(1)

V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 je treba vzpostaviti načrt izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja. Poleg tega morajo države članice v skladu s členom 10 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja pripraviti zavezujoče cilje uspešnosti. Ti cilji uspešnosti morajo biti skladni z vseevropskimi cilji, ki jih je Komisija sprejela za zadevno referenčno obdobje. Komisija mora oceniti, ali so predlagani cilji uspešnosti iz osnutkov načrtov izvedbe, ki so jih pripravile države članice, skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti na podlagi meril za ocenjevanje iz Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(2)

Izbruh pandemije COVID-19 je od prvega četrtletja koledarskega leta 2020 močno vplival na sektor zračnega prometa in znatno zmanjšal obseg zračnega prometa v primerjavi z ravnmi pred pandemijo zaradi ukrepov, ki so jih države članice in tretje države sprejele za zajezitev pandemije.

(3)

Vseevropski cilji uspešnosti za tretje referenčno obdobje so bili prvotno določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2019/903 (3). Ker so bili vseevropski cilji uspešnosti in osnutki načrtov izvedbe za tretje referenčno obdobje, ki so jih države članice nato predložile, pripravljeni pred izbruhom pandemije COVID-19, v njih ni bilo mogoče upoštevati posledično znatno spremenjenih okoliščin za zračni promet.

(4)

V odziv na vpliv pandemije COVID-19 na izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa so bili v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1627 (4) določeni izredni ukrepi za tretje referenčno obdobje, ki odstopajo od določb Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. V skladu s členom 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2020/1627 je Komisija 2. junija 2021 sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2021/891 (5) o določitvi revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje.

(5)

Komisija ugotavlja, da naj bi po srednji napovedi prometa službe Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR) iz oktobra 2021 zračni promet na ravni Unije v letu 2023 dosegel ravni pred pandemijo in jih leta 2024 presegel. Vendar je stopnja negotovosti glede razvoja prometa še posebej visoka zaradi tveganj, povezanih z razvojem epidemioloških razmer v zvezi s COVID-19. Komisija tudi ugotavlja, da bo po pričakovanjih okrevanje prometa v državah članicah neenakomerno.

(6)

Vse države članice so pripravile in sprejele osnutke načrtov izvedbe, ki vsebujejo revidirane lokalne cilje uspešnosti za tretje referenčno obdobje, ki so bili Komisiji predloženi v oceno do 1. oktobra 2021. Po preverjanju popolnosti navedenih osnutkov načrtov izvedbe je Komisija od držav članic zahtevala, naj do 17. novembra 2021 predložijo posodobljene osnutke načrtov izvedbe. Ocena Komisije iz tega sklepa temelji na posodobljenem osnutku načrta izvedbe, ki ga je predložila Irska.

(7)

Organ za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrta izvedbe v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 549/2004, je Komisiji predložil poročilo z nasveti glede ocene osnutkov načrtov izvedbe za tretje referenčno obdobje.

(8)

V skladu s členom 14(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 je Komisija ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti, ki jih je predlagala Irska, na podlagi meril za ocenjevanje iz točke 1 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi in ob upoštevanju lokalnih okoliščin. Komisija je za vsako ključno področje uspešnosti in z njim povezane cilje uspešnosti oceno dopolnila s pregledom osnutka načrta izvedbe glede elementov iz točke 2 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi.

(9)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je Komisija na podlagi merila iz točke 1.1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenila skladnost ciljev, ki jih je predložila Irska glede učinkovitosti upravljanja varnosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa. Navedena ocena je bila izvedena ob upoštevanju lokalnih okoliščin in dopolnjena s pregledom ukrepov, načrtovanih za doseganje varnostnih ciljev glede elementov iz točke 2.1(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(10)

Osnutki ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, ki jih je predlagala Irska glede učinkovitosti upravljanja varnosti, razčlenjeni po ciljih upravljanja varnosti in izraženi kot raven izvajanja, so:

(11)

Komisija je ugotovila, da so osnutki varnostnih ciljev, ki jih je Irska predlagala za izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa (IAA), enaki vseevropskim varnostnim ciljem za vsako koledarsko leto od leta 2021 do leta 2024.

(12)

Komisija ugotavlja, da se osnutek načrta izvedbe, ki ga je predložila Irska, nanaša na načrtovane ukrepe, ki jih je IAA navedel v poslovnem načrtu, za doseganje lokalnih varnostnih ciljev. Ukrepi vključujejo izvajanje zahtev iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/373 (6). Nacionalni nadzorni organ trdi, da bo še naprej izvajal letne preglede rezultatov vprašalnika o učinkovitosti upravljanja varnosti in bo na morebitnih področjih neskladnosti naložil popravne ukrepe za doseganje lokalnih ciljev.

(13)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav (11) in (12) ter ob upoštevanju, da je treba vseevropske cilje uspešnosti glede varnosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2021/891 doseči do zadnjega leta tretjega referenčnega obdobja, tj. do leta 2024, bi bilo treba osnutke ciljev, vključene v osnutek irskega načrta izvedbe, oceniti kot skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti.

(14)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila na podlagi merila iz točke 1.2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev, ki jih je predložila Irska glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo. V skladu s tem so bili predlagani cilji iz osnutka irskega načrta izvedbe primerjani z ustreznimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), razpoložljivem ob sprejemanju revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, tj. 2. junija 2021. Navedena ocena je bila izvedena ob upoštevanju lokalnih okoliščin in dopolnjena s pregledom ukrepov, načrtovanih za doseganje ciljev glede okolja iz točke 2.1(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(15)

Za koledarsko leto 2020 vseevropski cilj uspešnosti za tretje referenčno obdobje na ključnem področju uspešnosti glede okolja, ki je bil prvotno določen v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/903, ni bil revidiran z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/891, saj se je obdobje za uporabo navedenega cilja izteklo in je njegovo izvajanje tako postalo dokončno, brez možnosti retroaktivne prilagoditve. Zato države članice niso bile naprošene, da v osnutkih načrtov izvedbe, predloženih do 1. oktobra 2021, revidirajo svoje lokalne cilje uspešnosti za koledarsko leto 2020 na ključnem področju uspešnosti glede okolja. Zato bi morala biti skladnost lokalnih ciljev uspešnosti glede okolja z ustreznimi vseevropskimi cilji uspešnosti ocenjena za koledarska leta 2021, 2022, 2023 in 2024.

(16)

Osnutki ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja, ki jih je predlagala Irska, in ustrezne nacionalne referenčne vrednosti za tretje referenčno obdobje iz ERNIP, izražene kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so:

(17)

Komisija ugotavlja, da so osnutki ciljev glede okolja, ki jih je predlagala Irska, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako koledarsko leto od leta 2021 do leta 2024.

(18)

V zvezi s točko 2.1(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da je Irska v osnutku načrta izvedbe predstavila več ukrepov za doseganje lokalnih ciljev glede okolja, ki vključujejo reorganizacijo območja z informacijami za letenje (FIR) Shannon in izvedbo načrta prehoda za navigacijo na podlagi zmogljivosti (PBN).

(19)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je Irska že uvedla zračni prostor prostih rut v zgornjem in spodnjem zračnem prostoru.

(20)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav (17) do (19) bi bilo treba osnutke ciljev, vključene v osnutek irskega načrta izvedbe, oceniti kot skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja.

(21)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti, je bila na podlagi merila iz točke 1.3 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev, ki jih je predložila Irska glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let. V skladu s tem so bili predlagani cilji iz osnutka irskega načrta izvedbe primerjani z ustreznimi referenčnimi vrednostmi, določenimi v načrtu delovanja omrežja, razpoložljivem ob sprejemanju revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, tj. 2. junija 2021. Navedena ocena je bila izvedena ob upoštevanju lokalnih okoliščin in dopolnjena s pregledom ukrepov, načrtovanih za doseganje ciljev glede zmogljivosti iz točke 2.1(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(22)

Za koledarsko leto 2020 vseevropski cilj uspešnosti za tretje referenčno obdobje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, ki je bil prvotno določen v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/903, ni bil revidiran z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/891, saj se je obdobje za uporabo navedenega cilja izteklo in je njegovo izvajanje tako postalo dokončno, brez možnosti retroaktivne prilagoditve. Zato države članice niso bile naprošene, da v osnutkih načrtov izvedbe, predloženih do 1. oktobra 2021, revidirajo svoje lokalne cilje uspešnosti za koledarsko leto 2020 na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti. Zato bi morala biti skladnost lokalnih ciljev uspešnosti glede zmogljivosti z ustreznimi vseevropskimi cilji uspešnosti ocenjena za koledarska leta 2021, 2022, 2023 in 2024.

(23)

Osnutki ciljev glede zmogljivosti na ruti, ki jih je Irska predlagala za tretje referenčno obdobje, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, ter ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja so:

(24)

Komisija ugotavlja, da so osnutki ciljev glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Irska, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako koledarsko leto od leta 2021 do leta 2024.

(25)

V zvezi s točko 2.1(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da je Irska v osnutku načrta izvedbe predstavila več ukrepov za doseganje lokalnih ciljev glede zmogljivosti na ruti. Navedeni ukrepi vključujejo prožno sektorsko porazdelitev, več ratingov za kontrolorje zračnega prometa, center za izredne operacije na rutah za center območne kontrole Shannon in projekte, osredotočene na povečanje zmogljivosti sektorjev.

(26)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav (24) in (25) bi bilo treba osnutke ciljev, vključene v osnutek irskega načrta izvedbe, oceniti kot skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti.

(27)

V zvezi z letališči, ki spadajo na področje uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 iz člena 1(3) in (4) navedene uredbe, je Komisija dopolnila svojo oceno osnutkov ciljev glede zmogljivosti na ruti s pregledom osnutkov ciljev glede zmogljivosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih v skladu s točko 2.1(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. Ugotovljeno je bilo, da navedeni osnutki ciljev vzbujajo pomisleke v zvezi z Irsko.

(28)

Komisija je ugotovila, da so predlagani cilji za tretje referenčno obdobje za povprečno zamudo pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu, ki segajo od 0,25 do 0,20 minute na let za koledarska leta 2021 do 2024, znatno višji od dosežene uspešnosti glede zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa v vseh koledarskih letih drugega referenčnega obdobja, razen enem, saj je povprečna zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu, ugotovljena v navedenem obdobju, trajala približno 0,15 minute na let.

(29)

Zato Komisija meni, da bi morala Irska v zvezi s sprejetjem končnega načrta izvedbe v skladu s členom 16, točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 dodatno utemeljiti cilje glede zmogljivosti na terminalih ob upoštevanju zgornjih ugotovitev ali revidirati osnutke ciljev glede zmogljivosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih navzdol.

(30)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, je bila na podlagi meril iz točk 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev, ki jih je predložila Irska glede ugotovljenih stroškov na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na ruti. Ta merila vključujejo trend ugotovljenih stroškov na enoto v tretjem referenčnem obdobju, dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v drugem in tretjem referenčnem obdobju (2015–2024) ter izhodiščno vrednost za ugotovljene stroške na enoto na ravni območja zaračunavanja v primerjavi s povprečno vrednostjo območij zaračunavanja, kjer imajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa podobno delovno in gospodarsko okolje.

(31)

Ocena ciljev glede stroškovne učinkovitosti na ruti je bila izvedena ob upoštevanju lokalnih okoliščin. Dopolnjena je bila s pregledom ključnih dejavnikov in parametrov, na katerih temeljijo navedeni cilji, kot je določeno v točki 2.1(d) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(32)

Osnutki ciljev glede stroškovne učinkovitosti na ruti, ki jih je Irska predlagala za tretje referenčno obdobje, so:

(33)

V zvezi z merilom iz točke 1.4(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da irski trend ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v tretjem referenčnem obdobju znaša –0,4 % na leto, kar je bolje od trenda na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša +1,0 %.

(34)

V zvezi z merilom iz točke 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da irski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v drugem in tretjem referenčnem obdobju znaša –0,7 % na leto, kar je slabše od dolgoročnega trenda na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša –1,3 %.

(35)

V zvezi z merilom iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da irska izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto znaša 25,03 EUR v realnih cenah iz leta 2017 (v nadaljnjem besedilu: EUR2017) in je za 52,9 % nižja od povprečne izhodiščne vrednosti 53,20 EUR v EUR2017 zadevne primerjalne skupine. Komisija ugotavlja, da bodo irski ugotovljeni stroški na enoto na ruti za leto 2024 še naprej za 51,1 % nižji od povprečja primerjalne skupine.

(36)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (33), je jasno, da je irski trend ugotovljenih stroškov na enoto v tretjem referenčnem obdobju veliko boljši od ustreznega trenda na ravni Unije. Poleg tega so irski ugotovljeni stroški na enoto leta 2024 nižji od izhodiščnih vrednosti za leti 2014 in 2019, kar kaže, da se učinkovito povečanje stroškovne učinkovitosti doseže na srednjeročni in dolgoročni ravni. Nazadnje, v zvezi z uvodno izjavo (35) Irska dokazuje visoko uspešnost glede stroškovne učinkovitosti v zvezi z ravnjo ugotovljenih stroškov na enoto, saj so izhodiščna vrednost za leto 2019 in irski ugotovljeni stroški na enoto za leto 2024 precej nižji (za več kot 50 %) od ustreznih povprečnih vrednosti primerjalne skupine. Glede na navedene premisleke Komisija meni, da ugotovljeno odstopanje od dolgoročnega trenda ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije iz uvodne izjave (34) ne pomeni, da v zvezi z Irsko ni mogoče ugotoviti skladnosti z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti.

(37)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav (33) do (36) bi bilo treba osnutke ciljev, vključene v osnutek irskega načrta izvedbe, oceniti kot skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti.

(38)

V zvezi z letališči, ki spadajo na področje uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 iz člena 1(3) in (4) navedene uredbe, je Komisija dopolnila svojo oceno osnutkov ciljev glede stroškovne učinkovitosti na ruti s pregledom osnutkov ciljev glede stroškovne učinkovitosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih v skladu s točko 2.1(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. Ugotovljeno je bilo, da navedeni osnutki ciljev ne vzbujajo nobenih pomislekov v zvezi z Irsko.

(39)

V skladu s točko 2.1(f) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija v zvezi z oceno osnutkov ciljev glede zmogljivosti svojo oceno dopolnila s pregledom osnutkov sistemov spodbud iz člena 11 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Komisija je v zvezi s tem proučila, ali osnutki sistemov spodbud izpolnjujejo vsebinske zahteve iz člena 11(1) in (3) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Ugotovljeno je bilo, da osnutki sistemov spodbud iz osnutka irskega načrta izvedbe vzbujajo pomisleke.

(40)

Komisija ugotavlja, da sistem spodbud za zmogljivost na rutah in sistem spodbud za zmogljivost na terminalih, predlagana v osnutku irskega načrta izvedbe, zajemata največjo finančno neugodnost v višini 0,50 % ugotovljenih stroškov in največjo finančno prednost v višini 0,0 % ugotovljenih stroškov.

(41)

Na podlagi strokovnega mnenja, ki ga je v zvezi s temi sistemi spodbud zagotovil organ za oceno uspešnosti, Komisija močno dvomi, da bi predlagana največja finančna neugodnost, ki znaša 0,50 % ugotovljenih stroškov, kakor koli bistveno vplivala na tvegane prihodke, kot se zahteva v skladu s členom 11(3), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(42)

Zato bi morala Irska v povezavi s sprejetjem končnega načrta izvedbe v skladu s členom 16, točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 revidirati svoje sisteme spodbud za doseganje ciljev glede zmogljivosti na ruti in na terminalih, tako da bi bili največji finančni neugodnosti, ki izhajata iz navedenih sistemov spodbud, določeni na ravni, ki bistveno vpliva na tvegane prihodke, kot se to izrecno zahteva v skladu s členom 11(3), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, kar bi po mnenju Komisije moralo privesti do največje finančne neugodnosti, ki je enaka ali višja od 1 % ugotovljenih stroškov.

(43)

Komisija je na podlagi ocene iz uvodnih izjav (9) do (42) ugotovila, da so cilji uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Irska, skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(44)

Komisija ugotavlja, da so nekatere države članice izrazile namero, da bodo v svoje stroškovne osnove za tretje referenčno obdobje vključile stroškovne postavke v zvezi z odkrivanjem brezpilotnih zrakoplovov na letališčih. Na podlagi elementov iz osnutkov načrtov izvedbe ni bilo mogoče natančno določiti, v kolikšni meri so države članice take ugotovljene stroške vključile v svoje stroškovne osnove za tretje referenčno obdobje, in če so bili taki stroški vključeni, v kolikšni meri so nastali v zvezi z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa in bi se zato lahko šteli za upravičene v okviru načrta izvedbe in ureditve pristojbin. Službe Komisije so vsem državam članicam poslale ad hoc zahtevo po informacijah, da bi zbrale ustrezne informacije, in bodo v okviru preverjanja skladnosti cen na enoto nadalje proučile sporočene stroške odkrivanja brezpilotnih zrakoplovov na letališčih. Ta sklep ne posega v ugotovitve in sklepe Komisije o temi stroškov odkrivanja brezpilotnih zrakoplovov.

(45)

V odziv na vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, je Unija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je ruskim letalskim prevoznikom, zrakoplovom, registriranim v Rusiji, ter zrakoplovom, ki niso registrirani v Rusiji in so v lasti ali zakupu ali pod drugim nadzorom katere koli ruske fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa, prepovedala pristanek na ozemlju Unije, vzletanje z njega ali prelete čezenj. Zaradi teh ukrepov se je zračni promet v zračnem prostoru nad ozemljem Unije zmanjšal. Vendar učinek na ravni Unije ne bi smel biti primerljiv z zmanjšanjem zračnega prometa zaradi izbruha pandemije COVID-19 marca 2020. Zato je primerno ohraniti obstoječe ukrepe in postopke za izvajanje načrta izvedbe in ureditve pristojbin v tretjem referenčnem obdobju –