(1)

Na podlagi opredelitve popravka zaradi kreditnega tveganja iz člena 4(1), točka 95, Uredbe (EU) št. 575/2013 se lahko pri dodelitvi uteži tveganja za namene člena 127(1) navedene uredbe upoštevajo samo pričakovane kreditne izgube, ki se odražajo v posebnih popravkih zaradi kreditnega tveganja, ki jih izvede institucija, ki ima neplačano izpostavljenost. Vendar kreditnih izgub, obračunanih v transakcijski ceni neplačane izpostavljenosti, ki jih institucija, ki prodaja, zadrži kot realizirano izgubo, institucija, ki kupuje, po prodaji ne more pripoznati. Zato se lahko veljavna utež tveganja, ki se uporablja za neplačano izpostavljenost, po prodaji te izpostavljenosti spremeni, čeprav transakcijska cena vključuje diskont v znesku, ki je enak posebnim popravkom zaradi kreditnega tveganja za pričakovane kreditne izgube, ki jih je institucija, ki prodaja, knjižila pred prodajo. Ta položaj ustvarja regulativno oviro za oblikovanje sekundarnih trgov za neplačane izpostavljenosti, saj bi morebitno neskladje med utežmi tveganja, ki jih institucija, ki prodaja, in institucija, ki kupuje, uporabita za neplačano izpostavljenost, lahko zmanjšalo privlačnost posla za institucijo, ki kupuje, in zato ustvarilo nepotrebne ovire za kreditne institucije, da neplačane izpostavljenosti izločijo iz svojih bilanc stanja.

(2)

Da bi upoštevali tudi možnost, da bi se lahko zaradi pandemije COVID-19 ravni neplačanih izpostavljenosti v kreditnih institucijah povečale, je zaželeno, da se odpravijo vse regulativne ovire za oblikovanje sekundarnih trgov za neplačane izpostavljenosti. Zato je treba zagotoviti, da posebni popravki zaradi kreditnega tveganja, pripoznani za namene člena 127(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključujejo vsak diskont pri transakcijski ceni za neplačano izpostavljenost, ki ga institucija, ki kupuje, ni pripoznala s povečanjem navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Zlasti diskont ne bi smel več vključevati dela zneska prevrednotenja neplačane izpostavljenosti, ki je bil pripoznan kot povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, da bi se po nakupu preprečilo neupravičeno dvojno pripoznanje morebitnega zmanjšanja ravni pričakovane izgube s strani institucije, ki kupuje, v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu te institucije in za namene določitve uteži tveganja v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 v primeru prevrednotenja neplačane izpostavljenosti, do katerega pride po njenem nakupu.

(3)

Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 183/2014 (2) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(5)

Evropski bančni organ je opravil javna odprta posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 (3) –