(1)

Po neizzvani ruski vojaški agresiji in vdoru v Ukrajino 24. februarja 2022, ki ju je Evropska unija najstrožje obsodila, se Evropska unija sooča z doslej največjim dotokom ljudi, ki bežijo pred vojno in iščejo zaščito. Število razseljenih oseb, ki so bile prisiljene pobegniti iz Ukrajine, je doseglo okrog štiri milijone.

(2)

Komisija je v sporočilu „Evropska solidarnost z begunci in osebami, ki bežijo pred vojno v Ukrajini“ z dne 8. marca 2022 (1) opisala obsežno podporo, ki jo je EU dala na voljo za pomoč ljudem, ki bežijo pred ruskim vdorom v Ukrajino, in državam članicam, ki jih sprejemajo. Podpora vključuje neposredno humanitarno pomoč, nujno pomoč civilne zaščite, podporo na meji in jasen pravni status, ki bo tistim, ki bežijo pred vojno, omogočil takojšnjo zaščito v EU.

(3)

V svojem sporočilu „Sprejem oseb, ki bežijo pred vojno v Ukrajini: priprava Evrope na izpolnjevanje potreb“ z dne 23. marca 2022 (2) je Komisija določila ukrepe za pomoč ljudem, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajino, in za zagotovitev, da lahko učinkovito uveljavljajo svoje pravice. Med njimi niso samo neposredni ukrepi za zagotavljanje zatočišča, humanitarne pomoči in dostopa do zdravstvenega varstva, ampak tudi ukrepi za zagotovitev nemotenega vključevanja ljudi v države gostiteljice ter dostopa do izobraževanja, nastanitve in delovnih mest. Vladni organi, nevladne organizacije in prostovoljci v državah članicah, zlasti v državah prvega vstopa (Poljska, Romunija, Slovaška in Madžarska), pa tudi v državah končnega cilja, po najboljših močeh zagotavljajo podporo in zaščito ljudem, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajino.

(4)

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 (3), s katerim je bil aktiviran mehanizem začasne zaščite iz Direktive 2001/55/ES (4), ljudem, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajino, zagotavlja jasen pravni status takoj, ko prispejo v Evropsko unijo. Začasna zaščita bo najprej trajala eno leto in se lahko dvakrat samodejno podaljša za šest mesecev. Začasna zaščita vključuje dovoljenje za prebivanje, socialno in zdravstveno varstvo ter dostop do nastanitve, izobraževanja in zaposlitve.

(5)

Člen 12 Direktive 2001/55/ES določa, da države članice dovolijo osebam, ki uživajo začasno zaščito, da se vključijo v zaposlitev ali samozaposlitvene dejavnosti, po pravilih, ki se uporabljajo za poklic, pa tudi v dejavnosti, kot so izobraževalne možnosti za odrasle, poklicno usposabljanje in praktične delovne izkušnje.

(6)

Pravica do dostopa do trga dela je ključni vidik začasne zaščite. Izkušnje kažejo, da so državljani tretjih držav, zlasti begunci, pogosto primorani sprejeti delovna mesta pod ravnjo svoje kvalifikacije (5). Preprost in hiter mehanizem priznavanja močno prispeva k temu, da lahko osebe, ki uživajo začasno zaščito, delajo na delovnih mestih, za katera so usposobljeni. To olajšuje njihovo vključevanje in omogoča boljšo uporabo njihovih znanj in spretnosti, kar koristi tako posamezniku kot gostiteljski skupnosti. Zagotavlja tudi, da ljudje v obdobju začasne zaščite pridobijo ustrezne izkušnje in spretnosti, kar ob vrnitvi v državo izvora pomeni dodano vrednost za njihove kvalifikacije.

(7)

Akcijski načrt Komisije za integracijo in vključevanje (6) za obdobje 2021–2027 priznava, da sta lažje priznavanje kvalifikacij, pridobljenih v tretjih državah, in njihova boljša primerljivosti s kvalifikacijami EU ključna za hitrejše in pravičnejše vključevanje beguncev in migrantov na trg dela. Priznava tudi, da so številni visoko izobraženi migranti in begunci, zlasti ženske, preveč usposobljeni za svoje delo, kar lahko privede do razvrednotenja njihovih znanj in spretnosti. Akcijski načrt spodbuja države članice, da zagotovijo hitre, pravične, pregledne in cenovno dostopne postopke za priznavanje tujih kvalifikacij.

(8)

Če se je država članica odločila, da bo regulirala določen poklic (7), bodo morale osebe, ki uživajo začasno zaščito, pridobiti priznanje svojih poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba v tem poklicu. Odvisno od posamezne države članice lahko to vključuje na primer različne skupine zdravstvenih, pedagoških, pravnih in obrtniških poklicev ali poklicev na področju socialne varnosti. Poklicne kvalifikacije državljanov tretjih držav se priznavajo na nacionalni ravni ob uporabi prava in postopkov države članice gostiteljice, razen če se uporabljajo mednarodni sporazumi.

(9)

Pri nereguliranih poklicih zahtev za zaposlitev ne regulira zakonodaja in so lahko zelo podrobne ali tudi zelo splošne Pri teh poklicih ni regulativnih ovir za zaposlitev osebe, katere kvalifikacije niso bile priznane, in ni enotnega postopka za priznavanje kvalifikacij za namen vstopa v neregulirane poklice (8).

(10)

Nekatere države članice in regije se soočajo s pomanjkanjem v številnih poklicih v vseh panožnih ekosistemih (9), tudi v več reguliranih poklicih. Priznavanje poklicnih kvalifikacij lahko pripomore k delni odpravi tega pomanjkanja in k bolj uravnoteženemu trgu dela.

(11)

Priznavanje poklicnih kvalifikacij bi bilo treba dopolniti z okvirom, ki bi omogočal opravljanje poklicev v praksi in odpravljal birokratske ovire ter v katerem bi bili na voljo nasveti tistim, ki jih potrebujejo.

(12)

Za ljudi, ki bežijo pred vojno, priznanje njihovih kvalifikacij sicer ni glavna skrb. Kljub temu je treba omogočiti usmerjanje in dati na razpolago osnovne informacije, da jih bodo ljudje imeli na voljo, ko jih bodo potrebovali. Komisija je poleg informacij, ki jih dajejo na voljo države članice, vzpostavila tudi spletno mesto „Solidarnost EU z Ukrajino“ (10).

(13)

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 določa, da morajo države članice v skladu z nacionalnim pravom izvajati začasno zaščito ali ustrezno zaščito poleg ukrajinskih državljanov tudi za državljane tretjih držav razen Ukrajine, ki lahko dokažejo, da so pred 24. februarjem 2022 zakonito prebivali v Ukrajini na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje. Komisija zato spodbuja države članice, da, kolikor je to mogoče v skladu z nacionalno zakonodajo, to priporočilo poleg tistih, ki uživajo začasno zaščito, uporabijo tudi za ljudi, ki so pobegnili pred rusko invazijo v Ukrajino in so v skladu z navedenim sklepom upravičeni do ustrezne zaščite v skladu z nacionalno zakonodajo.

(14)

Direktiva 2005/36/ES (11) se ne uporablja za državljane tretjih držav, vključno s tistimi, ki uživajo začasno zaščito. Vsebuje pravila za priznavanje kvalifikacij tretjih držav, ki jih imajo državljani EU. Državam članicam nalaga obveznost, da ne priznajo nobene kvalifikacije za poklice, navedene v naslovu III, poglavje III, ki jo imajo državljani EU ali državljani tretjih držav, če niso izpolnjeni minimalni pogoji usposobljenosti iz navedenega poglavja. Ti poklici so: zdravniki, nekateri zdravniki specialisti, medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, zobozdravniki, veterinarji, babice, farmacevti in arhitekti. Če strokovnjaki, ki bežijo pred rusko agresijo, ne izpolnjujejo teh minimalnih pogojev usposobljenosti, je bistveno določiti rešitve za pridobitev manjkajočih kompetenc ali za kakšno drugačno ustrezno in hitro vključitev na trg dela.

(15)

Za trenutne razmere je značilen hiter pritok zelo velikega števila ljudi, od katerih je veliko morda dobro usposobljenih. Že dolgo uveljavljeni sistemi in postopki priznavanja v državah članicah morda niso zasnovani tako, da bi lahko hkrati obravnavali toliko vlog. Zlasti pristojni organi v državah članicah gostiteljicah morda ne bodo mogli oceniti vsake od njih posebej in opraviti ustrezno podrobno analizo.

(16)

Informacije o ukrajinskih kvalifikacijah, ukrajinskem sistemu kvalifikacij in ukrajinskem ogrodju kvalifikacij so ključnega pomena za države članice, da bi lahko hitro poenostavile postopke in ocenile vloge za priznanje kvalifikacij.

(17)

Ukrajina je članica evropskega visokošolskega prostora, ki je bil vzpostavljen v bolonjskem procesu. Bolonjski proces prispeva k skladnosti visokošolskih sistemov v celotni evropski regiji ter spodbuja pravično in pregledno priznavanje kvalifikacij. Eden od njegovih glavnih ciljev je podpirati mobilnost osebja in študentov. Države, ki sodelujejo v bolonjskem procesu, so se dogovorile, da bodo zagotovile vzajemno priznavanje kvalifikacij za visokošolske namene. Pravila o priznavanju visokošolskih kvalifikacij za poklicne namene in za nadaljnji študij so določena v Konvenciji o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija o priznavanju) (12), katere pogodbenice so vse države članice, razen Grčije, ter Ukrajina in druge tretje države.

(18)

Mreža ENIC-NARIC (evropska mreža informacijskih centrov v evropski regiji in nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom v Evropski uniji) je v okviru programa Erasmus+ pripravila projekt Q-entry, podatkovno zbirko, ki zajema države članice in tretje države ter zagotavlja informacije o kvalifikacijah ob koncu šolanja, ki omogočajo dostop do visokošolskega izobraževanja. V tej podatkovni zbirki so tudi informacije o ukrajinskih kvalifikacijah, tako da se lahko uporabi za podporo postopku priznavanja pri osebah, ki uživajo začasno zaščito.

(19)

Težava za države članice bi lahko bila, da vlagatelji ne morejo predložiti dokazil o formalnih kvalifikacijah. Ljudje, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajino, so bili morda primorani zapustiti državo brez izvirnika dokazila o kvalifikacijah. Člen VII Lizbonske konvencije o priznavanju zavezuje pogodbenice, da sprejmejo vse razumne in izvedljive ukrepe – znotraj svojega pravnega okvira in v skladu z njim – za oblikovanje alternativnih načinov vrednotenja kvalifikacij beguncev v primerih, ko ni dokazil o takih kvalifikacijah. Priporočilo o priznavanju kvalifikacij beguncev na podlagi Lizbonske konvencije o priznavanju in obrazložitveni memorandum (13) vsebujeta dodatne smernice o tem, kako naj države članice v teh razmerah ustrezno izvajajo člen VII Konvencije.

(20)

Ukrajina je ena od dolgoletnih partnerskih držav Evropske fundacije za usposabljanje. Evropska fundacija za usposabljanje je vzpostavila vozlišče za vire (14) za podporo priznavanju kvalifikacij, znanj in spretnosti ter študija iz Ukrajine. V vozlišču za vire bodo med drugim na voljo informacije in dokumenti, kot so poročila in ovrednotenja o ukrajinskih kvalifikacijah, informacije o ukrajinskem sistemu kvalifikacij in ogrodju kvalifikacij ter širše informacije o ukrajinskem sistemu izobraževanja in usposabljanja. Tam bodo tudi študije in analize trga dela, poročila o projektih, kontaktne točke in povezave do sorodnih spletnih strani, kot so podatkovne zbirke kvalifikacij. Vozlišče bo omogočalo tudi izmenjavo virov, ki so jih v okviru programa Erasmus+ razvili nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC), kot je na primer projekt Scand-D z več kot 300 ukrajinskimi diplomami. Vozlišče za vire bo povezano z ustreznimi podatkovnimi zbirkami in informacijami o ukrajinskem sistemu visokošolskega izobraževanja in njegovih akademskih kvalifikacijah, ki so na voljo na spletišču Tvoja Evropa (15) in na spletišču mreže ENIC-NARIC (16).

(21)

Orodje eTranslation, ki ga je razvila Komisija, je bilo prilagojeno tako, da je zdaj v njem na voljo tudi ukrajinščina. Možno je tudi prevajanje iz ruščine, ki je lahko koristno, saj je veliko strokovnjakov v Ukrajini pridobilo diplome v ruščini. Orodje omogoča prepoznavanje besedila v slikah ali skeniranih dokumentih (optično prepoznavanje znakov, OCR). Tako bodo pristojni organi lahko prihranili čas in pospešili postopke.

(22)

Povpraševanje po zdravstvenih delavcih je veliko in še narašča, da bi lahko zadovoljili neposredne potrebe ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajino. K zadovoljevanju teh potreb bi lahko prispevali usposobljeni strokovnjaki z različnimi izkušnjami na področju zdravstvenega varstva. Poseben poudarek je treba nameniti pediatriji in s tem povezanim medicinskim specializacijam zaradi velikega števila otrok med ljudmi, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajino, ter službam za duševno zdravje, saj lahko ljudje, ki bežijo pred vojno, trpijo zaradi hudih travmatičnih izkušenj. Jezikovna ovira ne bi smela preprečevati čimprejšnjega zdravljenja teh ljudi, da bi ublažili škodo. Kadar je neposredna ustna komunikacija ključna za ustvarjanje zaupanja in uspešno zdravljenje, bi lahko potrebne storitve zagotovili ukrajinsko govoreči strokovnjaki.

(23)

Komisija je med krizo zaradi COVID-19 objavila smernice, ki zajemajo priznavanje za zdravstvene delavce s kvalifikacijami iz držav zunaj EU/EFTA (17).

(24)

Glede na število otrok, ki so med vojno zbežali iz Ukrajine, obstaja veliko povpraševanje po ukrajinsko govorečih učiteljih, ki lahko tem otrokom pomagajo, da se čim prej vključijo v šole in pridobijo stabilno rutino. Po mnenju strokovnjakov je šolska rutina za otroke izjemno pomembna, saj jim lahko v neobvladljivih in zastrašujočih časih zagotovi čustveno oporo (18). Bistveno je zagotoviti, da imajo vlade in drugi organi sredstva in zmogljivosti, da tako razseljenemu kot lokalnemu prebivalstvu omogočijo dostop do polnega, pravičnega in kakovostnega izobraževanja. To velja za vse ravni, od predšolske vzgoje in varstva do osnovnošolskega, srednješolskega, poklicnega in visokošolskega izobraževanja. Da bi to dosegli in da bi se okrepila medkulturna ozaveščenost znotraj izobraževalnega sistema države gostiteljice, bi morali organi v čim večji meri izkoristiti potencial učiteljev in drugega izobraževalnega osebja med razseljenimi osebami (19). Izvedba šolanja na daljavo se lahko preuči, kadar ni na voljo nobenih možnosti za poučevanje v učilnici. Na portalu School Education Gateway programa Erasmus+ so učiteljem in drugemu osebju na voljo podporno gradivo, smernice in izobraževalni viri, in sicer tudi v ukrajinščini.

(25)

S Sklepom Komisije z dne 19. marca 2007 je bila ustanovljena skupina koordinatorjev za priznavanje poklicnih kvalifikacij (20), katere naloga je med drugim vzpostaviti sodelovanje med organi držav članic in Komisijo pri vprašanjih, povezanih s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. Države članice so morda že razvile obsežne sisteme za vrednotenje in priznavanje kvalifikacij, pridobljenih zunaj EU. Ta skupina lahko služi kot forum, v katerem Komisija in države članice vzdržujejo stalen dialog za spremljanje učinkovitega izvajanja tega priporočila. Za učinkovito izvajanje teh priporočil je bistveno vključiti predstavnike ljudi, ki bežijo pred rusko agresijo, ukrajinske pristojne organe in civilno družbo.

(26)

Komisija lahko državam članicam za izvajanje teh priporočil na njihovo zahtevo zagotovi prilagojeno strokovno znanje v okviru Instrumenta za tehnično podporo –