za proizvodnjo rovingov iz steklenih vlaken.

(98)

Med preiskavo niso bili predloženi dokazi o tem, da bi se za rovinge iz steklenih vlaken, ki jih v Egiptu in na Kitajskem proizvajajo povezane družbe družbe Turkiz Composite, prenehala dodeljevati subvencija. Komisija je zato sklenila, da se je za dele uvoženega podobnega izdelka še vedno dodeljevala subvencija.

(99)

Komisija je tudi ugotovila, da je mogoče predpostavljati prenehanje subvencij med povezanimi družbami, ki ne poslujejo pod običajnimi tržnimi pogoji (25), še zlasti kadar družba nižje v proizvodni verigi sestavlja in izvaža izdelek v Unijo. Zato je Komisija sklenila, da se za uvoženi podobni izdelek in njegove dele še vedno dodeljuje subvencija.

(100)

Komisija je na podlagi zgornjih ugotovitev sklenila, da so bili dokončni izravnalni ukrepi, uvedeni na uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK in Egipta, predmet izogibanja z uvozom izdelka v preiskavi, poslanega iz Turčije s strani družbe Turkiz Composite.

(101)

Glede na to, da je bila raven sodelovanja visoka, da je bil obseg izvoza, ki ga je sporočila družba Turkiz Composite, večji od obsega izvoza, ki so ga sporočili drugi trije sodelujoči turški proizvajalci izvozniki skupaj, ter da nobena druga družba v Turčiji ni zaprosila za izvzetje, je Komisija sklenila, da je treba ugotovitve o praksah izogibanja v zvezi z družbo Turkiz Composite razširiti na ves uvoz iz Turčije.

(102)

Zato bi bilo treba v skladu s členom 23(1) osnovne uredbe veljavne protisubvencijske ukrepe v zvezi z uvozom tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta razširiti na uvoz izdelka v preiskavi.

(103)

V skladu s členom 23(2) osnovne uredbe bi moral biti ukrep, ki ga je treba razširiti, tisti, ki je določen v členu 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2020/776 za „vse druge družbe“, tj. dokončna izravnalna dajatev v višini 30,7 %, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom carine.

(104)

Družba Turkiz Composite je v obdobju poročanja rovinge iz steklenih vlaken delno uvažala iz Egipta in delno iz LRK. Družba Turkiz Composite je rovinge iz steklenih vlaken svojih povezanih družb iz Egipta in LRK sestavljala v tkanine iz steklenih vlaken, ki jih je izvažala v Unijo, s čimer se je izognila dajatvam, uvedenim na uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Egipta (10,9 %) in uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz LRK (30,7 %). Da bi se ohranila učinkovitost veljavnih ukrepov, je torej upravičeno, da se razširi uporaba višje od obeh dajatev, tj. dajatev za „vse druge družbe“ v LRK (30,7 %), kot je določeno v členu 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2020/776.

(105)

Po razkritju je družba Turkiz Composite trdila, da Komisija ni mogla podaljšati dajatev na uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske, saj vrednost uvoza rovingov iz steklenih vlaken predstavlja manjši delež skupne vrednosti rovingov iz steklenih vlaken, ki jih je družba Turkiz Composite uporabila za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, zato ni opravila preskusa 60 % iz člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe, ki se smiselno uporablja pri ocenjevanju protisubvencijskega primera v smislu člena 23(3) osnovne uredbe. V nasprotnem primeru bi bila taka razširitev ukrepov za uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske v nasprotju z načelom sorazmernosti, kot je navedeno v točki 127 zadeve T-278/20, Zhejang Hantong proti Komisiji.

(106)

Komisija je zavrnila trditev, da dajatev na uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske ni mogla razširiti na podlagi svojih trditev v zvezi s kumulacijo uvoza, kot je opisano v uvodni izjavi 71. Opozorila je tudi, da je cilj osnovne uredbe zaščititi industrijo EU pred nepoštenim uvozom, cilj člena 23 osnovne uredbe pa zlasti preprečiti izogibanje ukrepom trgovinske zaščite. Z razširitvijo dajatev samo na raven dajatev na uvoz iz Egipta (10,9 %) se ne bi upoštevalo, da je potekalo tudi izogibanje ukrepom proti Kitajski, s čimer bi bila ogrožena učinkovitost veljavnih ukrepov.

