(1)

Za določitev izračuna zneska „zahtevanega skupnega kritja“ iz člena 23(2) Uredbe (EU) 2019/2033 ter za večjo jasnost in doslednost v zvezi z njegovimi sestavinami bi bilo treba pojasniti, da znesek zahtevanega skupnega kritja vključuje vsa zavarovanja, ki jih zahteva klirinški član v skladu s svojim modelom kritja.

(2)

V skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2019/2033 se za izračun K-CMG uporabi dnevno zahtevano skupno kritje. Če klirinški člani prilagodijo zahtevano kritje znotraj enega dneva, to povzroči več kot en poziv k doplačilu kritja v istem dnevu. Da bi se izognili negotovosti glede tega, katero od teh zahtev po kritju je treba uporabiti, in ob upoštevanju, da je treba tretji najvišji znesek v obdobju treh mesecev uporabiti za izračun K-CMG, je treba določiti, da bi moral biti znesek dnevno zahtevanega kritja najvišji od teh zahtev po kritju na zadevni dan.

(3)

Investicijska podjetja lahko uporabljajo klirinške storitve več klirinških članov. Za pozicije, za katere se uporablja K-CMG, bi bilo treba natančno določiti znesek skupnega kritja, ki se zahteva od investicijskega podjetja, znesek pa bi moral vključevati polno kritje, ki ga zahtevajo vsi klirinški člani. Če investicijsko podjetje uporablja K-CMG za pozicije, za katere kliring opravlja več klirinških članov, bi bilo zato treba CMG izračunati kot vsoto kritij, ki jih zahtevajo vsi klirinški člani. Investicijsko podjetje bi moralo zato najprej izračunati skupni znesek dnevno zahtevanega kritja kot vsoto skupnega kritja, ki ga zahtevajo vsi klirinški člani, nato pa določiti tretji najvišji znesek dnevno zahtevanih skupnih kritij, kot določa člen 23(2) Uredbe (EU) 2019/2033.

(4)

Za uporabo K-CMG na podlagi portfelja, kadar se za celoten portfelj zahteva kliring ali kritje, morajo biti izpolnjeni pogoji iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Zato lahko portfelj pozicij, za katere je bil opravljen kliring, dodeljen eni trgovalni enoti, uporablja K-CMG, hkrati pa lahko portfelj pozicij, za katere je bil opravljen kliring, dodeljen drugi trgovalni enoti, uporablja „tveganje neto pozicije“ faktorja K (K-NPR). Da bi preprečili arbitražo, bi morala biti uporaba K-CMG in K-NPR po trgovalnih enotah dosledna. Zato bi bilo treba za trgovalne enote, ki so si podobne v smislu poslovne strategije in pozicij iz trgovalne knjige, uporabljati enak pristop.

(5)

Za namene ocene v skladu s točko (e) člena 23(1) Uredbe (EU) 2019/2033 bi moral pristojni organ oceniti, ali je pristop K-CMG ustrezen glede odražanja profila tveganosti pozicij iz trgovalne knjige investicijskega podjetja. Investicijska družba bi morala redno primerjati lastno oceno tveganja s kritji, ki jih zahtevajo klirinški člani, da bi ocenila, ali so ta kritja še vedno dober kazalnik ravni tveganja investicijskega podjetja za trg. Investicijsko podjetje bi moralo, medtem ko pristojni organ pripravlja oceno, primerjati kapitalske zahteve na podlagi K-NPR in K-CMG ter bi moralo biti zmožno pristojnemu organu ustrezno utemeljiti razliko med temi kapitalskimi zahtevami. Ocena pristojnega organa bi morala biti pozitivna le, če so izpolnjeni vsi ti pogoji. Pristojni organ bi moral zlasti zagotoviti, da je investicijsko podjetje sposobno spremljati in ustrezno utemeljiti razliko med rezultatoma obeh metodologij, tj. K-NPR in K-CMG, zlasti v primeru velikih nihanj zahtevanih kritij.

(6)

Visoka pogostost menjavanja med uporabo K-NPR in K-CMG je močan kazalnik morebitne nesorazmerne ali nezanesljive uporabe kapitalskih zahtev. Regulativno arbitražo je mogoče preprečiti z omejevanjem pogostosti menjavanja pozicij med K-NPR in K-CMG. Zahteva, da trgovalna enota vsaj dve leti stalno uporablja eno od obeh metod, bi bila sorazmerna za obravnavanje tveganja regulativne arbitraže. Vendar bi moral pristojni organ v izjemnih primerih (npr. prestrukturiranje poslovanja), kadar se trgovalna enota spremeni v tolikšni meri, da jo je mogoče šteti za drugačno trgovalno enoto, investicijski družbi dovoliti, da v tem dveletnem obdobju spremeni metodo.

(7)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ (EBA).

(8)

EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter prosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –