(1)

Komisija v skladu s členom 25a(2) Uredbe (ES) št. 810/2009 redno ocenjuje sodelovanje tretjih držav na področju ponovnega sprejema. Na podlagi ocene, opravljene v skladu z navedeno določbo, je bilo sodelovanje z Gambijo na področju ponovnega sprejema ocenjeno kot nezadostno. Ob upoštevanju ukrepov, ki so bili sprejeti za izboljšanje ravni sodelovanja, in splošnih odnosov Unije z Gambijo se je štelo, da sodelovanje Gambije z Unijo na področju ponovnega sprejema ni bilo zadostno in da je bilo zato potrebno ukrepanje Unije.

(2)

V skladu s členom 25a(5), točka (a), Uredbe (ES) št. 810/2009 je bil 7. oktobra 2021 sprejet Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2021/1781 (2), s katerim je bila za nekatere državljane Gambije začasno opuščena uporaba nekaterih določb Uredbe (ES) št. 810/2009.

(3)

Komisija v skladu s členom 25a(2) Uredbe (ES) št. 810/2009 od začetka veljavnosti Izvedbenega sklepa (EU) 2021/1781 stalno ocenjuje sodelovanje z Gambijo na področju ponovnega sprejema. Ocena kaže, da ni prišlo do bistvenih izboljšav, saj sodelovanje na področju identifikacije in vračanja ostaja izziv, časovni okvir, določen v ureditvi EU-Gambija o ponovnem sprejemu, ni bil spoštovan, moratorij na vračanje s čarterskimi leti, ki ga je enostransko uvedla Gambija, pa je ostal v veljavi do marca 2022. Kljub omejenemu napredku, zlasti kar zadeva izdajo treh dovoljenj za pristanek v zvezi z operacijami vračanja, do katerih je prišlo po prekinitvi moratorija, ki ga je uvedla Gambija, je sodelovanje na področju ponovnega sprejema še vedno nezadostno in treba je uvesti znatne in trajne izboljšave.

(4)

Komisija ocenjuje, da je kljub ukrepom, sprejetim z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/1781, sodelovanje Gambije z Unijo na področju ponovnega sprejema še vedno nezadostno, zato so potrebni nadaljnji ukrepi brez poseganja v Izvedbeni sklep (EU) 2021/1781.

(5)

Postopna uvedba višje vizumske takse za državljane Gambije bi morala gambijske organe jasno opozoriti, da je treba sprejeti potrebne ukrepe za izboljšanje sodelovanja na področju ponovnega sprejema.

(6)

Vizumsko takso v višini 120 EUR, kot je določena v Uredbi (ES) št. 810/2009, bi bilo zato treba uporabljati za državljane Gambije, za katere na podlagi Uredbe (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta (3) velja vizumska obveznost. V skladu z navedeno uredbo taksa ne zadeva otrok, mlajših od 12 let. Ravno tako se ne bi smela uporabljati za prosilce, za katere velja oprostitev ali znižanje vizumske takse v skladu z Uredbo (ES) št. 810/2009.

(7)

Ta sklep ne bi smel vplivati na uporabo Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki pravico do prostega gibanja razširja na družinske člane, neodvisno od njihovega državljanstva, ki se pridružijo državljanu Unije ali ga spremljajo. Ta sklep se torej ne bi smel uporabljati za družinske člane državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali za družinske člane državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo in tretjo državo uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa ne bi smeli posegati v obveznosti držav članic po mednarodnem pravu, tudi kot držav gostiteljic mednarodnih medvladnih organizacij ali mednarodnih konferenc, ki jih skličejo Združeni narodi ali druge mednarodne medvladne organizacije, ki jih gostijo države članice. Zato se višja vizumska taksa ne bi smela uporabljati za državljane Gambije, ki zaprosijo za vizum, kolikor je to potrebno, da države članice izpolnijo svoje obveznosti kot države gostiteljice takih organizacij ali konferenc.

(9)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme ta sklep, odloči, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(10)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (5) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(11)

Ta sklep za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (6), ki spadajo na področje iz člena 1, točka B, Sklepa Sveta 1999/437/ES (7).

(12)

Ta sklep za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki spadajo na področje iz člena 1, točka B, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (9).

(13)

Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki spadajo na področje iz člena 1, točka B, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (11).

(14)

Ta sklep predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 in člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 ter člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011 –