(1)

Člen 5 Uredbe (EU) 2019/787 določa opredelitev etanola kmetijskega porekla in zahteve zanj, ki ga industrija imenuje tudi kmetijski alkohol, nevtralni alkohol ali prečiščeni alkohol. Navedena tehnična opredelitev in navedene zahteve so bile prenesene brez bistvenih sprememb v primerjavi s tistimi iz Priloge I, točka 1, k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

Vendar so opredelitev etanola kmetijskega porekla in zahteve zanj iz člena 5 Uredbe (EU) 2019/787 s tehničnega in znanstvenega vidika delno zastarele. Zlasti je treba največje vrednosti nekaterih ostankov uskladiti s tehničnimi parametri, ki jih trenutno uporabljajo industrija in večina laboratorijev za analizo. Tehnološki napredek na tem področju tako upravičuje potrebo po spremembi navedene opredelitve in navedenih zahtev.

(3)

Navedbe „skupna kislost“, „hlapljive baze, ki vsebujejo dušik“ in „suhi ekstrakt“ iz člena 5, točka (d)(i), (vi) in (vii), Uredbe (EU) 2019/787 niso več relevantne, saj se običajno ne uporabljajo kot tehnični parametri procesa; prisotnost takih ostankov v alkoholu z volumenskim deležem 96 % je namreč zanemarljiva in ni verjetno, da bi jih našli v etanolu kmetijskega porekla.

(4)

V zvezi z „estri“, „aldehidi“ in „višjimi alkoholi“ največje vrednosti iz člena 5, točka (d)(ii), (iii) in (iv), Uredbe (EU) 2019/787 niso dovolj specifične; trenutno so zanje potrebne mokre kemijske metode, ki niso opredeljene v pravu Unije. Z natančnejšo opredelitvijo snovi, za katere se uporabljajo mejne vrednosti ostankov, bi se izboljšali rezultati analiz, ki jih je treba opraviti na etanolu kmetijskega porekla z metodami, kot je plinska kromatografija, koristila pa bi tudi analitikom, saj je pri številnih starejših analitskih tehnikah potrebna uporaba nevarnih kemikalij.

(5)

Zlasti je primerno, da se estri omejijo samo na „etilacetat“. V procesu fermentacije se sicer lahko tvorijo številni estri, vendar je v najvišji koncentraciji prisoten etilacetat; vseh drugih estrov, ki bi lahko bili prisotni v etanolu kmetijskega porekla, verjetno ne bo možno zaznati z uporabo standardnih analitskih tehnik, njihov delež v skupni količini estrov pa je zanemarljiv. Merjenje etilacetata mora temeljiti na referenčni metodi iz Uredbe Komisije (ES) št. 2870/2000 (3), saj je to uveljavljena metoda, ki se trenutno uporablja pri analizi številnih žganih pijač.

(6)

Podobno je „acetaldehid“ tisti aldehid, ki največ prispeva k skupni količini aldehidov. Zato je primerno, da se za to določanje kot parameter uporablja le acetaldehid. Ker je acetaldehid v ravnotežju z 1,1 dietoksietanom, tj. obe molekuli sta prisotni in se zaradi kemijskih in fizikalnih pogojev pretvarjata ena v drugo, je treba upoštevati tudi delež acetaldehida, ki ga vsebuje acetal. Merjenje acetaldehida bi moralo temeljiti na referenčni metodi iz Uredbe (ES) št. 2870/2000, saj je to uveljavljena metoda, ki se trenutno uporablja pri analizi številnih žganih pijač.

(7)

Po fermentaciji so v znatnih količinah prisotni višji alkoholi. Vendar je v etanolu kmetijskega porekla prisotna le majhna količina višjih alkoholov, saj se višji alkoholi zaradi višjih vrelišč zlahka destilirajo. Merjenje višjih alkoholov bi moralo temeljiti na referenčni metodi iz Uredbe (ES) št. 2870/2000, saj je to uveljavljena metoda, ki se trenutno uporablja pri analizi številnih žganih pijač.

(8)

Kar zadeva „furfural“, se sedanja zahteva, da mora biti pod mejo zaznavnosti, nanaša na mokro kemijsko metodo, ki se v večini držav članic ne uporablja več, zato preprečuje enotne in opredeljene analitske metode in rezultate. Ker trenutno ni opredeljene referenčne metode za analizo furfurala v etanolu kmetijskega porekla, je primerno določiti prag, ki ga je mogoče doseči z različnimi metodami, ki se trenutno uporabljajo v večini laboratorijev v državah članicah in so v času od prvotne vključitve navedene zahteve postale natančnejše. Merjenje furfurala mora temeljiti na metodi tekočinske kromatografije za spojine, vsebovane v lesu, določeni v Uredbi (ES) št. 2870/2000.

(9)

Poleg tega je zaradi celovitosti in v skladu z opredelitvijo destilata kmetijskega porekla iz člena 4, točka 7, Uredbe (EU) 2019/787 primerno določiti, da je etanol kmetijskega porekla rezultat destilacije po alkoholni fermentaciji kmetijskih proizvodov.

(10)

Uredbo (EU) 2019/787 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –