(1)

Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 5. avgusta 2021, je Poljska vložila zahtevo za dovoljenje za posebni ukrep, ki odstopa od členov 218, 226 in 232 Direktive 2006/112/ES, in za uvedbo obveznega izdajanja elektronskih računov za vse transakcije davčnih zavezancev, pri katerih je potrebna izdaja računa (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep). Dovoljenje je bilo zahtevano za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2026.

(2)

V skladu s členom 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisi z dne 21. oktobra 2021 zahtevo Poljske posredovala drugim državam članicam. Z dopisom z dne 22. oktobra 2021 je uradno obvestila Poljsko, da ima na voljo vse informacije, potrebne za oceno zahteve.

(3)

Poljska je z dopisom z dne 8. februarja 2022 obvestila Komisijo, da odstopanje od člena 226 Direktive 2006/112/ES ni potrebno in da bi bilo področje uporabe zahtevanega posebnega ukrepa omejeno na davčne zavezance s sedežem na poljskem ozemlju.

(4)

Poljska trdi, da bi posebni ukrep prinesel koristi v boju proti goljufijam in utajam na področju davka na dodano vrednost (DDV). S posebnim ukrepom in s prenosom dodatnih podatkov o transakcijah bi se znatno izboljšale analitične zmogljivosti poljske davčne uprave, ki ji bo omogočeno samodejno preverjanje ujemanja med prijavljenim in plačanim DDV ter natančnejše preverjanje zahtevkov za vračilo DDV, ki jih predložijo davkoplačevalci. Nadalje bi bili z obveznostjo dopolnjeni drugi ukrepi za boj proti goljufijam in utajam na področju DDV in za posodobitev sistema DDV, na primer enotni revizijski spis za namene DDV, mehanizem deljenega plačila, sistem za elektronsko analizo finančnih tokov in sistem spletnih davčnih blagajn za spremljanje maloprodajnega sektorja.

(5)

Poljska meni, da bi posebni ukrep davčnim zavezancem prinesel mnoge poenostavitve izpolnjevanja obveznosti, na primer predhodno izpolnjevanje obračunov DDV in rekapitulacijskih poročil ali hitrejša vračila DDV. Posebni ukrep bi davčnim zavezancem prinesel prednosti, kot sta storitvi shranjevanja in arhiviranja računov, ki ju zagotavlja uprava, in avtomatizacija računovodskih postopkov. Stroški, ki bi jih imeli davčni zavezanci zaradi prilagoditve svojih sistemov sistemu posebnega ukrepa, po oceni Poljske ne bodo visoki, zlasti v primerjavi z ugodnostmi, ki bi jih imeli na podlagi posebnega ukrepa. V pomoč pri prilagoditvi je Poljska pred uvedbo posebnega ukrepa vzpostavila model prostovoljnega izdajanja elektronskih računov. Poleg tega bi zagotovila tudi brezplačna orodja za izpolnjevanje posebnega ukrepa in izvedla obsežno informacijsko kampanjo, da bi davčne zavezance seznanila z novimi predpisi na področju DDV o posebnem ukrepu.

(6)

Glede na široko področje uporabe in novost posebnega ukrepa je pomembno oceniti njegov učinek na boj proti goljufijam in utajam na področju DDV ter na davčne zavezance. Če bi Poljska menila, da je treba posebni ukrep podaljšati, bi morala Komisiji skupaj z zahtevo za podaljšanje predložiti poročilo, ki bi vključevalo oceno posebnega ukrepa z vidika njegove učinkovitosti v boju proti goljufijam in utajam na področju DDV ter pri poenostavitvi obračunavanja DDV.

(7)

Ta posebni ukrep ne bi smel vplivati na pravico prejemnika, da račun prejme v papirnati obliki v primeru transakcij znotraj Skupnosti.

(8)

Posebni ukrep bi moral biti časovno omejen, da se omogoči ocena njegove primernosti in učinkovitosti glede na njegove cilje.

(9)

Posebni ukrep je sorazmeren z zastavljenimi cilji, saj je omejen tako časovno kot z vidika področja uporabe. Poleg tega posebni ukrep ne povzroča tveganja, da bi se goljufija prenesla na druge sektorje ali druge države članice.

(10)

Posebni ukrep ne bo negativno vplival na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih v fazi končne potrošnje, in ne bo imel negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV –