31.1.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 20/40


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/125

z dne 19. novembra 2021

o spremembi prilog I do V k Uredbi (EU) št. 691/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih okoljsko-ekonomskih računih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 691/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih (1) in zlasti člena 3(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija za opravljanje svojih nalog na podlagi Pogodb, zlasti tistih v zvezi okoljem, trajnostnostjo in podnebnimi spremembami, potrebuje dostop do celovitih, posodobljenih in zanesljivih informacij. Uredba (EU) št. 691/2011 vzpostavlja skupni okvir za evropske okoljsko-ekonomske račune, vključno s seznami značilnosti, za katere je treba pripravljati in pošiljati podatke, ter s pravili o pogostnosti in rokih za pošiljanje podatkov za pripravo računov.

(2)

Seznami značilnosti okoljskih računov so nujni za zagotavljanje primerljivosti statističnih podatkov vseh držav članic. Treba jih je posodabljati, da se uskladijo s posodobitvami v podatkovnih virih za račune in da ostanejo ustrezni za uporabnike.

(3)

Za boljše spremljanje napredka pri prizadevanjih za zeleno, konkurenčno in odporno krožno gospodarstvo (2) ter napredka pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja, pomembnih za EU, je treba zagotoviti dodatne posodobljene podatke v zvezi s povezavami med okoljem in gospodarstvom.

(4)

Seznami značilnosti okoljskih računov so nujni za zagotavljanje primerljivosti statističnih podatkov vseh držav članic.

(5)

Seznam onesnaževal zraka v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 691/2011 bi bilo treba posodobiti, da bi bil usklajen s seznamom toplogrednih plinov, ki jih navaja Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila revidirana po drugem ciljnem obdobju Kjotskega protokola, ter tudi s smernicami za popise emisij v skladu s Konvencijo o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (CLRTAP) in z Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka) (3).

(6)

Za učinkovitejšo podporo podnebnim politikam bi morali od držav članic zahtevati, naj zagotovijo razčlenitev davkov, evidentiranih kot prihodki države, ki izhajajo iz sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), in drugih davkov na ogljikov dioksid. Navedene davke bi bilo zato treba vključiti na seznam značilnosti v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 691/2011.

(7)

Informacije v preglednicah C in E v Prilogi III k Uredbi (EU) št. 691/2011 niso več potrebne za pripravo agregatov Unije, saj je Eurostat razvil novo metodo na podlagi drugih hitro razpoložljivih podatkov. Navedeni preglednici bi bilo zato treba črtati.

(8)

Za učinkovitejšo podporo tematskim okoljskim politikam za evropski zeleni dogovor morajo računi izdatkov za varstvo okolja pri vseh sektorjih razlikovati okoljske namene varstva zraka in klime (klasifikacija aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA) 1), upravljanja odpadnih voda (CEPA 2), ravnanja z odpadki (CEPA 3), zaščite in izboljšave tal, podtalnice in površinskih voda (CEPA 4), varstva pred hrupom in vibracijami (CEPA 5), varstva biološke raznolikosti in pokrajine (CEPA 6), zaščite pred radiacijo, raziskovanja in razvoja ter drugih aktivnosti v zvezi z varovanjem okolja (CEPA 7–9). Prilogo IV k Uredbi (EU) št. 691/2011 bi bilo zato treba posodobiti, da bi odražala navedene spremembe.

(9)

Informacije o deležu sektorja okoljskega blaga in storitev, ki se trži, ne zadoščajo za podporo okoljskim politikam. Prilogo V k Uredbi (EU) št. 691/2011 bi bilo zato treba posodobiti tako, da bi od držav članic zahtevali, naj zagotovijo informacije o celotnem obsegu sektorja.

(10)

Da bi uporabniki lažje razlagali podatke in da bi državam članicam omogočili zagotavljanje kakovostne priprave podatkov, bi morale države članice zagotavljati informacije o vseh komponentah nacionalnih izdatkov za varstvo okolja. To velja tudi za ocene in informacije o vmesni potrošnji storitev varstva okolja. Eurostatove izkušnje s potrjevanjem podatkov držav članic kažejo, da Eurostat na podlagi računovodskih odnosov med drugimi obveznimi kategorijami poročanja ne more za vse države članice pridobiti dovolj kakovostnih podatkov o vmesni potrošnji storitev varstva okolja, na primer o stroških odstranjevanja odpadkov ali storitev čiščenja odpadnih voda, ki jih imajo podjetja. Zato bi bilo treba Prilogo IV k Uredbi (EU) št. 691/2011 posodobiti tako, da bi države članice pripravljale podatke za to postavko in poročale o njih ter pri tem izvajale vse ustrezne ukrepe za zagotavljanje kakovosti.

(11)

Za natančen izračun skupnih nacionalnih izdatkov za varstvo okolja je treba opredeliti vse izdatke za storitve varstva okolja, ki so nastali za namen proizvodnje drugih storitev varstva okolja in so bili zato že zajeti v vrednosti ustreznih končnih proizvodov. Zato morajo države članice nujno poročati o celotni vmesni potrošnji storitev varstva okolja za proizvodnjo storitev varstva okolja ne glede na to, ali jih proizvajajo specializirani proizvajalci ali ne.

(12)

Roke za poročanje za evropske okoljsko-ekonomske račune bi bilo treba skrajšati, da se izboljša uporabnost računov za oblikovanje politik.

(13)

Da bi bile države članice čim manj obremenjene s poročanjem, je treba zahtevano raven podrobnosti klasifikacije NACE znižati pri računih sektorja okoljskega blaga in storitev ter pri računih izdatkov za varstvo okolja za kategorijo klasifikacije NACE „Predelovalne dejavnosti“. To je stroškovno učinkovit ukrep, s katerim se izboljša tudi razpoložljivost podatkov za uporabnike, tako da se zmanjša število oznak zaupnosti in omejitev glede razkritja podatkov. Prilogi IV in V k Uredbi (EU) št. 691/2011 bi bilo zato treba posodobiti.

(14)

Da bi izravnali dodatno breme zaradi krajših rokov za poročanje in posodobljenih seznamov značilnosti, bi bilo treba uvesti zmanjšanje bremena v obliki praga v višini 1 % za razčlenitve po gospodarski dejavnosti pri računu izdatkov za varstvo okolja.

(15)

Določiti je treba prvo referenčno leto za posodobljene podatke.

(16)

Uredbo (EU) št. 691/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloge I do V k Uredbi (EU) št. 691/2011 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah.

V Bruslju, 19. novembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 192, 22.7.2011, str. 1.

(2)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo, COM(2020) 98 final.

(3)  Direktiva (EU) 2016/2284 evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).


PRILOGA

Priloge I do V k Uredbi (EU) št. 691/2011 se spremenijo:

(1)

Priloga I se spremeni:

(a)

oddelek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo statistične podatke o emisijah naslednjih onesnaževal zraka:

Ime

Simbol

Merska enota

Ogljikov dioksid brez emisij iz biomase

CO2

1 000 ton (Gg)

Ogljikov dioksid iz biomase

CO2 iz biomase

1 000 ton (Gg)

Dušikov oksid

N2O

tone (Mg)

Metan

CH4

tone (Mg)

Perfluorirani ogljikovodiki

PFC

tone (Mg) ekvivalenta CO2

Fluorirani ogljikovodiki

HFC

tone (Mg) ekvivalenta CO2

Žveplov heksafluorid in dušikov trifluorid

SF6 NF3

tone (Mg) ekvivalenta CO2

Dušikovi oksidi

NOX

tone (Mg) ekvivalenta NO2

Nemetanske hlapne organske spojine

NMVOC

tone (Mg)

Ogljikov monoksid

CO

tone (Mg)

Delci < 10 μm

PM10

tone (Mg)

Delci < 2,5 μm

PM2,5

tone (Mg)

Žveplovi oksidi

SOX

tone (Mg) ekvivalenta SO2

Amoniak

NH3

tone (Mg)

Vsi podatki se poročajo zaokroženi na eno decimalno mesto.“;

(b)

oddelek 5 se nadomesti z naslednjim:

„Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

1.

Za vse značilnosti iz oddelka 3 se pripravijo podatki na podlagi hierarhične razvrstitve gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2 (raven agregiranja A*64), ki je popolnoma skladna z ESR-95. Poleg tega se pripravijo podatki za:

emisije v zrak iz gospodinjstev,

premostitvene postavke, s katerimi so mišljene poročevalne postavke, ki jasno odpravljajo razlike med računi emisij v zrak, ki se sporočajo na podlagi te uredbe, in podatki, ki se poročajo v uradnih nacionalnih popisih emisij v zrak.

2.

Hierarhična razvrstitev iz odstavka 1:

Emisije v zrak po gospodarskih panogah – NACE Rev. 2 (A*64)

Emisije v zrak iz gospodinjstev

Promet

Ogrevanje/hlajenje

Drugo

Premostitvene postavke

Računi skupnih emisij v zrak (proizvodne dejavnosti + gospodinjstva) za posamezne značilnosti iz oddelka 3

Minus nacionalni rezidenti v tujini

Nacionalna ribiška plovila, ki delujejo v tujini

Kopenski promet

Vodni promet

Zračni promet

Plus nerezidenti na ozemlju

+

Kopenski promet

+

Vodni promet

+

Zračni promet

(+ ali –)

Druge prilagoditve in statistične razlike

=

Skupne emisije onesnaževala X, kot se poročajo v skladu z UNFCCC (1)/CLRTAP (2)“;

(2)

v Prilogi II se oddelka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

„Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo statistične podatke o davkih v zvezi z varstvom okolja v skladu z naslednjimi značilnostmi:

davki na energijo,

prometni davki,

davki na onesnaževanje,

davki na vire.

Države članice kot o ločeni značilnosti poročajo tudi o davčnih prihodkih države, evidentiranih v Evropskem sistemu računov v zvezi z njihovo udeležbo v sistemu EU za trgovanje z emisijami.

Države članice kot o ločeni značilnosti poročajo tudi o drugih davkih v zvezi z varstvom okolja, ki so vključeni v skupne davke na energijo, promet, onesnaževanje ali vire in se pobirajo glede na vsebnost ogljika v gorivih (drugi davki na ogljikov dioksid).

Vsi podatki se sporočajo v milijonih nacionalne valute.“

„Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1.

Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2.

Statistični podatki se pošljejo v 16 mesecih po koncu referenčnega leta. To velja od referenčnega leta 2020.

3.

Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-27 za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4.

Prvo referenčno leto je leto 2020.

5.

Države članice pri vsakem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 4, n – 3, n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2016.“;

(3)

v Prilogi III se oddelka 4 in 5 nadomestita z naslednjim:

„Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1.

Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2.

Statistični podatki se pošljejo v 16 mesecih po koncu referenčnega leta. To velja od referenčnega leta 2021.

3.

Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-27 za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4.

Prvo referenčno leto je leto 2021.

5.

Države članice pri vsakem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 4, n – 3, n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2017.“

„Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

Podatki, izraženi v masnih enotah, se pripravijo za značilnosti, navedene v naslednjih preglednicah.

Preglednica A – Domači viri

MF.1

Biomasa

MF.1.1

Pridelki (razen krmnih pridelkov)

MF.1.1.1

Žita

MF.1.1.2

Korenovke, gomoljnice

MF.1.1.3

Rastline za pridelavo sladkorja

MF.1.1.4

Stročnice

MF.1.1.5

Oreščki

MF.1.1.6

Oljnice

MF.1.1.7

Vrtnine

MF.1.1.8

Sadje

MF.1.1.9

Predivnice

MF.1.1.A

Drugi pridelki (razen krmnih pridelkov) d. n.

MF.1.2

Ostanki pridelkov (uporabljeni), krmni pridelki in pašena biomasa

MF.1.2.1

Ostanki pridelkov (uporabljeni)

MF.1.2.1.1

Slama

MF.1.2.1.2

Drugi ostanki pridelkov (listi sladkorne pese in krmne pese itd.)

MF.1.2.2

Krmni pridelki in pašena biomasa

MF.1.2.2.1

Krmni pridelki (vključno s pridelkom biomase iz travinja)

MF.1.2.2.2

Pašena biomasa

MF.1.3

Les

MF.1.3.1

Les (industrijska hlodovina)

MF.1.3.2

Lesno gorivo in drugi izkoriščani les

MF.1.4

Ulov prostoživečih rib, vodnih rastlin in živali, lov in nabiranje

MF.1.4.1

Ulov prostoživečih rib

MF.1.4.2

Vse druge vodne živali in rastline

MF.1.4.3

Lov in nabiranje

MF.2

Kovinske rude (surove rude)

MF.2.1

Železo

MF.2.2

Barvne kovine

MF.2.2.1

Baker

MF.2.2.2

Nikelj

MF.2.2.3

Svinec

MF.2.2.4

Cink

MF.2.2.5

Kositer

MF.2.2.6

Zlato, srebro, platina in druge plemenite kovine

MF.2.2.7

Boksit in druge aluminijeve rude

MF.2.2.8

Uran in torij

MF.2.2.9

Druge barvne kovine

MF.3

Nekovinski minerali

MF.3.1

Marmor, granit, peščenjak, porfir, bazalt, drugi okrasni ali gradbeni kamen (razen skrilavca)

MF.3.2

Kreda in dolomit

MF.3.3

Skrilavec

MF.3.4

Minerali za kemijsko proizvodnjo in gnojila

MF.3.5

Sol

MF.3.6

Apnenec in sadra

MF.3.7

Gline in kaolin

MF.3.8

Pesek in gramoz

MF.3.9

Drugi nekovinski minerali d. n.

MF.3.A

Izkopani zemeljski materiali (vključno z zemljo), samo če so uporabljeni (prostovoljno poročanje)

MF.4

Fosilne energetske surovine/nosilci

MF.4.1

Premog in druge trdne energetske surovine/nosilci

MF.4.1.1

Lignit (rjavi premog)

MF.4.1.2

Črni premog

MF.4.1.3

Oljni skrilavec in katranski pesek

MF.4.1.4

Šota

MF.4.2

Tekoče in plinaste energetske surovine/nosilci

MF.4.2.1

Surova nafta in utekočinjeni zemeljski plin (UZP)

MF.4.2.2

Zemeljski plin

Preglednici B (Uvoz – celotna trgovina) in D (Izvoz – celotna trgovina)

MF.1

Biomasa

MF.1.1

Pridelki (razen krmnih pridelkov)

MF.1.1.1

Žita

MF.1.1.2

Korenovke, gomoljnice

MF.1.1.3

Rastline za pridelavo sladkorja

MF.1.1.4

Stročnice

MF.1.1.5

Oreščki

MF.1.1.6

Oljnice

MF.1.1.7

Vrtnine

MF.1.1.8

Sadje

MF.1.1.9

Predivnice

MF.1.1.A

Drugi pridelki (razen krmnih pridelkov) d. n.

MF.1.2

Ostanki pridelkov (uporabljeni), krmni pridelki in pašena biomasa

MF.1.2.1

Ostanki pridelkov (uporabljeni)

MF.1.2.1.1

Slama

MF.1.2.1.2

Drugi ostanki pridelkov (listi sladkorne pese in krmne pese itd.)

MF.1.2.2

Krmni pridelki in pašena biomasa

MF.1.2.2.1

Krmni pridelki (vključno s pridelkom biomase iz travinja)

MF.1.3

Les

MF.1.3.1

Les (industrijska hlodovina)

MF.1.3.2

Lesno gorivo in drugi izkoriščani les

MF.1.4

Ulov prostoživečih rib, vodnih rastlin in živali, lov in nabiranje

MF.1.4.1

Ulov prostoživečih rib

MF.1.4.2

Vse druge vodne živali in rastline

MF.1.5

Žive živali in živalski proizvodi (razen prostoživečih rib, vodnih rastlin in živali ter živali, ki se lovijo in nabirajo)

MF.1.5.1

Žive živali (razen prostoživečih rib, vodnih rastlin in živali ter živali, ki se lovijo in nabirajo)

MF.1.5.2

Meso in mesni pripravki

MF.1.5.3

Mlečni izdelki, ptiči, jajca in med

MF.1.5.4

Drugi živalski proizvodi (živalska vlakna, koža, krzno, usnje itd.)

MF.1.6

Proizvodi predvsem iz biomase

MF.2

Kovinske rude (surove rude)

MF.2.1

Železo

MF.2.2

Barvne kovine

MF.2.2.1

Baker

MF.2.2.2

Nikelj

MF.2.2.3

Svinec

MF.2.2.4

Cink

MF.2.2.5

Kositer

MF.2.2.6

Zlato, srebro, platina in druge plemenite kovine

MF.2.2.7

Boksit in druge aluminijeve rude

MF.2.2.8

Uran in torij

MF.2.2.9

Druge barvne kovine

MF.2.3

Proizvodi predvsem iz kovin

MF.3

Nekovinski minerali

MF.3.1

Marmor, granit, peščenjak, porfir, bazalt, drugi okrasni ali gradbeni kamen (razen skrilavca)

MF.3.2

Kreda in dolomit

MF.3.3

Skrilavec

MF.3.4

Minerali za kemijsko proizvodnjo in gnojila

MF.3.5

Sol

MF.3.6

Apnenec in sadra

MF.3.7

Gline in kaolin

MF.3.8

Pesek in gramoz

MF.3.9

Drugi nekovinski minerali d. n.

MF.3.B

Proizvodi predvsem iz nekovinskih mineralov

MF.4

Fosilne energetske surovine/nosilci

MF.4.1

Premog in druge trdne energetske surovine/nosilci

MF.4.1.1

Lignit (rjavi premog)

MF.4.1.2

Črni premog

MF.4.1.3

Oljni skrilavec in katranski pesek

MF.4.1.4

Šota

MF.4.2

Tekoče in plinaste energetske surovine/nosilci

MF.4.2.1

Surova nafta in utekočinjeni zemeljski plin (UZP)

MF.4.2.2

Zemeljski plin

MF.4.2.3

Natočena goriva (uvoz: natočile so jih rezidenčne enote v tujini; izvoz: natočile so jih nerezidenčne enote doma)

MF.4.2.3.1

Gorivo za kopenski promet

MF.4.2.3.2

Gorivo za vodni promet

MF.4.2.3.3

Gorivo za zračni promet

MF.4.3

Proizvodi predvsem iz fosilnih energentov

MF.5

Drugi proizvodi

MF.6

Odpadki za končno obdelavo in odstranjevanje“;

(4)

v Prilogi IV se oddelki 3, 4 in 5 nadomestijo z naslednjim:

„Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo račune izdatkov za varstvo okolja v skladu z naslednjimi značilnostmi, ki so opredeljene v skladu z ESR:

proizvodnja storitev varstva okolja; razlikujejo se tržna proizvodnja, netržna proizvodnja in proizvodnja pomožnih dejavnosti,

vmesna potrošnja storitev varstva okolja,

vmesna potrošnja storitev varstva okolja za proizvodnjo storitev varstva okolja,

uvoz in izvoz storitev varstva okolja,

davek na dodano vrednost (DDV) in drugi davki, zmanjšani za subvencije na proizvode, v zvezi s storitvami varstva okolja,

bruto investicije v osnovna sredstva in pridobitve minus odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev za proizvodnjo storitev varstva okolja,

končna potrošnja storitev varstva okolja,

transferji varstva okolja (prejeti/plačani).

Vsi podatki se sporočajo v milijonih nacionalne valute.“

„Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1.

Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2.

Statistični podatki se pošljejo v 24 mesecih po koncu referenčnega leta. To velja od referenčnega leta 2020.

3.

Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-28 za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4.

Prvo referenčno leto je leto 2020.

5.

Države članice pri vsakem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2018.“

„Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

1.

Podatki za značilnosti iz oddelka 3 se sporočajo v razčlenitvi po:

vrsti proizvajalcev/potrošnikov storitev varstva okolja, kakor je opredeljeno v oddelku 2,

razredih klasifikacije aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA):

CEPA 1

CEPA 2

CEPA 3

CEPA 4

CEPA 5

CEPA 6

vsota CEPA 7, CEPA 8 in CEPA 9

naslednjih razčlenitvah NACE za proizvodnjo storitev varstva okolja kot pomožne dejavnosti: NACE Rev. 2 B, C, D, oddelek 36. Podatki za področje C se predložijo kot:

NACE C10–C12 – Proizvodnja živil, pijač in tobačnih izdelkov

NACE C17 – Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja

NACE C19–20 – Proizvodnja koksa, kemikalij ter naftnih derivatov in kemičnih izdelkov

