(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (2) določa mejne vrednosti nekaterih onesnaževal, vključno z živim srebrom, v živilih.

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 22. novembra 2012 sprejela mnenje o živem srebru in metilnem živem srebru v živilih (3). V navedenem mnenju je Agencija določila dopustni tedenski vnos anorganskega živega srebra v višini 4 μg/kg telesne teže in metilnega živega srebra v višini 1,3 μg/kg telesne teže (pri čemer sta oba izražena kot živo srebro) in ugotovila, da je 95. percentil prehranske izpostavljenosti blizu ali nad dopustnim tedenskim vnosom pri vseh starostnih skupinah. Potrošniki, med katerimi so morda tudi nosečnice, ki uživajo velike količine rib, lahko dopustni tedenski vnos presežejo za približno šestkrat. Nerojeni otroci so najbolj ranljiva skupina. V mnenju je bilo ugotovljeno, da je izpostavljenost metilnemu živemu srebru nad dopustnim tedenskim vnosom zaskrbljujoča, vendar je priporočljivo upoštevati koristne učinke uživanja rib, če se sledi ukrepom za zmanjšanje izpostavljenosti metilnemu živemu srebru.

(3)

Agencija je 27. junija 2014 sprejela mnenje o koristih uživanja morske hrane za zdravje v razmerju s tveganji za zdravje, povezanimi z izpostavljenostjo metilnemu živemu srebru (4). Agencija je v navedenem mnenju pregledala vlogo morske hrane v prehrani Evropejcev in ocenila koristne učinke uživanja morske hrane na podlagi zdravstvenih rezultatov, vključno z učinki uživanja morske hrane med nosečnostjo na funkcionalne rezultate nevrološkega razvoja otrok ter učinki uživanja morske hrane na tveganje za bolezni srca in ožilja pri odraslih. Agencija je ugotovila, da je uživanje približno 1 do 2 obrokov morske hrane na teden in do 3 do 4 obrokov na teden med nosečnostjo povezano z boljšimi funkcionalnimi rezultati nevrološkega razvoja pri otrocih v primerjavi s tistimi, katerih matere morske hrane med nosečnostjo niso uživale. Take količine so bile povezane tudi z nižjo umrljivostjo zaradi koronarne srčne bolezni pri odraslih.

(4)

Agencija je 19. decembra 2014 sprejela izjavo o koristih uživanja rib/morske hrane v primerjavi s tveganji metilnega živega srebra v ribah/morski hrani (5), v kateri je ugotovila, da bi bilo treba za doseganje koristi uživanja rib, povezanih z 1 do 4 obroki rib na teden, in za zaščito pred toksičnostjo metilnega živega srebra za nevrološki razvoj omejiti uživanje rib/morske hrane z visoko vsebnostjo živega srebra.

(5)

Ob upoštevanju rezultatov znanstvenih mnenj in izjave Agencije bi bilo treba pregledati mejne vrednosti živega srebra, da bi se dodatno zmanjšala prehranska izpostavljenost živemu srebru v živilih.

(6)

Ker nedavni podatki o prisotnosti kažejo, da obstaja možnost za znižanje mejnih vrednosti živega srebra pri različnih vrstah rib, bi bilo treba mejne vrednosti za te vrste rib ustrezno spremeniti.

(7)

Zaradi s tem povezanih pomislekov glede zdravja bi bilo treba vrednost živega srebra za morske pse in mečarice ohraniti na sedanji vrednosti, dokler se ne pridobijo dodatni podatki, pripravi znanstvena ocena in oblikuje znanje o učinkovitosti nasvetov glede porabe za zmanjšanje izpostavljenosti.

(8)

Codex Alimentarius določa mejno vrednost 0,1 mg/kg za živo srebro v soli (6). Primerno je, da se v zakonodaji Unije določi enaka mejna vrednost.

(9)

Uredbo (ES) št. 1881/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ob upoštevanju, da imajo nekatera živila, zajeta v tej uredbi, dolg rok trajanja, je primerno določiti prehodno obdobje, v katerem lahko taka živila, ki niso v skladu z novimi mejnimi vrednostmi in so zakonito dana v promet pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, ostanejo na trgu.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –