PRILOGA

Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009 se spremeni:

(1)

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Namen in področje uporabe

Sestavine živalskega izvora v krmi se določajo s svetlobno mikroskopijo ali verižno reakcijo s polimerazo (PCR) v skladu z določbami iz te priloge.

Ti dve metodi omogočata detekcijo prisotnosti sestavin živalskega izvora v premiksih, posamičnih krmilih in krmnih mešanicah. Vendar ne omogočata izračuna količine takih sestavin v premiksih, posamičnih krmilih in krmnih mešanicah. Meja detekcije pri obeh metodah je pod 0,1 % (m/m).

Metoda PCR omogoča določanje taksonomske skupine sestavin živalskega izvora, prisotnih v premiksih, posamičnih krmilih in krmnih mešanicah.

Te metode se uporabljajo za nadzor uporabe prepovedi iz člena 7(1) Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (*), Priloge IV k navedeni uredbi in člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (**).

Glede na vrsto krme, ki se testira, se ti metodi lahko uporabita v okviru enega samega delovnega protokola bodisi samostojno ali skupaj v skladu s standardnimi operativnimi postopki (SOP), ki jih je določil in na svoji spletni strani objavil referenčni laboratorij EU za živalske beljakovine v krmi (EURL-AP) (***).

(*) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1)."

(**) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1)."

(***) https://www.eurl.craw.eu/legal-sources-and-sops/method-of-reference-and-sops/.“;"

(2)

točka 2.1 se nadomesti z naslednjim:

„2.1. Svetlobna mikroskopija

2.1.1. Načelo

Sestavine živalskega izvora, ki so lahko prisotne v premiksih, posamičnih krmilih in krmnih mešanicah, poslanih v analizo, se določijo na podlagi tipičnih, mikroskopsko prepoznavnih značilnosti, kot so mišična vlakna in drugi mesni delci, hrustanec, kosti, roževina, dlake, ščetine, kutikularni fragmenti nevretenčarjev, trahealne strukture žuželk, proizvodi iz krvi, kapljice mleka, kristali laktoze, perje, jajčne lupine, ribje kosti in luskine.

Mikroskopski pregledi se izvedejo po pripravi vzorcev s sedimentacijo.

Pri vzorcih se opravi naslednji korak sedimentacije:

(a)	za detekcijo sestavin živalskega izvora, razen kopenskih nevretenčarjev, korak enkratne sedimentacije s tetrakloroetilenom (TCE), kot je podrobno opisano v točki 2.1.3.4.3;

(b)	za detekcijo sestavin kopenskih nevretenčarjev korak dvojne sedimentacije s petroletrom/tetrakloroetilenom (PE/TCE), kot je podrobno opisano v točki 2.1.3.4.4.

2.1.2. Reagenti in oprema

2.1.2.1. Reagenti

2.1.2.1.1. Sredstvo za koncentriranje

—	Tetrakloroetilen (specifična teža 1,62).

—	Petroleter (PE) z vreliščem 40–60 °C (specifična teža 0,65).

2.1.2.1.2. Reagent za obarvanje

—	Raztopina rdečega alizarina (2,5 ml 1M klorovodikove kisline se raztopi v 100 ml vode in tej raztopini se doda 200 mg rdečega alizarina).

2.1.2.1.3. Sredstva za pripravo preparatov

—	Lug (NaOH 2,5 % m/v ali KOH 2,5 % m/v)

—	Glicerol (nerazredčen, viskoznost: 1 490 cP) ali sredstvo za pripravo preparata z enakovrednimi lastnostmi za pripravo netrajnih preparatov.

—	Norland Optical Adhesive 65® (viskoznost: 1 200 cP) ali smola z enakovrednimi lastnostmi za pripravo trajnih preparatov.

2.1.2.1.4. Sredstva za pripravo preparatov z lastnostmi obarvanja

—	Lugolova raztopina (2 g kalijevega jodida se raztopi v 100 ml vode in med pogostim stresanjem se doda 1 g joda).

—	Cistinski reagent (2 g svinčevega acetata, 10 g NaOH/100 ml vode).

—	Fehlingov reagent (pripravi se pred uporabo iz enakih delov (1/1) osnovnih raztopin A in B: raztopina A (6,9 g bakrovega (II) sulfata pentahidrata se raztopi v 100 ml vode); raztopina B (34,6 g kalij-natrijevega tartrata tetrahidrata in 12 g NaOH se raztopi v 100 ml vode).

—	Tetrametilbenzidin/vodikov peroksid (1 g 3,3’,5,5’ tetrametilbenzidina (TMB) se raztopi v 100 ml ledocetne kisline in 150 ml vode. Pred uporabo se 4 deli te raztopine TMB premešajo z 1 delom 3 % vodikovega peroksida).

2.1.2.1.5. Sredstva za izpiranje

—	Etanol ≥ 96 % (tehnično čist).

—	Aceton (tehnično čist).

2.1.2.1.6. Reagent za beljenje

—	Komercialna raztopina natrijevega hipoklorita (9–14 % aktivnega klora).

2.1.2.2. Oprema

—	Analitska tehtnica, natančna na 0,001 g

—	Oprema za mletje: mlin z rezilom ali rotorski mlin. Če se uporablja rotorski mlin, je prepovedana uporaba sita z odprtinami ≤ 0,5 mm.

—	Siti s kvadratastimi odprtinami širine 0,25 mm in 1 mm. Z izjemo predhodnega presejanja vzorca premer sita ne sme biti večji od 10 cm, da se prepreči izguba materiala. Kalibracija sit ni potrebna.

—

Konični stekleni lij ločnik s prostornino 250 ml in teflonskim petelinčkom ali petelinčkom iz brušenega stekla na dnu konusa. Premer odprtine petelinčka mora biti ≥ 4 mm. Namesto tega se samo za enkratno sedimentacijo s TCE lahko uporabi konična čaša za usedlino, če laboratorij dokaže, da je meja detekcije enakovredna tisti pri uporabi koničnega steklenega lija ločnika.

Lij ločnik

—	Stereomikroskop, ki zajema vsaj končno območje povečave 6,5x do 40x.

—	Sestavljeni mikroskop, ki zajema vsaj končno območje povečave 100x do 400x in ima svetlo polje za presevno osvetlitev. Dodatno se lahko uporabita polarizirana svetloba in diferenčni interferenčni kontrast.

—	Standardna laboratorijska steklovina

—	Oprema za pripravo preparata: klasična mikroskopska objektna stekelca, stekelca z vdolbino, krovna stekelca (20 × 20 mm), pincete, fina lopatica

—	Laboratorijska peč.

—	Centrifuga.

—	Filtrirni papir: kvalitativni celulozni filter (velikost por 4–11 μm).

2.1.3. Vzorčenje in priprava vzorcev

2.1.3.1. Vzorčenje

Uporabi se reprezentativni vzorec, ki je bil odvzet v skladu s Prilogo I.

2.1.3.1.1. Sušenje vzorca:

vzorci z vsebnostjo vlage > 14 % se pred obdelavo posušijo v skladu s Prilogo III.

2.1.3.1.2. Predhodno presejanje vzorca:

za zbiranje informacij o morebitnem okoljskem onesnaženju krme se priporoča, da se krma v briketih in zrnu predhodno preseje na 1 mm, nato pa se dobljeni frakciji pripravita, analizirata in navedeta kot ločena vzorca.

2.1.3.2. Previdnostni ukrepi

Za preprečitev navzkrižnega onesnaženja je treba laboratorijsko opremo za večkratno uporabo temeljito očistiti pred uporabo. Dele lija ločnika je treba pred čiščenjem razstaviti. Sestavine lija ločnika in vso drugo steklovino je treba najprej očistiti ročno in nato še v pomivalnem stroju. Sita je treba očistiti s krtačo s trdimi sintetičnimi ščetinami. Končno čiščenje sit z acetonom in stisnjenim zrakom se priporoča po sejanju mastnega materiala, kot je ribja moka.

2.1.3.3. Priprava vzorcev, ki vsebujejo maščobe ali olja

Za pripravo vzorcev, ki vsebujejo maščobe, se uporabi naslednji protokol:

—	če je maščoba trdna, se segreje v pečici, dokler ne postane tekoča,

—	40 ml maščobe z dna vzorca se odpipetira v centrifugirko,

—	vzorec se centrifugira 10 minut pri 4 000 obr./min.,

—	če je maščoba po centrifugiranju trdna, se segreje v pečici, dokler ne postane tekoča,

—	ponovno se centrifugira 5 minut pri 4 000 obr./min.,

—	z majhno žličko ali lopatico se polovica dekantirane nečistoče prenese na mikroskopska objektna stekelca za pregled, kot sredstvo za pripravo preparata pa se priporoča glicerol,

—	preostale nečistoče se uporabijo za pripravo usedline, kot je opisano v točki 2.1.3.4.3, prva alineja.

Isti protokol, razen prve in četrte alinee, se uporablja za pripravo vzorcev, ki vsebujejo olja.

2.1.3.4. Priprava vzorcev, razen vzorcev, ki vsebujejo maščobe ali olja

2.1.3.4.1.

Podvzorčenje in mletje: iz najmanj 50 g vzorca se pripravi podvzorec za analizo, ki se nato zmelje.

2.1.3.4.2.

Priprava osnovnega materiala: pripravi se vzorec iz najmanj 5 g zmletega podvzorca. Preseje se na 0,25 mm in obe pridobljeni frakciji se pregledata.

2.1.3.4.3.

Enkratna sedimentacija s TCE za detekcijo sestavin živalskega izvora, razen kopenskih nevretenčarjev.

—

Ekstrakcija in priprava usedline:

10-gramski vzorec (na 0,01 g natančno) iz zmletega podvzorca se prenese v lij ločnik ali konično čašo za usedlino in se mu doda 50 ml TCE. Vzorec, ki se prenese v lij, tehta največ 3 g, kadar vzorec tvorijo ribja moka ali drugi čisti živalski proizvodi, mineralne sestavine ali premiksi, ki tvorijo več kot 10 % usedline. Mešanica naj se močno stresa vsaj 30 sekund in nato previdno doda še 50 ml TCE med spiranjem notranje površine lija za odstranitev vseh pritrjenih delcev. Tako dobljena mešanica se pusti stati vsaj 5 minut, nato se usedlino loči z odprtjem petelinčka.

Če se uporabi konična čaša za usedlino, se mešanica močno meša vsaj 15 sekund in vsi delci, ki se držijo čaše, se skrbno sperejo po notranji površini z najmanj 10 ml čistega TCE. Mešanica se pusti stati 3 minute in nato se ponovno meša 15 sekund, vsi delci, ki se držijo čaše, pa se skrbno sperejo po notranji površini z najmanj 10 ml čistega TCE. Tako dobljena mešanica se pusti stati vsaj 5 minut, nato se tekoča frakcija pazljivo dekantira in zavrže, da se usedlina v celoti ohrani.

Usedlina se zbere na filtrirnem papirju, položenem v lij, da se omogoči ločevanje preostalega tetrakloroetilena (TCE) in prepreči odlaganje maščobe v usedlino. Usedlina se posuši. Priporočljivo je, da se nato usedlina stehta (na 0,001 g natančno), da se nadzoruje sedimentacija. Na koncu se usedlina preseje na 0,25 mm in obe dobljeni frakciji se pregledata, razen, če se presejanje ne šteje za potrebno.

—

Ekstrakcija in priprava flotata:

po pridobitvi usedline z opisano metodo ostaneta v liju ločniku dve fazi: tekoča faza, ki jo tvori TCE, in trdna faza, ki jo tvori plavajoči material. Ta trdna faza je flotat, ki se izolira tako, da se TCE v celoti odlije iz lija z odprtjem petelinčka. Z obrnitvijo lija ločnika na glavo se flotat prenese v veliko petrijevko in posuši na zraku v digestoriju. Preseje se na 0,25 mm in obe pridobljeni frakciji se pregledata.

—

Uporaba reagentov za obarvanje:

Da se omogoči pravilna identifikacija sestavin živalskega izvora, lahko izvajalec med pripravo vzorca uporabi reagente za obarvanje v skladu s smernicami, ki jih je izdal in na svoji spletni strani objavil EURL-AP.

Če se za barvanje usedline uporabi raztopina rdečega alizarina, se uporabi naslednji protokol:

—	posušena usedlina se prenese v stekleno epruveto in dvakrat spere s približno 5 ml etanola (vsakič se uporabi vorteks mešalnik za 30 sekund, topilo se pusti stati približno 1 minuto in 30 sekund ter se nato odtoči),

—	usedlina se pobeli z dodatkom najmanj 1 ml raztopine natrijevega hipoklorita. Čas reakcije je 10 minut. Epruveta se napolni z vodo, usedlina se pusti stati 2 do 3 minute, voda in suspendirani delci pa se previdno odtočijo,

—	usedlina se dvakrat spere z 10 ml vode (vsakič se za 30 sekund uporabi vorteks mešalnik, pusti se stati in odtoči se voda),

—

doda se 2 do 10 kapljic raztopine rdečega alizarina in mešanica se premeša v vorteks mešalniku. Čas reakcije je 30 sekund, obarvana usedlina se dvakrat spere s približno 5 ml etanola, nato pa enkrat z acetonom (vsakič se uporabi vorteks mešalnik za 30 sekund, topilo se pusti stati približno 1 minuto ter se nato odtoči),

—	obarvana usedlina se posuši.

2.1.3.4.4.

Dvojna sedimentacija s PE/TCE za detekcijo sestavin kopenskih nevretenčarjev.

Vsi koraki se izvedejo v 250-mililitrskem koničnem steklenem liju ločniku, kot je opisano v točki 2.1.2.2, četrta alinea.

—

10-gramski vzorec (na 0,01 g natančno) iz zmletega podvzorca se prenese v lij ločnik, nakar se izvede enkratna sedimentacija s TCE, kot je opisano v točki 2.1.3.4.3, vključno s pridobitvijo usedline na filtrirnem papirju, položenem v lij. Ta usedlina se lahko uporabi kot usedlina, pridobljena iz točke 2.1.3.4.3.

—	Majhen volumen TCE, ki se odtoči skupaj z usedlino, se prenese v merilni valj. Z odpiranjem petelinčka lija ločnika se merilni valj dodatno napolni, dokler se ne dobi 30 ml TCE. Ko je ta volumen dosežen, se petelinček zapre.

—

Ta zbrani volumen TCE se nadomesti z dodajanjem 30 ml petroletra z vreliščem 40–60 °C v lij ločnik. Vsebnost lija ločnika se temeljito premeša, da se dobi mešanica 30 % PE/70 % TCE (z gostoto približno 1,26 g.cm-3). Pusti se 10 minut, da se material usede. Dve novi frakciji se ločita: druga usedlina in končni flotat (< 1,26 g.cm-3). Druga usedlina se pridobi v petrijevki (ali filtrirnem papirju, položenem na lij), tako da se petelinček odpre, dokler v liju ločniku ne ostane le nekaj mešanice topila in končni flotat. Preostala tekočina in končni flotat se zbereta ločeno na filtrirnem papirju, položenem na lij. Stena lija ločnika se spere s splakovanjem PE, da se zbere ves material iz končnega flotata. Končni flotat se posuši. Končni flotat se preseje na 0,25 mm in obe dobljeni frakciji se pregledata za detekcijo sestavin kopenskih nevretenčarjev, razen, če se presejanje ne šteje za potrebno.

2.1.4. Mikroskopski pregled

2.1.4.1. Priprava preparata

Mikroskopski preparat se pripravi iz usedline in, odvisno od izbire izvajalca, flotata ali osnovnega materiala. Kadar je to primerno, se za detekcijo sestavin kopenskih nevretenčarjev pripravijo tudi preparati iz končnega flotata, pridobljenega, kot je opisano v točki 2.1.3.4.4. Pripravita se dve dobljeni frakciji (drobna in groba). Testni vzorci frakcij, ki se nanesejo na objektna stekelca, so reprezentativni za celotno frakcijo.

Pripraviti je treba zadostno število preparatov, da se lahko zagotovi izvedba celotnega protokola pregleda, kot je določen v točki 2.1.4.2.

Mikroskopski preparati se pripravijo s primernim sredstvom za pripravo preparata v skladu s standardnimi operativnimi postopki, ki jih je določil in na svoji spletni strani objavil EURL-AP. Preparati se pokrijejo s krovnimi stekelci.

2.1.4.2. Diagrama poteka pregleda za določanje živalskih delcev v krmnih mešanicah, posamičnih krmilih in premiksih.

Pripravljeni mikroskopski preparati se pregledajo v skladu z diagramoma poteka pregleda, določenima v diagramih 1 in 2.

Mikroskopski preparat usedline in, odvisno od izbire izvajalca, flotata ali osnovnega materiala se pregleda s sestavljenim mikroskopom. Poleg tega se za detekcijo sestavin kopenskih nevretenčarjev pregleda tudi končni flotat, pridobljen, kot je opisano v točki 2.1.3.4.4, v skladu z diagramom 3. Za grobe frakcije se lahko poleg sestavljenega mikroskopa uporabi stereomikroskop. Vsak preparat se pregleda v celoti pri različnih povečavah. Natančna pojasnila o tem, kako uporabljati diagrama poteka pregleda, so podrobno opisana v standardnih operativnih postopkih, ki jih je določil in na svojem spletišču objavil EURL-AP.

Najmanjše število preparatov, ki jih je treba pregledati pri vsakem koraku diagramov poteka pregleda, se strogo upošteva, razen če celotna frakcija materiala ne omogoča, da se pripravi zahtevano število preparatov, na primer kadar usedlina ni pridobljena. Pri posameznem določanju se za beleženje števila delcev uporabi največ 6 preparatov.

Pri pripravi dodatnih preparatov na flotatu ali osnovnem materialu z uporabo posebnega sredstva za pripravo preparatov z lastnostmi obarvanja, kot je določeno v točki 2.1.2.1.4, za nadaljnjo opredelitev struktur (npr. perja, dlak, mišičevja ali delcev krvi), ki so bile ugotovljene v preparatih z drugimi sredstvi za pripravo preparatov, kot je opisano v točki 2.1.2.1.3, se število delcev šteje na podlagi števila preparatov pri posameznem določanju, ki jih je največ 6, vključno z dodatnimi preparati z bolj specifičnim sredstvom za pripravo preparatov. Dodatni preparati, pripravljeni iz končnega flotata, pridobljenega, kot je opisano v točki 2.1.3.4.4, za detekcijo sestavin kopenskih nevretenčarjev, se ne upoštevajo pri identifikaciji drugih vrst (kopenskih vretenčarjev in rib).

Za lažjo identifikacijo narave in izvora delcev lahko izvajalec uporabi podporne elemente, na primer sisteme za podporo pri odločanju, slikovne knjižnice in referenčne vzorce.

Diagram 1

Diagram poteka pregleda po enkratni sedimentaciji s TCE za detekcijo živalskih delcev, razen kopenskih nevretenčarjev, v krmnih mešanicah, posamičnih krmilih in premiksih za prvo določanje

Diagram 2

Diagram poteka pregleda po enkratni sedimentaciji s TCE za detekcijo živalskih delcev, razen kopenskih nevretenčarjev, v krmnih mešanicah, posamičnih krmilih in premiksih za drugo določanje

Diagram 3

Diagram poteka pregleda po dvojni sedimentaciji s PE/TCE za detekcijo sestavin kopenskih nevretenčarjev v krmnih mešanicah, posamičnih krmilih in premiksih

2.1.4.3. Število določanj

Določanje se izvede na različnih 50-gramskih podvzorcih.

Če pri prvem določanju, izvedenem v skladu z diagramom poteka pregleda, določenem v diagramu 1 ali, kadar je ustrezno, diagramu 3, ni bil ugotovljen noben živalski delec, dodatno določanje ni potrebno, rezultat analize pa je treba sporočiti z uporabo terminologije iz točke 2.1.5.1.

Če je bil pri prvem določanju, izvedenem v skladu z diagramom poteka pregleda, določenem v diagramu 1, ugotovljen en ali več živalskih delcev danega izvora (tj. od kopenskih vretenčarjev ali rib) in izvor ugotovljenih delcev potrdi navedeno vsebnost v vzorcu, drugo določanje ni potrebno. Če je število ugotovljenih živalskih delcev danega izvora pri prvem določanju višje od 5, je treba rezultat analize sporočiti po živalskem izvoru z uporabo terminologije iz točke 2.1.5.3. Sicer je treba rezultat analize sporočiti z uporabo terminologije iz točke 2.1.5.2.

Če je bilo pri prvem določanju, izvedenem v skladu z diagramom poteka pregleda, določenem v diagramu 3, ugotovljenih več kot 5 delcev kopenskih nevretenčarjev, drugo določanje ni potrebno, rezultat analize za ta izvor pa se sporoči z uporabo terminologije iz točke 2.1.5.3.

V vseh drugih primerih, tudi kadar laboratoriju ni bila predložena nobena izjava o vsebnosti, se izvede drugo določanje na podlagi novega podvzorca. Če je pri drugem določanju, izvedenem v skladu z diagramom poteka pregleda, določenem v diagramu 2 ali, kadar je primerno, diagramu 3, vsota ugotovljenih živalskih delcev danega izvora pri dveh določanjih višja od 10, je treba rezultat analize sporočiti po živalskem izvoru z uporabo terminologije iz točke 2.1.5.3. Sicer je treba rezultat analize sporočiti z uporabo terminologije iz točke 2.1.5.2.

2.1.5. Prikaz rezultatov

V poročilu o rezultatih laboratoriji navedejo, na kateri vrsti materiala je bila izvedena analiza (usedlina, flotat, končni flotat ali osnovni material). V poročilu se jasno navede, koliko določanj je bilo izvedenih in če presejanje frakcij pred pripravo preparata v skladu s točko 2.1.3.4.3, prva alinea, tretji odstavek, ali točko 2.1.3.4.4, tretja alinea, ni bilo izvedeno.

Laboratorijsko poročilo vsebuje vsaj informacije o prisotnosti sestavin, ki izvirajo od kopenskih vretenčarjev in rib.

O različnih primerih se poroča na naslednje načine.

2.1.5.1.

Noben ugotovljen živalski delec danega izvora:

—	‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, v predloženem vzorcu niso bili ugotovljeni nobeni delci, ki izvirajo od kopenskih vretenčarjev.‘

—	‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, v predloženem vzorcu niso bili ugotovljeni nobeni delci, ki izvirajo od rib.‘

—	‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, v predloženem vzorcu niso bili ugotovljeni nobeni delci, ki izvirajo od kopenskih nevretenčarjev.‘

2.1.5.2.

Ugotovljenih je bilo od 1 do 5 živalskih delcev danega izvora, kadar je bilo izvedeno le eno določanje, ali od 1 do 10 delcev danega izvora, kadar sta bili izvedeni dve določanji (število ugotovljenih delcev je pod odločitveno mejo, določeno v SOP EURL-AP, ki so objavljeni na njegovem spletišču):

Kadar je bilo izvedeno le eno določanje:

—

‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, v predloženem vzorcu ni bilo ugotovljenih več kot 5 delcev, ki izvirajo od kopenskih vretenčarjev. Delci so bili opredeljeni kot ... [kost, hrustanec, mišičevje, dlaka, roževina, drugo (prosimo ustrezno navedite)]. Ta nizka stopnja prisotnosti je pod odločitveno mejo, določeno za to mikroskopsko metodo.‘

—

‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, v predloženem vzorcu ni bilo ugotovljenih več kot 5 delcev, ki izvirajo od rib. Delci so bili opredeljeni kot … [ribja kost, ribja luskina, hrustanec, mišičevje, otolit, škrga, drugo (prosimo ustrezno navedite)]. Ta nizka stopnja prisotnosti je pod odločitveno mejo, določeno za to mikroskopsko metodo.‘

Kadar sta bili izvedeni dve določanji:

—

‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, v predloženem vzorcu pri obeh določanjih ni bilo ugotovljenih več kot 10 delcev, ki izvirajo od kopenskih vretenčarjev. Delci so bili opredeljeni kot ... [kost, hrustanec, mišičevje, dlaka, roževina, drugo (prosimo ustrezno navedite)]. Ta nizka stopnja prisotnosti je pod odločitveno mejo, določeno za to mikroskopsko metodo.‘

—

‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, v predloženem vzorcu pri obeh določanjih ni bilo ugotovljenih več kot 10 delcev, ki izvirajo od rib. Delci so bili opredeljeni kot … [ribja kost, ribja luskina, hrustanec, mišičevje, otolit, škrga, drugo (prosimo ustrezno navedite)]. Ta nizka stopnja prisotnosti je pod odločitveno mejo, določeno za to mikroskopsko metodo.‘

—

‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, v predloženem vzorcu pri obeh določanjih ni bilo ugotovljenih več kot 10 delcev, ki izvirajo od kopenskih nevretenčarjev. Delci so bili opredeljeni kot ... [kutikularni fragmenti, delci ust, mišičevje, trahealne strukture, drugo (prosimo ustrezno navedite)]. Ta nizka stopnja prisotnosti je pod odločitveno mejo, določeno za to mikroskopsko metodo.‘

Poleg tega:

—	V primeru predhodnega presejanja vzorca mora biti v laboratorijskem poročilu navedeno, v kateri frakciji (presejana frakcija, frakcija iz briketov ali zrna) so bili ugotovljeni živalski delci, če je določitev živalskih delcev samo v presejani frakciji, je to lahko znak okoljskega onesnaženja.

—	Kadar se ugotovijo samo živalski delci, ki jih ni mogoče razvrstiti kot delce kopenskih vretenčarjev ali rib (npr. mišična vlakna), se v poročilu navede, da so bili ugotovljeni samo taki živalski delci in da ni mogoče izključiti, da izvirajo od kopenskih vretenčarjev.

2.1.5.3.

Ugotovljenih je bilo več kot 5 živalskih delcev danega izvora, kadar je bilo izvedeno le eno določanje, ali več kot 10 delcev danega izvora, kadar sta bili izvedeni dve določanji:

Kadar je bilo izvedeno le eno določanje:

—	‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, je bilo v predloženem vzorcu ugotovljenih več kot 5 delcev, ki izvirajo od kopenskih vretenčarjev. Delci so bili opredeljeni kot ... [kost, hrustanec, mišičevje, dlaka, roževina, drugo (prosimo ustrezno navedite)].‘

—	‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, je bilo v predloženem vzorcu ugotovljenih več kot 5 delcev, ki izvirajo od rib. Delci so bili opredeljeni kot … [ribja kost, ribja luskina, hrustanec, mišičevje, otolit, škrga, drugo (prosimo ustrezno navedite)].‘

—

‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, je bilo v predloženem vzorcu ugotovljenih več kot 5 delcev, ki izvirajo od kopenskih nevretenčarjev. Delci so bili opredeljeni kot ... [kutikularni fragmenti, delci ust, mišičevje, trahealne strukture, drugo (prosimo ustrezno navedite)].‘

Kadar sta bili izvedeni dve določanji:

—

‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, je bilo v predloženem vzorcu pri obeh določanjih ugotovljenih več kot 10 delcev, ki izvirajo od kopenskih vretenčarjev. Delci so bili opredeljeni kot ... [kost, hrustanec, mišičevje, dlaka, roževina, drugo (prosimo ustrezno navedite)].‘

—	‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, je bilo v predloženem vzorcu pri obeh določanjih ugotovljenih več kot 10 delcev, ki izvirajo od rib. Delci so bili opredeljeni kot … [ribja kost, ribja luskina, hrustanec, mišičevje, otolit, škrga, drugo (prosimo ustrezno navedite)].‘

—

‚Kolikor je bilo razvidno iz pregleda s svetlobnim mikroskopom, je bilo v predloženem vzorcu pri obeh določanjih ugotovljenih več kot 10 delcev, ki izvirajo od kopenskih nevretenčarjev. Delci so bili opredeljeni kot ... [kutikularni fragmenti, delci ust, mišičevje, trahealne strukture, drugo (prosimo ustrezno navedite)].‘

Poleg tega:

—	V primeru predhodnega presejanja vzorca mora biti v laboratorijskem poročilu navedeno, v kateri frakciji (presejana frakcija, frakcija iz briketov ali zrna) so bili ugotovljeni živalski delci, če je določitev živalskih delcev samo v presejani frakciji, je to lahko znak okoljskega onesnaženja.

—	Kadar se ugotovijo samo živalski delci, ki jih ni mogoče razvrstiti kot delce kopenskih vretenčarjev ali rib (npr. mišična vlakna), se v poročilu navede, da so bili ugotovljeni samo taki živalski delci in da ni mogoče izključiti, da izvirajo od kopenskih vretenčarjev.“.

(***) https://www.eurl.craw.eu/legal-sources-and-sops/method-of-reference-and-sops/.“;“