NACE C 21–23 – Proizvodnja farmacevtskih izdelkov, izdelkov iz gume, plastičnih izdelkov in drugih nekovinskih izdelkov

NACE C 24 – Proizvodnja kovin

NACE C 25–30 – Proizvodnja kovinskih izdelkov, vključno s stroji in napravami

NACE C13–16, 18, 31–33 – Druge predelovalne dejavnosti

Državam članicam, v katerih skupna vrednost prometa ali število zaposlenih pri eni ali več navedenih razčlenitev NACE znaša manj kot 1 % skupne vrednosti Unije, podatkov za navedene razčlenitve NACE ni treba sporočati.

2.

Razredi CEPA iz točke 1 so:

 

CEPA 1 – varstvo zraka in klime,

 

CEPA 2 – upravljanje odpadnih voda,

 

CEPA 3 – ravnanje z odpadki,

 

CEPA 4 – zaščita in izboljšava tal, podtalnice in površinskih voda,

 

CEPA 5 – varstvo pred hrupom in vibracijami,

 

CEPA 6 – varstvo biološke raznolikosti in pokrajine,

 

CEPA 7 – zaščita pred radiacijo,

 

CEPA 8 – raziskovanje in razvoj,

 

CEPA 9 – druge aktivnosti v zvezi z varovanjem okolja.“;

(5)

v Prilogi V se oddelki 3, 4 in 5 nadomestijo z naslednjim:

„Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo statistične podatke o sektorju okoljskega blaga in storitev v skladu z naslednjimi značilnostmi:

proizvodnja celotnega sektorja okoljskega blaga in storitev ter tržnih dejavnosti,

izvoz celotnega sektorja okoljskega blaga in storitev,

dodana vrednost celotnega sektorja okoljskega blaga in storitev ter tržnih dejavnosti,

zaposlovanje v celotnem sektorju okoljskega blaga in storitev ter v tržnih dejavnostih.

Vsi podatki se sporočajo v milijonih nacionalne valute, razen značilnosti ‚zaposlovanje‘, za katero je enota poročanja enakovredna ‚polnemu delovnemu času‘ “.

„Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1.

Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2.

Statistični podatki se pošljejo v 22 mesecih po koncu referenčnega leta. To velja od referenčnega leta 2020.

3.

Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-28 za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4.

Prvo referenčno leto je leto 2020.

5.

Države članice pri vsakem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2018.“

„Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

1.

Podatki za značilnosti iz oddelka 3 se sporočajo navzkrižno razvrščeni po:

klasifikaciji gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2, razvrščenih kot:

NACE A

NACE B

NACE C

NACE D

NACE E

NACE F

NACE J

NACE M

NACE O

NACE P

vsota NACE G + NACE H + NACE I + NACE K + NACE L + NACE N + NACE Q + NACE R + NACE S + NACE T + NACE U

razredih klasifikacije aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA) in klasifikacije dejavnosti upravljanja virov (CReMA), razvrščenih kot:

CEPA 1

CEPA 2

CEPA 3

CEPA 4

CEPA 5

CEPA 6

vsota CEPA 7, CEPA 8 in CEPA 9

CReMA 10

CReMA 11

CReMA 13

CReMA 13A

CReMA 13B

CReMA 13C

CReMA 14

vsota CReMA 12, CReMA 15 in CReMA 16

2.

Razredi CEPA iz točke 1 so določeni v Prilogi IV. Razredi CReMA iz točke 1 so:

 

CReMA 10 – upravljanje voda,

 

CReMA 11 – upravljanje gozdnih virov,

 

CReMA 12 – upravljanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst,

 

CReMA 13 – upravljanje energetskih virov,

 

CReMA 13A – proizvodnja energije iz obnovljivih virov,

 

CReMA 13B – ohranjanje in upravljanje toplote/energije,

 

CReMA 13C – minimiziranje uporabe energije iz fosilnih goriv kot surovin,

 

CReMA 14 – upravljanje mineralov,

 

CReMA 15 – dejavnosti raziskav in razvoja za upravljanje virov,

 

CReMA 16 – druge dejavnosti upravljanja virov.“.


(1)  Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja.

(2)  Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja.