(1)

Uredba (EU, Euratom) 2022/2434 Evropskega parlamenta in Sveta (2) uvaja diverzificirano strategijo financiranja kot enotno metodo financiranja za izvajanje operacij najemanja posojil in upravljanja dolga s strani Komisije v Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Po začetku veljavnosti Uredbe (EU, Euratom) 2022/2434 se bo diverzificirana strategija financiranja uporabljala za programe finančne pomoči, za katere začnejo temeljni akti veljati 9. novembra 2022 ali pozneje.

(2)

Komisija bi morala določiti potrebne ureditve za izvajanje diverzificirane strategije financiranja. Za izvajanje diverzificirane strategije financiranja je treba sprejeti sklop pravil za določitev razporejanja zadevnih stroškov med relevantne programe finančne pomoči, s čimer bi se moralo zagotoviti, da bodo vsi stroški Unije, ki se nanašajo na finančno pomoč, bremenili upravičence.

(3)

Metodologija razporejanja stroškov, povezanih z izvajanjem diverzificirane strategije financiranja v okviru instrumenta NextGenerationEU, je bila določena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2021/1095 (3). Primerno je, da se te ureditve razširijo na operacije najemanja posojil in upravljanja dolga, ki se izvajajo v okviru diverzificirane strategije financiranja v skladu s členom 220a finančne uredbe.

(4)

V skladu s členom 220(5), točka (e), finančne uredbe in v skladu s proračunskimi načeli dobrega finančnega poslovodenja in ravnotežja proračuna bi morali obveznosti odplačila še naprej nositi upravičenci do finančne pomoči. Vse stroške bi bilo treba naložiti upravičencem na podlagi enotne metodologije razporejanja stroškov, ki zagotavlja pregledno in sorazmerno razporejanje stroškov.

(5)

Metodologija razporejanja stroškov bi morala onemogočiti navzkrižno subvencioniranje stroškov med kategorijami upravičencev. Stroške posojil bi bilo treba pripisati v celoti upravičencem, stroške nepovratnih oblik podpore pa proračunu EU, in sicer na podlagi dejanskih stroškov zbiranja in izplačila ustreznega deleža prihodkov različnim upravičencem. Metodologija bi morala zajemati vse stroške, ki jih ima Unija zaradi operacij najemanja posojil in upravljanja dolga, vključno z vsemi upravnimi stroški, in bi morala zagotoviti, da se za vsako izplačilo izračunajo različne kategorije stroškov.

(6)

Da se zagotovi poštena in enaka obravnava upravičencev, bi morala Komisija uporabljati skupno in enotno metodologijo za stroške za vse vrste izplačil (povračila iz proračuna Unije in izplačila, ki jih povrnejo upravičenci), na podlagi katere se stroški pripišejo upravičencem na podlagi deleža prejetih prihodkov.

(7)

Ta metodologija izračuna in razporejanja stroškov bi morala razlikovati med tremi kategorijami stroškov: stroški financiranja, stroški upravljanja likvidnosti in upravnimi stroški. Stroški financiranja izhajajo iz obresti in drugih stroškov, ki jih mora Komisija plačati za različne instrumente, izdane za financiranje zadevnih izplačil. Stroški upravljanja likvidnosti nastanejo na osnovi zneskov, ki se začasno izdajo in vodijo na računih likvidnosti kot rezerva za kritje prihodnjih plačil. Ti tekoči operativni režijski stroški so neločljivo povezani s diverzificirano strategijo financiranja in bi jih bilo treba pravično porazdeliti med vse upravičence. Tretja stroškovna kategorija so upravni stroški za izgradnjo tehnične in operativne zmogljivosti za izvajanje diverzificirane strategije financiranja in očitno izhajajo iz izvajanja diverzificirane strategije financiranja.

(8)

Pravična in sorazmerna dodelitev stroškov se izvede z razdelitvijo izplačil in povezanih instrumentov financiranja na časovna obdobja (v nadaljnjem besedilu: časovni razdelki). Dodatna izplačila v okviru programov finančne pomoči v okviru področja uporabe člena 220a finančne uredbe ne vplivajo na že obstoječa izplačila in z njimi povezane transakcije najemanja posojil, izvedene v okviru diverzificirane strategije financiranja, ki so že razporejeni v časovne razdelke. Od začetka takih izplačil posojil bodo stroški izračunani in pripisani enako za vsa izplačila, ki se financirajo prek diverzificirane strategije financiranja. Glavna prednost tega pristopa je, da so stroški financiranja enaki za vsa izplačila, pripisana istemu časovnemu razdelku, kar zagotavlja, da so posojila prilagojena potrebam po izplačilih.

(9)

Zagotoviti bi bilo treba, da pri nobenem od programov, za katere bi se uporabljala metodologija razporejanja stroškov, ne bi bilo vpliva na porazdelitev stroškov. Metodologija razporejanja stroškov bi se od sprejetja uporabljala za posojila v okviru NextGenerationEU in posojila na podlagi Uredbe (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta (4) s podobnim trajanjem in strukturo. Zato jih je mogoče vključiti v iste časovne razdelke. Če se vzpostavi nov program finančne pomoči z drugačnim trajanjem in strukturo, ki bi lahko vplival na stroške, bi bilo treba to metodologijo ustrezno pregledati.

(10)

Izračun stroškov financiranja, ki izhajajo iz transakcij najemanja posojil, bi bilo treba izpeljati iz stroškov, ki nastanejo pri vseh operacijah najemanja posojil v šestmesečnem obdobju okrog datuma izplačila. Ta razdelitev stroškov financiranja je potrebna, da se zagotovi, da so stroški financiranja, ki se zaračunajo za izplačilo, tesno povezani s prevladujočimi tržnimi obrestnimi merami v času, ko se izplačilo izvede. Ta pristop pomeni, da se natančni stroški financiranja določijo šele po zaključku fonda financiranja ob koncu šestmesečnega časovnega razdelka, vendar bodo pred končnim izračunom stroškov upravičencem do posojil na voljo okvirne cene. Upravičenci do posojil ali – za zunanje namenske prejemke v skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) 2020/2094 (5) – proračun EU bi morali plačati enake stroške. S tem se preprečita arbitrarnost ali naključnost, ki sta bili značilni za tradicionalno vzajemno (back-to-back) metodo, pri kateri so stroški za vsakega posameznega upravičenca izhajali iz pogojev, ki jih je bilo mogoče dobiti na dan, ko je bilo posojilo najeto.

(11)

Vsak časovni razdelek bi moral biti aktiven v obdobju šestih mesecev z začetkom 1. januarja ali 1. julija. Vendar bi moral prvi časovni razdelek zajemati obdobje od 1. junija 2021 do 31. decembra 2021, kot je navedeno v členu 4 Sklepa.

(12)

Čeprav se lahko stroški financiranja med šestmesečnimi časovnimi razdelki razlikujejo zaradi razlik v pogojih financiranja, na katere Komisija ne more vplivati, bo Komisija operacije najemanja posojil in upravljanja dolga upravljala tako, da bo zagotovila, da bodo imeli časovni razdelki čim bolj podobne profile zapadlosti.

(13)

Strategija Komisije za financiranje omogoča boljše obvladovanje obrestnega tveganja in drugih finančnih tveganj. Obrestne mere, ki se zaračunavajo upravičencem do posojil, bodo sicer stabilne, vendar bodo ob zamenjavi zapadlih instrumentov v fondu financiranja potrebni občasni malenkostni ponovni izračuni obrestnih mer. Komisija bo po potrebi razvila svojo zmogljivost za uporabo izvedenih finančnih instrumentov, kot so zamenjave, da bo lahko upravljala morebitno preostalo obrestno tveganje in upravičencem ponudila možnost posojil s fiksno obrestno mero. Stroške teh instrumentov s fiksno obrestno mero bi morale kriti v celoti in izključno upravičenci, ki uporabljajo to možnost.

(14)

Zneski izplačil v posameznem časovnem razdelku bi morali biti enaki znesku dolgoročnih instrumentov financiranja, pripisanih temu časovnemu razdelku. V večini primerov bo izplačilo prihodkov sovpadalo z istim časovnim razdelkom kot izdaja dolgoročnih instrumentov financiranja, uporabljenih za zbiranje prihodkov, ter bo istemu časovnemu razdelku tudi pripisano. Vendar lahko nepredvidene zamude pri izplačilu privedejo do primerov, ko so prihodki iz dolgoročnega financiranja zbrani, vendar jih ni mogoče izplačati, kot je bilo prvotno načrtovano. Po tem scenariju se izplačilo lahko odloži iz enega časovnega razdelka v naslednji časovni razdelek. Če pa so bila sredstva za te specifične potrebe po financiranju že zbrana in pripisana prejšnjemu časovnemu razdelku, jih ni mogoče uporabiti za druge potrebe v tem časovnem razdelku. V tem primeru bi moralo biti mogoče izplačila pripisati časovnemu razdelku, kateremu so bili pripisani instrumenti financiranja. Prav tako bi moralo biti mogoče dolgoročne instrumente financiranja iz naslednjega časovnega razdelka pripisati prejšnjemu časovnemu razdelku, če znesek dolgoročnih instrumentov financiranja iz slednjega ne bi zadostoval za kritje zneska izplačil.

(15)

Komisija bo potrebovala tudi sredstva, da bo lahko za predhodni časovni razdelek predvidela potrebe po izplačilih, ki bodo nastale zgodaj v naslednjem časovnem razdelku. Da se zajamejo ti primeri in se zagotovi, da Komisija razpolaga s sredstvi pod ugodnimi pogoji za izvedbo izplačil blizu prehoda med časovnimi razdelki, bi morala imeti Komisija možnost, da instrumente dolgoročnega financiranja pripiše naslednjemu časovnemu razdelku.

(16)

Zmožnost upravljanja likvidnosti operacij financiranja z dostopanjem do kratkoročnega najemanja posojil in vzdrževanjem denarnih sredstev za bonitetne namene je osrednja in glavna značilnost diverzificirane strategije financiranja. To upravljanje likvidnosti bo Komisiji omogočilo, da izpolni vse potrebe po plačilih in prilagodi izdajanje tržnim pogojem. Ta zmožnost povzroča stroške zbiranja prihodkov zaradi izdaje kratkoročnih zapisov in začasne hrambe nekaterih prihodkov na likvidnostnem računu, da se zagotovi zmožnost izvedbe vseh plačil na zahtevo. Operacije upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja omogočajo boljše upravljanje obrestnih mer in drugih finančnih tveganj. Vključujejo lahko uporabo izvedenih finančnih instrumentov, kot so zamenjave, za upravljanje obrestne mere ali drugih finančnih tveganj v zvezi s posojili za upravičence ali sklepanje zavarovanih ali nezavarovanih transakcij na denarnem trgu. Stroške, ki nastanejo v zvezi s ponovnimi odkupi in/ali lastništvom obveznic za namene upravljanja likvidnosti, bi bilo treba obravnavati kot stroške upravljanja likvidnosti. S tem sklepom bi se morala vzpostaviti podlaga za izračun teh stroškov likvidnosti ter za njihovo pošteno in pravično obračunavanje vsem zadevnim upravičencem do prihodkov v zadevnem letu.

(17)

Potrebe po izplačilih, ki so večje od zneska dolgoročnih instrumentov financiranja, razporejenih v posamezni časovni razdelek, ali plačila obresti, lahko povzročijo likvidnostni primanjkljaj v časovnem razdelku. Potrebe po izplačilih, ki so manjše od zneska dolgoročnih instrumentov financiranja, razporejenih v posamezni časovni razdelek, ali povračila v zvezi z neporavnanimi izplačili, razporejenimi v ta razdelek, lahko povzročijo likvidnostni presežek. Izravnava teh likvidnostnih presežkov ali primanjkljajev je neizogibna zahteva za izvajanje diverzificirane strategije financiranja. Teh stroškov se ne bi smelo obračunavati v okviru zadevnih časovnih razdelkov, temveč bi jih bilo treba iz njih izločiti in jih upravljati kot ločene režijske stroške upravljanja likvidnosti. S tem sklepom bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za razdruževanje stroškov, ki izhajajo iz likvidnostnih primanjkljajev ali presežkov, da bi se lahko absorbirali v širšem programu financiranja v obliki stroškov upravljanja likvidnosti. Komisija bi morala za izravnavo morebitnih pozitivnih ali negativnih stanj denarnih sredstev v časovnih razdelkih glede na skupni znesek izplačil uporabiti razdelek za upravljanje likvidnosti.

(18)

Za izvajanje diverzificirane strategije financiranja so potrebne nove zmogljivosti, da se pridobi najugodnejši dostop do kapitalskih trgov ter zagotovi stalno in učinkovito vzdrževanje takšne infrastrukture. To vključuje stroške, ki so potrebni za vodenje računov likvidnosti, pridobitev zmogljivosti za vodenje dražb za obveznice in menice EU ter vzpostavitev novih notranjih zmogljivosti za obdelavo podatkov. Takšne stroške, ki izhajajo neposredno iz izvajanja operacij najemanja posojil in izplačil, bi bilo treba obravnavati kot režijske stroške, ki razlikujejo med stroški, povezanimi z vzpostavitvijo in vzdrževanjem infrastrukture za najemanje posojil in izplačila. Ti stroški bi morali biti zajeti v stroških storitev za upravne režijske stroške.

(19)

Stroški storitev za upravne režijske stroške združujejo vse upravne stroške, nastale neposredno pri izvajanju diverzificirane strategije financiranja. Ti stroški nastanejo bodisi kot stroški vzpostavitve, povezani z enkratnimi stroški izgradnje operativnih zmogljivosti, bodisi kot ponavljajoči se stroški, tj. neizogibni stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati operacijam najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja in ki nastanejo periodično. Medtem ko so ponavljajoči se stroški redni letni stroški, ki se zaračunajo za izplačila v danem letu, bi bilo treba stroške vzpostavitve pripisati kot enkratne stroške.

(20)

Stroški, povezani z vzpostavitvijo in gradnjo zmogljivosti teh operacij, so nastali od leta 2021 in so že bili naloženi upravičencem programov finančne podpore NextGenerationEU prek posebnih režijskih stroškov vzpostavitve. Zato upravičenci do drugih programov finančne pomoči v okviru področja uporabe člena 220a finančne uredbe ne bi smeli nositi stroškov, povezanih s to prejšnjo gradnjo zmogljivosti, temveč le prihodnje odhodke, povezane z vzdrževanjem te infrastrukture. Delež upravnih stroškov programov finančne pomoči v okviru področja uporabe člena 220a finančne uredbe, razen instrumenta NextGenerationEU, bi bilo zato treba omejiti na ponavljajoče se stroške in programe obravnavati kot vsakega upravičenca do diverzificirane strategije financiranja.

(21)

Upravni stroški, vključeni v stroške storitev za upravne režijske stroške, bi morali biti omejeni na zaključen seznam upravičenih stroškov, ki so neposredno povezani s diverzificirano strategijo financiranja. Pogodbeni honorarji za zaposlitev zunanjih svetovalcev se dodajo na seznam upravičenih upravnih odhodkov na podlagi dogovorov, sklenjenih v okviru letnega proračuna za leto 2023. Razširitev seznama upravičenih upravnih odhodkov je bila organom držav članic sporočena pred sprejetjem tega sklepa. Združeni stroški storitev za upravne režijske stroške predstavljajo zelo omejen delež združenih stroškov operacij diverzificirane strategije financiranja.

(22)

Postopek naknadnega izdajanja računov je zasnovan tako, da se zagotovi povračilo stroškov v naslednjem letu in do trenutka, ko stroški ne nastajajo več zaradi operacij najemanja posojil, upravljanja dolga in upravljanja plačil v okviru diverzificirane strategije financiranja.

(23)

Izjemoma lahko Unija za posojila za finančno pomoč Ukrajini, odobrena v skladu z Uredbo (EU) 2022/2463, krije stroške obresti in upravne stroške, povezane z najemanjem in dajanjem posojil, v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2022/2463. Potrebna sredstva bi se zagotovila s prispevki držav članic v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2022/2463. Izdajanje računov za te stroške bi bilo zato treba uskladiti z izdajanjem računov za stroške v zvezi z izplačili kot zunanjimi namenskimi prejemki v skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) 2020/2094 in jih razvrstiti po četrtletjih.

(24)

Komisija bi morala za vsako izplačilo izdati potrditveno obvestilo, vključno z nepovratno podporo v smislu člena 2(2)(a) in (c) Uredbe (EU) 2020/2094, vračljivo podporo državam članicam v smislu člena 2(2)(b) Uredbe (EU) 2020/2094 in posojili državi članici ali tretji državi v okviru programov finančne pomoči s področja uporabe člena 220a finančne uredbe.

(25)

Posojila v okviru diverzificirane strategije financiranja je treba izvajati pod standardnimi finančnimi pogoji (struktura zapadlosti in odplačevanja) za vsako izplačilo. Pri nepovratni podpori bi moralo biti potrditveno obvestilo glavni podporni element, ki določa te finančne pogoje za proračun EU. V potrditvenem obvestilu se priglasitev stroškov določi na podlagi zadevnih finančnih pogojev. Ti pogoji bi morali vključevati datum izplačila, znesek finančne podpore, datum stroškov financiranja in datum zapadlosti. Potrditveno obvestilo je bistvena podlaga za proračunsko načrtovanje, finančne tokove in obračunavanje nepovratne podpore EU.

(26)

Ustrezna sklicevanja v sporazumih o posojilih bodo pojasnila, da se stroški izplačil določijo z uporabo metodologije, določene v tem sklepu.

(27)

Ta sklep bi se moral uporabljati za vse transakcije najemanja posojil in izplačila v okviru programa NextGenerationEU, vključno s tistimi, ki so bili izvedeni pred začetkom njegove veljavnosti –