PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2022/2337

z dne 28. novembra 2022

o evropskem seznamu poklicnih bolezni

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v Priporočilu 2003/670/ES z dne 19. septembra 2003 o evropskem seznamu poklicnih bolezni (1) državam članicam priporočila, naj uvedejo vrsto ukrepov za posodobitev in izboljšanje različnih vidikov svojih politik v zvezi s poklicnimi boleznimi. Ti ukrepi se nanašajo na priznavanje in preprečevanje poklicnih bolezni ter nadomestila zanje, določitev nacionalnih ciljev za zmanjšanje pojavnosti poklicnih bolezni, poročanje o poklicnih boleznih in njihovo evidentiranje, zbiranje podatkov o epidemiologiji bolezni, spodbujanje raziskav glede zdravstvenih težav, povezanih s poklicno dejavnostjo, izboljšanje diagnosticiranja poklicnih bolezni, razširjanje statističnih in epidemioloških podatkov o poklicnih boleznih ter spodbujanje dejavne vloge nacionalnih sistemov javnega zdravja in zdravstvenega varstva pri preprečevanju poklicnih bolezni.

(2)

Države članice se od začetka leta 2020 soočajo z izbruhom COVID-19, ki je povzročil znatne motnje v vseh sektorjih in storitvah ter vplival na zdravje in varnost delavcev po vsej Evropski uniji (EU). Trenutno so epidemiološke razmere v EU v zvezi s COVID-19 ugodnejše, kar je zlasti posledica široke razpoložljivosti cepiv, vseeno pa ta bolezen ostaja izziv, predvsem zaradi morebitnih novih valov in pojava novih različic virusa SARS-CoV-2 in zaradi primerov dolgega COVID-19.

(3)

V zvezi s tem je Komisija v sporočilu z naslovom Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 – Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela (2) (v nadaljnjem besedilu: strateški okvir EU) med drugim navedla, da bo posodobila Priporočilo 2003/670/ES ter vanj vključila tudi COVID-19, da bi spodbudila priznavanje COVID-19 kot poklicne bolezni v državah članicah in spodbudila konvergenco.

(4)

Po sprejetju strateškega okvira EU je Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (ACSH) ustanovil namensko delovno skupino, pristojno za pripravo osnutka mnenja o posodobitvi Priporočila 2003/670/ES z vključitvijo COVID-19, ki naj bi ga sprejel navedeni odbor. Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu je 18. maja 2022 sprejel povezano mnenje, v katerem je priporočil vključitev COVID-19 v Prilogo I k Priporočilu 2003/670/ES z novim vnosom št. 408 v zvezi s COVID-19, ki ga povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu in socialnem varstvu ter pri pomoči doma ali v pandemičnih razmerah v sektorjih, v katerih pride do izbruha pri dejavnostih, pri katerih je bilo dokazano tveganje okužbe.

(5)

S tem priporočilom se upošteva mnenje Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu in v Prilogo I k navedeni uredbi dodaja COVID-19. Pojem „zdravstvo in socialno varstvo“ bi bilo treba razumeti kot gospodarske dejavnosti s področja Q statistične klasifikacije NACE Rev. 2 (3). Kar zadeva gospodarske dejavnosti, ki ne spadajo na področje Q statistične klasifikacije NACE Rev. 2, bi bilo treba razumeti, da sta določena pogoja, tj. obstoj „pandemičnih razmer“ in obstoj „izbruha pri dejavnostih, pri katerih je bilo dokazano tveganje okužbe“, kumulativna. Pri tem bi bilo treba „pandemične razmere“ razumeti kot obdobje, za katero pristojni mednarodni organi, kot je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), izbruhe določene bolezni razglasijo za svetovno pandemijo. „Izbruh“ v smislu nove določbe priporočila bi morale opredeliti države članice v skladu z nacionalnim pravom ali prakso. „Dokazano“ tveganje okužbe obstaja pri dejavnostih, za katere je bila v skladu z nacionalnim pravom ali prakso ugotovljena vzročna povezava med delom v teh dejavnostih in povečano izpostavljenostjo SARS-CoV-2.

(6)

V skladu z načelom subsidiarnosti ter ob upoštevanju pristojnosti EU in držav članic na področju javnega zdravja in socialne politike v skladu s Pogodbama so za določitev javnozdravstvenih ukrepov, ki se sprejmejo v primeru katere koli pandemije, vključno z ukrepi, ki zadevajo delovna mesta in podjetja, ter obstoja izbruha pri dejavnostih, pri katerih je bilo dokazano tveganje okužbe, pristojne države članice, ki morajo pri tem v celoti upoštevati pravo EU, vključno z zakonodajo EU o varnosti in zdravju pri delu. Pri tem bi bilo treba upoštevati zlasti Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in o razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU (2020/0322(COD)) (4).

(7)

Poročilo Eurostata iz leta 2021 z naslovom Possibility of recognising COVID-19 as being of occupational origin at national level in EU and EFTA countries (Možnost priznavanja poklicnega izvora COVID-19 na nacionalni ravni v državah EU in državah Efte) (5) kaže, da večina držav članic COVID-19 priznava kot poklicno bolezen ali nesrečo pri delu v skladu s pogoji, določenimi na nacionalni ravni.

(8)

Čeprav je priznavanje poklicnih bolezni tesno povezano z zasnovo sistemov socialne varnosti, ki so v pristojnosti držav članic, Komisija države članice spodbuja k priznavanju poklicnih bolezni, uvrščenih na evropski seznam poklicnih bolezni. Kot je navedeno v strateškem okviru EU, še vedno obstaja potreba po večjem poudarku na poklicnih boleznih. V skladu s splošnimi načeli preprečevanja, ki so jedro okvirne direktive o varnosti in zdravju pri delu iz leta 1989 (6) ter povezanih direktiv o zdravju in varnosti pri delu, bi moralo biti to priporočilo glavni instrument za preprečevanje poklicnih bolezni na ravni EU. Poleg tega je pomembno podpreti okužene delavce, zlasti tiste, okužene s COVID-19, in družine, ki so izgubile družinske člane zaradi izpostavljenosti pri delu.

(9)	V skladu s strateškim okvirom EU bi bilo treba države članice pozvati, naj v oblikovanje ukrepov za učinkovito preprečevanje poklicnih bolezni dejavno vključijo vse akterje, zlasti socialne partnerje.

(10)

Strateški okvir EU se sklicuje na potrebo po okrepljenih dokazih v podporo zakonodaji in politikam ter po raziskavah in zbiranju podatkov na ravni EU in na nacionalni ravni kot predpogojih za preprečevanje z delom povezanih bolezni in nesreč. Za boljšo analizo in preprečevanje po vsej EU sta ključna sodelovanje in izmenjava informacij, izkušenj in najboljših praks.

(11)

Priporočilo državam članicam, naj Komisiji pošljejo statistične in epidemiološke podatke o poklicnih boleznih, priznanih na nacionalni ravni, ter te podatke dajo na voljo zainteresiranim stranem, je ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter glede na razvoj dogodkov v zvezi s pilotnim delom na področju evropske statistike poklicnih bolezni še vedno ustrezno.

(12)

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, ustanovljena z Uredbo (EU) 2019/126 Evropskega parlamenta in Sveta (8) med drugim institucijam in organom Unije ter državam članicam zagotavlja objektivne tehnične, znanstvene in ekonomske razpoložljive informacije ter kvalificirano strokovno znanje, ki ga potrebujejo za oblikovanje in izvajanje preudarnih in učinkovitih politik, namenjenih zaščiti varnosti in zdravja delavcev, poleg tega pa zbira, analizira in razširja tehnične, znanstvene in ekonomske informacije v državah članicah. V skladu s tem bi morala imeti Agencija pomembno vlogo tudi pri izmenjavi informacij, izkušenj in najboljših praks na področju preprečevanja poklicnih bolezni.

(13)	Nacionalni sistemi javnega zdravja in zdravstvenega varstva imajo lahko pomembno vlogo pri izboljšanju preprečevanja poklicnih bolezni, na primer z ozaveščanjem zdravstvenega osebja, da bi se izboljšala poznavanje in diagnosticiranje teh bolezni.

(14)

Glede na navedeno in ob upoštevanju, da je vključitev COVID-19 v Prilogo I k temu priporočilu časovno občutljiva, zlasti glede na morebitne nove valove COVID-19 in pojav novih različic virusa SARS-CoV-2, ter da Priporočilo 2003/670/ES v veliki meri ostaja relevantno in še naprej ustreza svojemu namenu, bi bilo treba s tem priporočilom COVID-19 vključiti v Prilogo I in ponoviti vsebino Priporočila 2003/670/ES brez poseganja v poznejše nadaljnje posodobitve tega priporočila –

PRIPOROČA:

Člen 1

Brez poseganja v ugodnejše nacionalne zakone ali predpise se priporoča, da države članice:

1.	v svoje nacionalne zakone ali druge predpise, ki se nanašajo na znanstveno priznane poklicne bolezni, upravičene do odškodnine in za katere veljajo preventivni ukrepi, čim prej vključijo evropski seznam iz Priloge I;

2.	sprejmejo ukrepe, s katerimi v svoje nacionalne zakone in druge predpise vključijo pravico delavca do nadomestila za poklicne bolezni, če trpi zaradi zdravstvenih težav, ki niso navedene v Prilogi I, vendar se lahko dokaže, da so poklicnega izvora in narave, zlasti če so navedene v Prilogi II;

3.	razvijejo in izboljšajo učinkovite preventivne ukrepe proti poklicnim boleznim, navedenim na evropskem seznamu iz Priloge I, ob dejavnem vključevanju vseh akterjev ter po potrebi izmenjevanju informacij, izkušenj in najboljših praks prek Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu;

4.	določijo količinsko opredeljene nacionalne cilje za zmanjšanje stopenj pojavnosti priznanih poklicnih bolezni, zlasti tistih, navedenih na evropskem seznamu iz Priloge I;

zagotovijo, da se poroča o vseh primerih poklicnih bolezni, in postopoma uskladijo svoje statistične podatke o poklicnih boleznih z evropskim seznamom iz Priloge I, in sicer v skladu z delom, ki poteka v zvezi s sistemom usklajevanja evropske statistike poklicnih bolezni, da bodo za vsak primer poklicne bolezni na voljo podatki o povzročitelju ali dejavniku, diagnozi in spolu pacienta;

6.	uvedejo sistem zbiranja informacij ali podatkov o epidemiologiji bolezni iz Priloge II in vseh drugih poklicnih bolezni;

7.	spodbujajo raziskave glede zdravstvenih težav, povezanih s poklicno dejavnostjo, zlasti zdravstvenih težav iz Priloge II in psihosocialnih motenj, povezanih z delom;

8.	zagotovijo široko razširjanje dokumentov za pomoč pri diagnosticiranju poklicnih bolezni, navedenih na njihovih nacionalnih seznamih, pri čemer naj zlasti upoštevajo obvestila o diagnozi poklicnih bolezni, ki jih objavi Komisija;

9.	statistične in epidemiološke podatke o poklicnih boleznih, priznanih na nacionalni ravni, posredujejo Komisiji in dajo na voljo zainteresiranim stranem, zlasti prek informacijske mreže, ki jo je vzpostavila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu;

10.	spodbujajo dejavno vlogo nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva pri preprečevanju poklicnih bolezni, zlasti z ozaveščanjem zdravstvenega osebja, da bi se izboljšala poznavanje in diagnosticiranje teh bolezni.

Člen 2

Države članice same določijo merila za priznanje posamezne poklicne bolezni v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali prakso.

Člen 3

To priporočilo nadomešča Priporočilo 2003/670/ES.

Člen 4

Države članice so pozvane, naj Komisijo najpozneje do 31. decembra 2023 obvestijo o ukrepih, sprejetih ali predvidenih v odziv na nov vnos v tem priporočilu, tj. vnos št. 408. Države članice so pozvane, naj Komisijo obvestijo, kadar koli se sprejmejo novi ukrepi v zvezi z izvajanjem tega priporočila.

V Bruslju, 28. novembra 2022

Za Komisijo

Nicolas SCHMIT

član Komisije

(1) UL L 238, 25.9.2003, str. 28.

(2) COM(2021) 323 final.

(3) https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3859598/5902521/KS-RA-07-015-EN.PDF

(4) Še ni objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

(5) https://ec.europa.eu/eurostat/documents/7870049/13464590/KS-FT-21-005-EN-N.pdf/d960b3ee-7308-4fe7-125c-f852dd02a7c7?t=1632924169533

(6) Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

(7) Uredba (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu (UL L 354, 31.12.2008, str. 70).

(8) Uredba (EU) 2019/126 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94 (UL L 30, 31.1.2019, str. 58).

PRILOGA I

Evropski seznam poklicnih bolezni

Bolezni s tega seznama morajo biti neposredno povezane s poklicem. Komisija bo določila merila za priznavanje vsake od naslednjih poklicnih bolezni:

1. Bolezni, ki jih povzročijo naslednji kemični dejavniki:

100	Akrilonitril

101	Arzen ali njegove spojine

102	Berilij (glucinij) ali njegove spojine

103.01

Ogljikov monoksid

103.02

Ogljikov oksiklorid

104.01

Cianovodikova kislina

104.02

Cianidi in njihove spojine

104.03

Izocianati

105	Kadmij ali njegove spojine

106	Krom ali njegove spojine

107	Živo srebro ali njegove spojine

108	Mangan ali njegove spojine

109.01

Dušikova kislina

109.02

Dušikovi oksidi

109.03

Amoniak

110	Nikelj ali njegove spojine

111	Fosfor ali njegove spojine

112	Svinec ali njegove spojine

113.01

Žveplovi oksidi

113.02

Žveplova kislina

113.03

Ogljikov disulfid

114	Vanadij ali njegove spojine

115.01

Klor

115.02

Brom

115.04

Jod

115.05

Fluor ali njegove spojine

116	Alifatski ali aliciklični ogljikovodiki iz petroletra ali bencina

117	Halogenirani derivati alifatskih ali alicikličnih ogljikovodikov

118	Butil, metil in izopropil alkohol

119	Etilen glikol, dietilen glikol, 1,4-butandiol ter nitrirani derivati glikolov in glicerola

120	Metil eter, etil eter, izopropil eter, vinil eter, dikloroizopropil eter, gvajakol, metil eter in etil eter etilen glikola

121	Aceton, kloroaceton, bromoaceton, heksafluoroaceton, metil etil keton, metil n-butil keton, metil izobutil keton, diaceton alkohol, mezitil oksid, 2-metilcikloheksanon

122	Organofosforni estri

123	Organske kisline

124	Formaldehid

125	Alifatski nitrirani derivati

126.01

Benzen ali njegovi homologi (homologi benzena so opredeljeni s formulo CnH2n-6)

126.02

Naftalen ali njegovi homologi (homologi naftalena so opredeljeni s formulo CnH2n-12)

126.03

Vinilbenzen in divinilbenzen

127	Halogenirani derivati aromatskih ogljikovodikov

128.01

Fenoli ali homologi ali njihovi halogenirani derivati

128.02

Naftoli ali homologi ali njihovi halogenirani derivati

128.03

Halogenirani derivati alkilaril oksidov

128.04

Halogenirani derivati alkilaril sulfonatov

128.05

Benzokinoni

129.01

Aromatski amini ali aromatski hidrazini ali njihovi halogenirani, fenolni, nitrificirani, nitrirani ali sulfonirani derivati

129.02

Alifatski amini in njihovi halogenirani derivati

130.01

Nitrirani derivati aromatskih ogljikovodikov

130.02

Nitrirani derivati fenolov ali njihovih homologov

131	Antimon in njegovi derivati

132	Estri dušikove kisline

133	Vodikov sulfid

135	Encefalopatije zaradi organskih topil, ki niso navedena pod drugimi številkami

136	Polinevropatije zaradi organskih topil, ki niso navedena pod drugimi številkami

2. Kožne bolezni, ki jih povzročijo snovi in dejavniki, ki niso navedeni pod drugimi številkami

201	Kožne bolezni in kožni raki, ki jih povzročijo:

201.01

Saje

201.03

Katran

201.02

Bitumen

201.04

Smola

201.05

Antracen ali njegove spojine

201.06

Mineralna in druga olja

201.07

Surov parafin

201.08

Karbazol ali njegove spojine

201.09

Stranski proizvodi destilacije premoga

202	Poklicne kožne bolezni, ki jih povzročijo znanstveno priznane alergene ali dražilne snovi, ki niso navedene pod drugimi številkami

3. Bolezni, ki jih povzroči vdihavanje snovi in dejavnikov, ki niso navedeni pod drugimi številkami

301	Bolezni dihal in raki

301.11

Silikoza

301.12

Silikoza v kombinaciji s pljučno tuberkulozo

301.21

Azbestoza

301.22

Mezoteliom po vdihavanju azbestnega prahu

301.31

Pnevmokonioze, ki jih povzroči prah silikatov

302	Zapleti zaradi azbesta v obliki bronhialnega raka

303	Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah iz sintranih kovin

304.01

Ekstrinzični alergijski alveolitis

304.02

Bolezni pljuč, ki jih povzroči vdihavanje prahu in vlaken iz bombaža, lanu, konoplje, jute, sisala in sladkornega trsa

304.04

Bolezni dihal, ki jih povzroči vdihavanje kobaltovega, kositrnega, barijevega in grafitnega prahu

304.05

Sideroza

305.01

Rakova obolenja zgornjih dihal, ki jih povzroči lesni prah

304.06

Alergijske astme, ki jih povzroči vdihavanje snovi, za katere se dosledno priznava, da povzročajo alergije, in so neločljivo povezane z vrsto dela

304.07

Alergijski rinitis, ki ga povzroči vdihavanje snovi, za katere se dosledno priznava, da povzročajo alergije, in ki je neločljivo povezan z vrsto dela

306	Fibroze plevre z oteženim dihanjem, ki jih povzroči azbest

307	Kronični obstruktivni bronhitis ali emfizem pri rudarjih, ki delajo v podzemnih premogovnikih

308	Pljučni rak po vdihavanju azbestnega prahu

309	Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah ali pare iz aluminija ali njegovih spojin

310	Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah iz bazične žlindre

4. Nalezljive in parazitske bolezni

401	Nalezljive ali parazitske bolezni, ki se na človeka prenašajo z živali ali ostanki živali

402

Tetanus

403

Bruceloza

404	Virusni hepatitis

405	Tuberkuloza

406

Amebiaza

407	Druge nalezljive bolezni, ki jih povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu, pri pomoči doma ali v drugih primerljivih dejavnostih, pri katerih je bilo dokazano tveganje okužbe

408	COVID-19, ki ga povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu in socialnem varstvu ter pri pomoči doma ali v pandemičnih razmerah v sektorjih, v katerih pride do izbruha pri dejavnostih, pri katerih je bilo dokazano tveganje okužbe

5. Bolezni, ki jih povzročijo naslednji fizikalni dejavniki:

502.01

Katarakte, ki jih povzroči toplotno sevanje

502.02

Bolezni očesne mrežnice po izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju

503	Naglušnost ali gluhost zaradi hrupa

504	Bolezni, ki jih povzroči atmosferska kompresija ali dekompresija

505.01

Osteoartikularne bolezni rok in zapestij, ki jih povzročijo mehanske vibracije

505.02

Angionevrotične bolezni, ki jih povzročijo mehanske vibracije

506.10

Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska

506.11

Prepatelarni in subpatelarni burzitis

506.12

Olekranonski burzitis

506.13

Ramenski burzitis

506.21

Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti kitnih ovojnic

506.22

Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti peritendineuma

506.23

Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti prirastišč mišic in kit

506.30

Lezije meniskusa po dolgotrajnem delu v klečečem ali čepečem položaju

506.40

Paraliza živcev zaradi pritiska

506.45

Sindrom karpalnega kanala

507	Rudarski nistagmus

508	Bolezni, ki jih povzroči ionizirajoče sevanje

PRILOGA II

Dodatni seznam bolezni, za katere obstaja sum, da so poklicnega izvora, in bi jih bilo treba prijaviti ter ki se lahko obravnavajo za poznejšo vključitev v Prilogo I k evropskemu seznamu

2.1 Bolezni, ki jih povzročijo naslednji dejavniki:

2.101

Ozon

2.102

Alifatski ogljikovodiki, ki niso navedeni pod številko 1.116 Priloge I

2.103

Difenil

2.104

Dekalin

2.105

Aromatske kisline – aromatski anhidridi ali njihovi halogenirani derivati

2.106

Difenil oksid

2.107

Tetrahidrofuran

2.108

Tiofen

2.109

Metakrilonitril

2.110

Acetonitril

2.111

Tioalkoholi

2.112

Merkaptani in tioetri

2.113

Talij ali njegove spojine

2.114

Alkoholi ali njihovi halogenirani derivati, ki niso navedeni pod številko 1.118 Priloge I

2.115

Glikoli ali njihovi halogenirani derivati, ki niso navedeni pod številko 1.119 Priloge I

2.116

Etri ali njihovi halogenirani derivati, ki niso navedeni pod številko 1.120 Priloge I

2.117

Ketoni ali njihovi halogenirani derivati, ki niso navedeni pod številko 1.121 Priloge I

2.118

Estri ali njihovi halogenirani derivati, ki niso navedeni pod številko 1.122 Priloge I

2.119

Furfural

2.120

Tiofenoli ali homologi ali njihovi halogenirani derivati

2.121

Srebro

2.122

Selen

2.123

Baker

2.124

Cink

2.125

Magnezij

2.126

Platina

2.127

Tantal

2.128

Titan

2.129

Terpen

2.130

Borani

2.140

Bolezni, ki jih povzroči vdihavanje biserovine

2.141

Bolezni, ki jih povzročajo hormonske snovi

2.150

Zobni karies, povezan z delom v industriji čokolade, sladkorja in moke

2.160

Silicijev oksid

2.170

Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki ne spadajo pod druge številke

2.190

Dimetilformamid

2.2 Kožne bolezni, ki jih povzročijo snovi in dejavniki, ki niso navedeni pod drugimi številkami

2.201

Alergijske in ortoalergijske kožne bolezni, ki niso priznane v Prilogi I

2.3 Bolezni, ki jih povzroči vdihavanje snovi, ki niso navedene pod drugimi številkami

2.301

Pljučne fibroze zaradi kovin, ki niso vključene na evropski seznam

2.303

Bronhopulmonalne bolezni in raki, povezani z izpostavljenostjo naslednjim snovem:

—

saje

—

katran

—

bitumen

—

smola

—	antracen ali njegove spojine

—	mineralna in druga olja

2.304

Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzročijo umetna mineralna vlakna

2.305

Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzročijo sintetična vlakna

2.307

Bolezni dihal, zlasti astma, ki jih povzročijo dražilne snovi, ki niso navedene v Prilogi I

2.308

Rak grla po vdihavanju azbestnega prahu

2.4 Nalezljive in parazitske bolezni, ki niso navedene v Prilogi I

2.401

Parazitske bolezni

2.402

Tropske bolezni

2.5 Bolezni, ki jih povzročijo fizikalni dejavniki

2.501

Avulzija, ki je posledica preobremenjenosti trnastih odrastkov

2.502

Bolezni ledvene hrbtenice, povezane z medvretenčnimi ploščicami, ki jih povzročijo ponavljajoči se vertikalni učinki vibracij celotnega telesa

2.503

Noduli glasilk, ki jih povzroči stalen glasovni napor, povezan z delom