(107)

Komisija je zavrnila tudi trditev, da bi bila taka razširitev ukrepov za uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske v nasprotju z načelom sorazmernosti. Glede na to, da je bilo ugotovljeno izogibanje prvotnim izravnalnim ukrepom, uvedenim proti uvozu iz Kitajske in Egipta, Komisija ni razumela, zakaj bi bila razširitev uporabe višje od obeh dajatev, ki se ji je izogibalo, nesorazmerna. Kot je navedeno v uvodni izjavi 104, je torej za ohranitev učinkovitosti veljavnih ukrepov upravičeno, da se razširi uporaba višje od obeh dajatev, tj. dajatev za „vse druge družbe“ v LRK (30,7 %), kot je določeno v členu 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2020/776.

(108)

Družba LM Wind Power je po razkritju navedla, da bi razširitev dajatev na uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Turčije močno vplivala na dejavnosti uvoznikov tkanin iz steklenih vlaken, kar pa bi lahko vplivalo na zmožnost Unije za doseganje svojih okoljskih ciljev zaradi višjih cen tkanin iz steklenih vlaken, ki bi jih morali plačati proizvajalci vetrnih turbin v Uniji.

(109)

Komisija se je seznanila z izjavami družbe LM Wind Power, vendar je ponovno poudarila, da je glavni namen preiskav, izvedenih v skladu s členom 23 osnovne uredbe, zagotoviti učinkovitost prvotne izravnalne dajatve in preprečiti izogibanje v zvezi z njo. V tej preiskavi je ugotovila, da so merila iz člena 23 osnovne uredbe izpolnjena, zato se je odločila izravnalne ukrepe razširiti na Turčijo. Vendar je bilo ugotovljeno, da so trije od štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov dejanski turški proizvajalci, zato so bili izvzeti iz razširjenih ukrepov. Uporabniki tkanin iz steklenih vlaken lahko zato kupujejo od izvzetih proizvajalcev ter proizvajalcev Unije in/ali drugih proizvajalcev iz tretjih držav.

(110)

Nazadnje je vložnik po razkritju navedel, da pozdravlja namero Komisije, da ukrepe razširi na uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Turčije, in da nima pripomb na razkritje Komisije.

(111)

V skladu s členoma 23(3) in 24(5) osnovne uredbe, ki določata, da bi se moral kakršen koli razširjen ukrep uporabljati za uvoz, za katerega je pri vstopu v Unijo veljala registracija, uvedena z uredbo o začetku preiskave, je treba za ta registrirani uvoz izdelka v preiskavi zaračunati dajatve.

(112)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo za družbo Turkiz Composite ugotovljeno, da se poslužuje praks izogibanja. Zato tej družbi ni mogoče odobriti izvzetja v skladu s členom 23(6) osnovne uredbe.

(113)

V zahtevku je bilo navedeno, da sta dejanska glavna proizvajalca tkanin iz steklenih vlaken v Turčiji druga dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, in sicer dvojec iz skupine Metyx Composites (glej uvodno izjavo 26) in družba Saertex Turkey Tekstil Ltd. Şirketi, ter da praks izogibanja ni bilo (26). Preiskava je dejansko potrdila, da navedena proizvajalca izvoznika nista uvažala rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske in/ali Egipta oziroma da sta jih uvažala v zelo majhni meri.

(114)

Tretji sodelujoči proizvajalec (družba Sonmez Asf Iplik Dokuma Ve Boya San Tic A. Ş) je bil mali proizvajalec tkanin iz steklenih vlaken. V obdobju poročanja je navedena družba zaposlovala manj kot deset ljudi, imela manj kot pet strojev za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken in v Unijo le dvakrat izvozila razmeroma majhno količino izdelka. Družba je bila ustanovljena leta 1975, proizvajati je začela leta 2011 in v obdobju poročanja ni uvažala rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske ali Egipta.

(115)

Zato bodo trije zgoraj navedeni turški proizvajalci izvozniki glede na to, da so dejanski proizvajalci, ki se ne poslužujejo pretovarjanja niti drugih praks izogibanja, kot je sestavljanje, izvzeti iz razširitve ukrepov.

(116)

Komisija je 5. julija 2022 vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na katerih temeljijo navedeni sklepi, ter jih pozvala, naj predložijo pripombe.

(117)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 25(3) Uredbe (EU) 2016/1037 –