IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/89

z dne 21. januarja 2022

o določitvi pravil za uporabo Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta glede metode, ki se uporablja za izračun zadostne namenske zmogljivosti za skladiščenje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES (1) ter zlasti člena 7(4), drugi pododstavek, Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 7(4), točki (a) in (b), Direktive (EU) 2019/883 določa izjemo od splošne obveznosti oddaje vseh odpadkov na krovu v pristanišču postanka za ladje, ki imajo zadostno namensko zmogljivost za skladiščenje vseh odpadkov, ki so se nakopičili in se bodo nakopičili med načrtovano plovbo do naslednjega pristanišča postanka.

(2)	Države članice bi morale imeti možnost, da z uporabo metode za izračun, opredeljene v tej uredbi, usklajeno izvajajo izjeme od splošne obveznosti oddaje vseh odpadkov na krovu glede na razpoložljivost zadostnega skladiščnega prostora.

(3)

Metoda za izračun se ne bi smela uporabljati za odstranjevanje odpadkov na podlagi Priloge II k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (v nadaljnjem besedilu: konvencija MARPOL). Kot je določeno v Prilogi II h konvenciji MARPOL, odstranjevanje odpadkov ureja konvencija MARPOL, oddaja takih odpadkov pa je bodisi obvezna v pristanišču, kjer se tovor raztovori, preden se natovori nov tovor, bodisi je pod določenimi pogoji dovoljen izpust v morje. Glede na snov je pred odhodom obvezna oddaja ostankov tovora, ki jih ureja Priloga II h konvenciji MARPOL, ob upoštevanju postopkov in nadzora, določenih v skladu s praviloma 13 in 16 navedene priloge. Ostanke tovora iz Priloge II h konvenciji MARPOL, ki vsebujejo snovi kategorije X, obstojne plavajoče snovi kategorije Y z visoko viskoznostjo in snovi kategorije Y z visoko viskoznostjo ali strjujoče se snovi kategorije Y, urejata zahteva po obveznem predhodnem pranju in zahteva po oddaji takih odpadkov v pristaniško sprejemno zmogljivost iz pravil 13 in 16 Priloge II h konvenciji MARPOL.

(4)	Metoda za izračun se ne bi smela uporabljati za pasivno ulovljene odpadke. Namensko skladiščenje tovrstnih odpadkov na krovu ne obstaja vedno, sistem kritja stroškov iz člena 8(2), točka (d), Direktive (EU) 2019/883 pa spodbuja oddajo vseh pasivno ulovljenih odpadkov.

(5)

Da bi zagotovili enotne pogoje za uporabo izjem od obveznosti oddaje odpadkov iz člena 7(4), točki (a) in (b), Direktive (EU) 2019/883, je nujno, da države članice uporabljajo usklajeno metodologijo. Izvedbeni akti, sprejeti v skladu z Direktivo (EU) 2019/883, bi zato morali imeti obliko izvedbenih uredb.

(6)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Države članice izračunajo zadostno namensko zmogljivost za skladiščenje za uporabo člena 7(4), točki (a) in (b), ter člena 9 Direktive (EU) 2019/883, tako da uporabijo metodo, določeno v Prilogi I k tej uredbi.

2. Za namene preverjanja informacij, predloženih v skladu s Prilogo 2 k Direktivi (EU) 2019/883, države članice pri oceni nastajanja različnih vrst odpadkov na krovu upoštevajo stopnje nastajanja odpadkov, določene v Prilogi II k tej uredbi.

3. Poleg stopenj nastajanja odpadkov, določenih v Prilogi II k tej uredbi, lahko države članice pri oceni nastajanja različnih vrst odpadkov na krovu uporabijo eno ali obe naslednji merili:

(a)	pretekle evidence o nastalih odpadkih, ki temeljijo na obrazcih predhodnih obvestil o odpadkih in potrdilih o oddaji odpadkov, ki so na voljo za zadevno ladjo;

(b)	inšpekcijske preglede na krovu, s katerimi se pridobijo informacije o prejšnjih stopnjah nastajanja odpadkov, podrobnosti o ravnanju z odpadki na krovu ter informacije o konkretni opremi ali trgovinskem območju, ki vplivajo na dejansko stopnjo nastajanja odpadkov.

Člen 2

Metoda za izračun zadostne namenske zmogljivosti za skladiščenje iz Priloge I k tej uredbi se ne uporablja za naslednje vrste odpadkov:

(a)	vrste odpadkov iz Priloge II h konvenciji MARPOL,

(b)	pasivno ulovljene odpadke.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. januarja 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 151, 7.6.2019, str. 116.

PRILOGA I

Metoda za izračun zadostne namenske zmogljivosti za skladiščenje odpadkov

1.	Pri metodi je uporabljen matematični izračun na podlagi ocenjene količine odpadkov, zadržanih na krovu, glede na največjo namensko zmogljivost za skladiščenje odpadkov.

2.	Uporabljena zmogljivost za skladiščenje odpadkov (v nadaljnjem besedilu: UWC), ocenjena v času pošiljanja predhodnega obvestila o odpadkih v pristanišče postanka in izražena kot odstotek največje namenske zmogljivosti za skladiščenje, ne presega vnaprej določene mejne vrednosti.

3.	UWC se izračuna po naslednji enačbi:

4.	UWC izpolnjuje naslednji pogoj:

UWC (%) < mejna vrednost,

pri čemer je:

A ocenjena količina vrste odpadkov, ki se zadržijo na krovu ob odhodu iz pristanišča postanka (izražena v m3);

M največja namenska zmogljivost za skladiščenje (izražena v m3);

mejna vrednost pa vrednost iz razpredelnice 1 za ustrezno vrsto odpadkov in naslednje pristanišče postanka.

Razpredelnica 1

Mejne vrednosti

Naslednje pristanišče postanka	Priloga I h konvenciji MARPOL	Priloga IV h konvenciji MARPOL	Priloga V h konvenciji MARPOL	Priloga VI h konvenciji MARPOL
Naslednje pristanišče postanka je pristanišče EU ali del „skupine dodatnih izbranih pristanišč“.	50 %	50 %	25 %	75 %
Naslednje pristanišče postanka ni pristanišče EU niti ni del „skupine dodatnih izbranih pristanišč“.	25 %	50 %	20 %	25 %

Za namene uporabe metode za izračun zadostne namenske zmogljivosti za skladiščenje odpadkov velja naslednje:

(a)	Pristanišče postanka, kot je navedeno na obrazcu predhodnega obvestila o odpadkih iz Priloge 2 k Direktivi (EU) 2019/883, je pristanišče, v katero je ladja namenjena in kamor se pošlje predhodno obvestilo o odpadkih v skladu s členom 6 Direktive (EU) 2019/883.

(b)	Naslednje pristanišče postanka je pristanišče, kjer bo ladja opravila postanek po odhodu, kot je navedeno v točki 2.5 obrazca predhodnega obvestila o odpadkih iz Priloge 2 k Direktivi (EU) 2019/883.

(c)

Količina, navedena v šestem stolpcu „Ocenjena količina odpadkov, ki bodo nastali med prijavo in naslednjim pristaniščem postanka“ točke 3 obrazca predhodnega obvestila o odpadkih iz Priloge 2 k Direktivi (EU) 2019/883, se nanaša na odpadke, ki nastanejo in so namenjeni odstranitvi v pristaniški sprejemni zmogljivosti. Količine, ki se lahko zakonito odstranijo, se ne vključijo v sporočeno vrednost.

„Skupina dodatnih izbranih pristanišč“ vključuje pristanišča, ki se za namene uporabe mejnih vrednosti iz razpredelnice 1 štejejo za pristanišča EU. Pristanišča, ki so vključena v to skupino, so pristanišča na Islandiji, Norveškem in v Združenem kraljestvu (vključno z Otokom Man, Kanalskimi otoki in Gibraltarjem) ter ruska pristanišča v Baltskem morju.

V prvih dveh letih uporabe te uredbe se UWC, izračunan v tretjem odstavku te priloge, lahko obravnava kot okvirna vrednost za naslednje vrste ostankov tovora:

(a)	Priloga I h konvenciji MARPOL – Olja: oljna odpadna voda od čiščenja cistern,

(b)	Priloga I h konvenciji MARPOL – Olja: umazana balastna voda,

(c)	Priloga V h konvenciji MARPOL – Odpadki: ostanki tovora (škodljivi za morsko okolje),

(d)	Priloga V h konvenciji MARPOL – Odpadki: ostanki tovora (neškodljivi za morsko okolje).

PRILOGA II

Razpredelnica 1

Stopnje nastajanja odpadkov za priloge I, IV in V h konvenciji MARPOL (1)

Vrsta odpadkov	Stopnja nastajanja odpadkov	Dejavnik nastajanja odpadkov	Obdelava na krovu
oljna kalužna voda	0,01 do 13 m3 na dan, na večjih ladjah nastajajo večje količine	kondenzacija in uhajanje v strojnici, velikost ladje	Količina se lahko zmanjša za 65–85 % z uporabo ločevalnika olja in izpustom vodne frakcije v morje.
oljni ostanki (blato)	0,01 do 0,03 m3 blata na tono težkega kurilnega olja, 0 in 0,01 m3 na tono srednje težkega olja	vrsta goriva, poraba goriva	Z izhlapevanjem se lahko količina blata zmanjša za največ 75 % (2). S sežiganjem se lahko količina blata zmanjša za najmanj 99 %.
izpiranje tankov (prelivni tanki)	20 do več sto m3	število čiščenj tankov, zmogljivost natovarjanja	Po usedanju se lahko vodna frakcija izpusti v morje.
odplake	0,01 do 0,06 m3 na osebo na dan. Odplake se včasih mešajo z drugimi odpadnimi vodami. Celotna količina znaša od 0,04 do 0,45 m3 na dan na osebo.	število oseb na krovu, vrsta stranišč, dolžina plovbe, način obdelave: ob uporabi naprave za čiščenje odplak ali sistema za drobljenje in razkuževanje nastanejo različne količine odpadkov	Odpadne vode iz čistilnih naprav se pogosto odvajajo v morje, če je to dovoljeno v skladu s Prilogo IV h konvenciji MARPOL.
plastika	0,001 do 0,008 m3 plastike na osebo na dan	število oseb na krovu	Pogosto ni sežgana. Umazana plastika (plastika, ki je bila v stiku z živili) se pogosto obravnava kot ločen tok odpadkov.
živilski odpadki	0,001 do 0,003 m3 na osebo na dan	število oseb na krovu, zaloge	Živilski odpadki se pogosto izpustijo v morje, če je to dovoljeno v skladu s Prilogo V h konvenciji MARPOL.
gospodinjski odpadki	0,001 do 0,02 m3 na dan na osebo	število oseb na krovu, vrsta uporabljenih proizvodov
jedilno olje	0,01 do 0,08 litra na osebo na dan	število oseb na krovu, vrsta pripravljenih živil	Kljub prepovedi se jedilno olje včasih še vedno doda v zlivni tank.
pepel iz sežigalnice	0,004 in 0,06 m3 na mesec	uporaba sežigalnice, stroški uporabe sežigalnice	Sežigalnica se ne uporablja za vse vrste odpadkov, večinoma za papir, včasih za oljno blato.
obratovalni odpadki	0,001 do 0,1 m3 na osebo na dan	velikost ladje, vrsta tovora
ostanki tovora	0,001 do 2 % tovora	vrsta tovora, velikost ladje

Razpredelnica 2

Stopnje nastajanja odpadkov za Prilogo VI h konvenciji MARPOL o odpadkih (sistemi za čiščenje izpušnih plinov, v nadaljnjem besedilu: EGCS)

Vrsta EGCS	Količnik	Enota	Primeri (10 MW motor ali poraba težkega kurilnega olja 40 t/dan)
Proizvajalec 1
količina blata v odprti zanki	0,1	kg/MWh	0,1 x 10 MW x 24 = 24 kg/dan
količina blata v zaprti zanki (DAF-BOTU)	3,5 –7,0	kg/MWh, odvisno od SFOC, MCR in kakovosti goriva	3,5 x 10 MW x 24 = 840 kg/dan
količina blata v zaprti zanki (BOTU-M)	3,0	l/MWh/S %, odvisno od SFOC, MCR in kakovosti goriva	3,0 x 10 MW x 24 x S2,5 % = 1800 l/dan
Proizvajalec 2
količina blata v zaprti zanki	2,5 –3,0	kg/t potrošenega težkega kurilnega olja	2,5 x 40 t/dan = 100 kg/dan

OPOMBA: Količina nastalega blata iz sistema za čiščenje izpušnih plinov je odvisna tudi od posebnosti posamezne naprave, zato je treba upoštevati priročnik za sistem za čiščenje izpušnih plinov, ki ga zagotovi proizvajalec. Informacije v razpredelnicah so predložile zainteresirane družbe.

(1) Pridobljeno iz študije EMSA z naslovom The Management of Ship-Generated Waste On-board Ships (Upravljanje ladijskih odpadkov na krovu ladij), januar 2017.

(2) Izhlapevanje vodne frakcije v oljnem blatu je postopek, ki ga je treba skrbno upravljati in ga je treba izvesti le v tolikšni meri, da se omogoči gorljivost blata, namenjenega za sežig.