PRILOGA II
18. maj 2021
Spoštovani gospod Didier Reynders, komisar za pravosodje Evropske komisije
Spoštovani komisar,
pozdravljam konstruktivne razprave med Korejo in Evropsko komisijo za oblikovanje okvira za vzajemni prenos osebnih podatkov med Korejo in EU.
Na zahtevo, ki jo je Evropska komisija naslovila na vlado Koreje, pošiljam priložen dokument, ki vsebuje pregled pravnega okvira v zvezi z dostopom vlade Koreje do informacij.
Ta dokument se nanaša na številna ministrstva in organe vlade Koreje, pri čemer so glede na vsebino dokumenta zadevna ministrstva in organi (komisija za varstvo osebnih podatkov, ministrstvo za pravosodje, nacionalna obveščevalna služba, korejska nacionalna komisija za človekove pravice, center za boj proti terorizmu in korejska finančnoobveščevalna enota) odgovorni za posamezne dele tega dokumenta, ki spadajo v njihovo pristojnost. V nadaljevanju so navedena zadevna ministrstva in organi, vključno z njihovimi podpisi.
Komisija za varstvo osebnih podatkov bo sprejemala vse poizvedbe v zvezi s tem dokumentom ter usklajevala potrebne odzive med zadevnimi ministrstvi in organi.
Upam, da bo ta dokument Evropski komisiji v pomoč pri odločanju.
Cenim vaš dosedanji prispevek k tej zadevi.
S spoštovanjem,
L0442022SL110120211217SL0001.00036919022Pravni okvir za zbiranje in uporabo osebnih podatkov s strani korejskih javnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter nacionalne varnostiNaslednji dokument vsebuje pregled pravnega okvira za zbiranje in uporabo osebnih podatkov s strani korejskih javnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter nacionalne varnosti (v nadaljnjem besedilu: vladni dostop), zlasti kar zadeva razpoložljivo pravno podlago, pogoje (omejitve) in zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo, ter neodvisni nadzor in individualne možnosti pravnega varstva.1.SPLOŠNA PRAVNA NAČELA, POMEMBNA ZA VLADNI DOSTOP1.1.Ustavni okvirUstava Republike Koreje določa pravico do zasebnosti na splošno (člen 17) in zlasti pravico do komunikacijske zasebnosti (člen 18). Dolžnost države je, da zagotavlja ti temeljni praviciČlen 10 ustave Republike Koreje, razglašene 17. julija 1948 (v nadaljnjem besedilu: ustava).. Ustava nadalje določa, da se lahko pravice in svoboščine državljanov omejijo le z zakonodajo, če je to potrebno zaradi nacionalne varnosti ali ohranjanja javnega reda in miru v javno dobroČlen 37(2) ustave.. Tudi če so take omejitve uvedene, pa ne smejo posegati v bistvo svoboščine ali praviceČlen 37(2) ustave.. Korejska sodišča so te določbe uporabljala v zadevah, ki so se nanašale na poseganje vlade v zasebnost. Vrhovno sodišče je na primer ugotovilo, da se z nadzorovanjem državljanov krši temeljna pravica do zasebnosti, pri čemer je poudarilo, da imajo državljani pravico do samoodločanja glede osebnih podatkovOdločba vrhovnega sodišča Koreje št. 96DA42789 z dne 24. julija 1998.. V drugi zadevi je ustavno sodišče odločilo, da je zasebnost temeljna pravica, ki državljanom zagotavlja zaščito pred poseganjem države v njihovo zasebno življenje in opazovanjem njihovega zasebnega življenjaOdločba ustavnega sodišča št. 2002 Hun-Ma51 z dne 30. oktobra 2003. Ustavno sodišče je podobno v odločbah št. 99Hun-Ma513 in št. 2004Hun-Ma190 (konsolidirana) z dne 26. maja 2005 pojasnilo, da je pravica do nadzora nad lastnimi osebnimi podatki pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da se sam odloči, kdaj, komu ali prek koga in v kakšnem obsegu se bodo njegovi osebni podatki razkrili oziroma kdaj, pri kom ali prek koga in v kakšnem obsegu se bodo uporabili. S to temeljno pravico, ki sicer ni opredeljena v ustavi, se osebna svoboda odločanja ščiti pred tveganjem, ki ga povzroča širitev državnih funkcij in informacijsko-komunikacijske tehnologije..Korejska ustava nadalje zagotavlja, da se nikomur ne sme odvzeti prostost, ga pridržati, preiskati, zaslišati ali mu zaseči predmete, razen če tako določa zakon.Člen 12(1), prvi stavek, ustave. Poleg tega se lahko preiskave in zasegi opravijo le na podlagi odredbe, ki jo izda sodnik, na zahtevo tožilca in ob upoštevanju ustreznega postopka.Člen 16 in člen 12(3) ustave. Preiskovalni organi lahko v izjemnih okoliščinah, tj. kadar je osumljenec kaznivega dejanja prijet med storitvijo kaznivega dejanja (in flagrante delicto) ali če obstaja tveganje, da bi lahko osumljenec storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izreči kazen zapora treh let ali več, pobegnil ali uničil dokaze, opravijo preiskavo ali zaseg brez odredbe, vendar morajo v tem primeru njeno izdajo zahtevati naknadno.Člen 12(3) ustave. Ta splošna načela so nadalje izoblikovana v posebnih zakonih, ki obravnavajo kazenski postopek in zaščito komunikacij (glej v nadaljevanju za podroben pregled).Ustava glede tujih državljanov določa, da je njihov status zagotovljen v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnimi pogodbami.Člen 6(2) ustave. Pravice do zasebnosti zagotavlja več mednarodnih sporazumov, katerih podpisnica je Koreja, na primer Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (člen 17), Konvencija o pravicah invalidov (člen 22) in Konvencija o otrokovih pravicah (člen 16). Čeprav se ustava načeloma sklicuje na pravice državljanov, je ustavno sodišče odločilo, da imajo temeljne pravice tudi tuji državljani.Odločba ustavnega sodišča št. 93 Hun-MA120 z dne 29. decembra 1994. Glej na primer tudi odločbo ustavnega sodišča št. 2014Hun-Ma346 (z dne 31. maja 2018), v kateri je sodišče ugotovilo, da je bila sudanskemu državljanu, pridržanemu na letališču, kršena ustavna pravica do prejema pomoči pravnega svetovalca. V drugem primeru je ustavno sodišče ugotovilo, da je svobodna izbira zakonitega delovnega mesta tesno povezana s pravico do prizadevanja za srečo ter človekovim dostojanstvom in vrednostjo, zato ni omejena le na državljane, temveč je lahko zagotovljena tudi tujcem, zakonito zaposlenim v Republiki Koreji (odločba ustavnega sodišča št. 2007Hun-Ma1083 z dne 29. septembra 2011). Zlasti je navedlo, da ima vsak človek, ne le vsak državljan, pravico do varstva svojega dostojanstva in vrednosti ter pravico, da si prizadeva za srečo.Odločba ustavnega sodišča št. 99HeonMa494 z dne 29. novembra 2001. Pojasnilo je tudi, da je pravica do nadzora nad lastnimi podatki temeljna pravica, ki izhaja iz pravice do dostojanstva in prizadevanja za srečo ter pravice do zasebnega življenja.Glej na primer odločbo ustavnega sodišča št. 99HunMa513. Čeprav se v sodni praksi pravica do zasebnosti posameznikov, ki niso državljani Koreje, do zdaj ni posebej obravnavala, je torej med strokovnjaki splošno sprejeto, da so v členih 12 do 22 ustave (ki vključujejo pravico do zasebnosti in osebno svobodo) določene pravice ljudi.Nazadnje, ustava določa tudi pravico, da se od javnih organov zahteva pravična odškodnina.Člen 29(1) ustave. Poleg tega lahko na podlagi zakona o ustavnem sodišču vsakdo, katerega temeljne pravice, ki jih zagotavlja ustava, so kršene z izvajanjem pooblastil državnih organov (razen z odločbami sodišč), vloži ustavno pritožbo pri ustavnem sodišču.Člen 68(1) zakona o ustavnem sodišču.1.2.Splošna pravila o varstvu podatkovSplošni zakon o varstvu podatkov v Republiki Koreji je zakon o varstvu osebnih podatkov, ki se uporablja za zasebni in javni sektor. V zvezi z javnimi organi se navedeni zakon sklicuje zlasti na obveznost oblikovati politike za preprečevanje škodljivih posledic zlorabe in nepravilne uporabe osebnih podatkov, nediskretnega nadzora in sledenja itd. ter krepitev dostojanstva ljudi in njihove zasebnostiČlen 5(1) zakona o varstvu osebnih podatkov..Pri obdelavi osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj veljajo vse zahteve iz zakona o varstvu osebnih podatkov. To na primer pomeni, da morajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj izpolnjevati zahteve glede zakonite obdelave, tj. sklicevati se morajo na eno od pravnih podlag za zbiranje, uporabo ali zagotavljanje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (členi 15 do 18 zakona o varstvu osebnih podatkov), ter načela omejitve namena (člen 3(1) in (2) zakona o varstvu osebnih podatkov), sorazmernosti/najmanjšega obsega podatkov (člen 3(1) in (6) zakona o varstvu osebnih podatkov), omejene hrambe podatkov (člen 21 zakona o varstvu osebnih podatkov), varnosti podatkov, vključno z uradnim obveščanjem o kršitvi varnosti podatkov (člen 3(4) ter člena 29 in 34 zakona o varstvu osebnih podatkov), in preglednosti (člen 3(1) in (5) ter členi 20, 30 in 32 zakona o varstvu osebnih podatkov). V zvezi z občutljivimi podatki se uporabljajo posebni zaščitni ukrepi (člen 23 zakona o varstvu osebnih podatkov). Poleg tega lahko posamezniki zoper organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v skladu s členom 3(5), členom 4 in členi 35 do 39-2 zakona o varstvu osebnih podatkov uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave.Čeprav se zakon o varstvu osebnih podatkov torej v celoti uporablja za obdelavo osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vsebuje izjemo, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene nacionalne varnosti. V skladu s členom 58(1), točka 2, zakona o varstvu osebnih podatkov se členi 15 do 50 navedenega zakona ne uporabljajo za osebne podatke, zbrane ali zahtevane za analizo informacij, povezanih z nacionalno varnostjo.Člen 58(1), točka 2, zakona o varstvu osebnih podatkov. Nasprotno pa se še naprej uporabljajo poglavje I (Splošne določbe), poglavje II (Oblikovanje politik za varstvo osebnih podatkov itd.), poglavje VIII (Kolektivna tožba zoper kršitev podatkov), poglavje IX (Dodatne določbe) in poglavje X (Kazenske določbe) zakona o varstvu osebnih podatkov. To vključuje splošna načela o varstvu podatkov iz člena 3 (Načela varstva osebnih podatkov) in pravice posameznikov, zagotovljene s členom 4 zakona o varstvu osebnih podatkov (Pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki). To pomeni, da se tudi na tem področju zagotavljajo glavna načela in pravice. Poleg tega člen 58(4) zakona o varstvu podatkov določa, da je treba take podatke obdelati v najmanjšem možnem obsegu, potrebnem za dosego predvidenega namena, in za najkrajše možno obdobje; prav tako se z njim zahteva, da upravljavec osebnih podatkov sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovita varno upravljanje in ustrezna obdelava podatkov, kot so tehnični, upravljavski in fizični zaščitni ukrepi ter ukrepi za ustrezno obravnavanje posameznih pritožb.Komisija za varstvo osebnih podatkov je v uradnem obvestilu št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov dodatno pojasnila, kako se navedeni zakon glede na to delno izjemo uporablja pri obdelavi osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 6. To vključuje zlasti pravice posameznikov (do dostopa, popravka, prenehanja obdelave in izbrisa) ter razloge in omejitve za morebitno omejevanje teh pravic. Glede na uradno obvestilo uporaba temeljnih načel, pravic in obveznosti iz zakona o varstvu osebnih podatkov pri obdelavi osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti odraža jamstva, določena z ustavo, za varstvo pravice posameznika do nadzora nad svojimi osebnimi podatki. Pri vsaki omejitvi te pravice, na primer ko je to potrebno zaradi zaščite nacionalne varnosti, je treba tehtati med pravicami in interesi posameznika ter ustreznimi javnimi interesi, pri tem pa se ne sme posegati v bistvo pravice (člen 37(2) ustave).2.VLADNI DOSTOP ZA NAMENE PREPREČEVANJA, ODKRIVANJA IN PREISKOVANJA KAZNIVIH DEJANJ2.1.Pristojni javni organi na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanjNa podlagi zakona o kazenskem postopku, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev lahko policija, tožilci in sodišča zbirajo osebne podatke za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. V obsegu, v katerem zakon o nacionalni obveščevalni službi podeljuje tako pooblastilo nacionalni obveščevalni službi, mora ta upoštevati navedene zakone.Glej člen 3 zakona o nacionalni obveščevalni službi (zakon št. 12948), ki se nanaša na kazenske preiskave določenih kaznivih dejanj, kot so vstaja, upor in kazniva dejanja, povezana z nacionalno varnostjo (npr. vohunjenje). V tem okviru bi se v zvezi s preiskavami in zasegi uporabljali postopki iz zakona o kazenskem postopku, medtem ko bi zakon o varstvu zasebnosti komunikacij urejal zbiranje komunikacijskih podatkov (glej del 3 o določbah, ki se nanašajo na dostop do komunikacij za namene nacionalne varnosti). Nazadnje, zakon o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah finančnim institucijam zagotavlja pravno podlago za razkritje informacij finančnoobveščevalni enoti Koreje za namen preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ta specializirana agencija pa lahko take informacije nato zagotovi organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Vendar te obveznosti razkritja veljajo le za upravljavce podatkov, ki obdelujejo osebne kreditne informacije v skladu z zakonom o kreditnih informacijah in ki so pod nadzorom komisije za finančne storitve. Ker je obdelava osebnih kreditnih informacij s strani takih upravljavcev izključena iz področja uporabe sklepa o ustreznosti, omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo na podlagi zakona o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah v tem dokumentu niso podrobneje opisani.2.2.Pravna podlaga in omejitveZakon o kazenskem postopku (glej oddelek 2.2.1), zakon o varstvu zasebnosti komunikacij (glej oddelek 2.2.2) ter zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev (glej oddelek 2.2.3) zagotavljajo pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter določajo omejitve in zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo.2.2.1.Preiskave in zasegi2.2.1.1.Pravna podlagaTožilci in višji pravosodni policisti lahko pregledajo predmete, preiščejo osebe ali zasežejo predmete le, če (1) je oseba osumljena storitve kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: osumljenec kaznivega dejanja), (2) je to nujno za preiskavo ter (3) se šteje, da so predmeti, ki naj bi se pregledali, osebe, ki naj bi se preiskale, in morebitni zaseženi predmeti povezani z zadevo.Člen 215(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Enako lahko sodišča opravijo preiskave ali zasežejo predmete, ki naj bi se uporabili kot dokaz ali bi se lahko odvzeli, če se šteje, da so taki predmeti ali osebe povezani s konkretno zadevo.Člen 106(1) ter člena 107 in 109 zakona o kazenskem postopku.2.2.1.2.Omejitve in zaščitni ukrepiTožilci in pravosodni policisti morajo kot splošno obveznost spoštovati človekove pravice osumljenca kaznivega dejanja in vseh drugih zadevnih oseb.Člen 198(2) zakona o kazenskem postopku. Poleg tega se lahko obvezni ukrepi za dosego namena preiskave sprejmejo le, kadar je to izrecno določeno v zakonu o kazenskem postopku, in v najmanjšem potrebnem obsegu.Člen 199(1) zakona o kazenskem postopku.Preiskave, pregledi ali zasegi, ki jih policisti ali tožilci izvedejo v okviru kazenskih preiskav, lahko potekajo le na podlagi pridobljene odredbe sodišča.Člen 215(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Organ, ki vloži vlogo za izdajo odredbe, mora predložiti dokazno gradivo, iz katerega so razvidni razlogi za sum, da je posameznik storil kaznivo dejanje, da je potrebna preiskava, pregled ali zaseg in da obstajajo ustrezni predmeti, ki jih je treba zaseči.Člen 108(1) uredbe o kazenskem postopku. V odredbi morajo biti med drugim navedeni imena osumljenca kaznivega dejanja in kaznivo dejanje, kraj, oseba ali predmeti, ki jih je treba preiskati, ali predmeti, ki jih je treba zaseči, datum izdaje in dejansko obdobje uporabe.Člen 114(1) zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 219 navedenega zakona. Podobno je treba, ko se v okviru tekočega sodnega postopka zunaj glavne obravnave izvajajo preiskave in zasegi, predhodno pridobiti odredbo sodišča.Člen 113 zakona o kazenskem postopku. Zadevni posameznik in njegov zagovornik sta vnaprej uradno obveščena o preiskavi ali zasegu in sta lahko prisotna ob izvršitvi odredbe sodišča.Člena 121 in 122 zakona o kazenskem postopku.Kadar se izvajajo preiskave ali zasegi in je predmet, ki ga je treba preiskati, računalniški disk ali drug nosilec podatkov, se načeloma zasežejo le sami (kopirani ali natisnjeni) podatki in ne celoten nosilec podatkov.Člen 106(3) zakona o kazenskem postopku. Sam nosilec podatkov se lahko zaseže le, kadar je praktično nemogoče ločeno natisniti ali kopirati potrebne podatke ali kadar namena preiskave praktično ni mogoče doseči drugače.Člen 106(3) zakona o kazenskem postopku. Zadevnega posameznika je treba nemudoma uradno obvestiti o zasegu.Člen 219 zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 106(4) zakona o kazenskem postopku. V zakonu o kazenskem postopku ni izjem v zvezi s tem uradnim obvestilom.Preiskave, pregledi in zasegi brez odredbe lahko potekajo le v omejenih primerih. Prvič, tako je v primeru, ko odredbe zaradi nujnosti na kraju izvršitve kaznivega dejanja ni mogoče pridobiti.Člen 216(3) zakona o kazenskem postopku. Kljub temu je treba odredbo nemudoma pridobiti naknadno.Člen 216(3) zakona o kazenskem postopku. Drugič, preiskave in pregledi brez odredbe lahko potekajo na kraju samem, ko je osumljencu kaznivega dejanja odvzeta prostost ali je pridržan.Člen 216(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Nazadnje, tožilec ali višji pravosodni policist lahko brez odredbe zaseže predmet, ki ga je osumljenec kaznivega dejanja ali tretja oseba zavrgla ali je bil prostovoljno izročen.Člen 218 zakona o kazenskem postopku. V zvezi z osebnimi podatki to zajema le podatke, ki jih prostovoljno zagotovi zadevni posameznik sam, ne pa tudi upravljavec osebnih podatkov, ki ima take podatke (za kar bi bila na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov potrebna posebna pravna podlaga). Predmeti, izročeni prostovoljno, so dopustni kot dokazi v sodnem postopku le, če ni razumnega dvoma o prostovoljni naravi razkritja, kar mora dokazati tožilec. Glej odločbo vrhovnega sodišča št. 2013Do11233 z dne 10. marca 2016.Dokazi, pridobljeni v nasprotju z zakonom o kaznivih dejanjih, niso dopustni.Člen 308-2 zakona o kazenskem postopku. Poleg tega kazenski zakonik določa, da se nezakonite preiskave oseb ali prebivališča osebe, zastražene stavbe, gradnje, avtomobila, ladje, zrakoplova ali bivalnega prostora kaznujejo s kaznijo zapora do treh let.Člen 321 kazenskega zakona. Ta določba se zato uporablja tudi, kadar se med nezakonitim zasegom zasežejo predmeti, kot so naprave za shranjevanje podatkov.2.2.2.Zbiranje podatkov o komunikaciji2.2.2.1.Pravna podlagaZbiranje podatkov o komunikaciji ureja poseben zakon, tj. zakon o varstvu zasebnosti komunikacij. Navedeni zakon zlasti določa, da nihče ne sme cenzurirati pošte, prisluškovati pogovorom prek telekomunikacij, pošiljati podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji oziroma snemati ali poslušati pogovorov med drugimi, ki niso javni, razen na podlagi zakona o kazenskem postopku, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij ali zakona o vojaškem sodišču.Člen 3 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zakon o vojaškem sodišču načeloma ureja zbiranje informacij o vojaškem osebju, za civiliste pa se lahko uporablja le v omejenih primerih (npr. če bi vojaško osebje in civilisti skupaj storili kaznivo dejanje ali če posameznik stori kaznivo dejanje zoper vojsko, se lahko postopek začne pred vojaškim sodiščem, glej člen 2 zakona o vojaškem sodišču). Splošne določbe, ki urejajo preiskave in zasege, so podobne zakonu o kazenskem postopku, glej na primer člene 146 do 149 in 153 do 156 zakona o vojaškem sodišču. Navadna pošta se lahko na primer zbira le, kadar je to potrebno za preiskavo in na podlagi odredbe vojaškega sodišča. Če bi se zbirale elektronske komunikacije, se uporabljajo omejitve in zaščitni ukrepi iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pojem komunikacija v smislu zakona o varstvu zasebnosti komunikacij zajema običajno pošto in telekomunikacije.V členu 2(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij je navedeno: prenos ali sprejem vseh vrst zvokov, besed, simbolov ali podob po žici, brezžično, po optičnem kablu ali drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s telefonom, e-pošto, storitvijo podatkov o članstvu, telefaksom in radijskim osebnim klicem. V zvezi s tem se v zakonu razlikuje med ukrepi za omejevanje komunikacijČlen 2(7) in člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. in zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Pojem ukrepi za omejevanje komunikacij zajema cenzuro, tj. zbiranje vsebine navadne pošte, in prisluškovanje pogovorom, tj. neposredno prestrezanje (pridobivanje ali snemanje) vsebine telekomunikacij.Cenzura je opredeljena kot odpiranje pošte brez privolitve zadevne osebe ali seznanitev z vsebino, njeno snemanje ali zadržanje z drugimi sredstvi (člen 2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Prisluškovanje pogovorom pomeni pridobivanje ali snemanje vsebine telekomunikacij s prisluškovanjem ali skupnim branjem zvokov, besed, simbolov ali podob v okviru komunikacij z elektronskimi in mehanskimi napravami brez privolitve zadevne osebe ali poseganje v njihov prenos in sprejem (člen 2(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Pojem podrobni podatki o opravljeni komunikaciji zajema podatke o evidencah opravljenih telekomunikacij, kar vključuje podatke o datumu telekomunikacij ter času njihovega začetka in konca, številu dohodnih in odhodnih klicev, naročniški številki sogovornika ter pogostosti uporabe, dnevniške datoteke o uporabi telekomunikacijskih storitev in podatke o lokaciji (npr. iz baznih postaj, ki sprejemajo signal).Člen 2(11) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij določa omejitve in zaščitne ukrepe za zbiranje obeh vrst podatkov, za neupoštevanje več teh zahtev pa se izrečejo kazenske sankcije.Člena 16 in 17 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To se nanaša na primere, ko zbiranje poteka brez odredbe sodišča, ko se ne vodijo evidence, ko zbiranje ne preneha ob koncu nujnega primera ali ko zadevni posameznik ni obveščen.2.2.2.2.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za zbiranje vsebine komunikacij (ukrepi za omejevanje komunikacij)Zbiranje vsebine komunikacij lahko poteka le kot dodatni način za lajšanje kazenske preiskave (tj. kot skrajni ukrep), pri čemer si je treba prizadevati za čim manjše poseganje v zaupnost komunikacij med ljudmi.Člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ukrepi za omejevanje komunikacij se lahko v skladu s tem splošnim načelom uporabijo le, če bi se sicer težko preprečila storitev kaznivega dejanja, prijel storilec kaznivega dejanja ali zbrali dokazi.Člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki zbirajo vsebino komunikacij, morajo s tem takoj prenehati, ko nadaljnji dostop ni več potreben, s čimer zagotovijo, da je poseganje v zasebnost komunikacij čim manjše.Člen 2 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Poleg tega se lahko ukrepi za omejevanje komunikacij uporabijo le, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se načrtujejo, izvajajo ali so bila storjena določena huda kazniva dejanja, izrecno navedena v zakonu o varstvu zasebnosti komunikacij. To vključuje kazniva dejanja, kot so vstaja, kriminal, povezan z drogami, ali kazniva dejanja, ki vključujejo uporabo eksploziva, in kazniva dejanja, povezana z nacionalno varnostjo, diplomatskimi odnosi ali vojaškimi oporišči in objekti.Člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Cilj ukrepa za omejevanje komunikacij morajo biti določene poštne pošiljke oziroma telekomunikacije, ki jih pošlje ali prejme osumljenec, ali poštne pošiljke oziroma telekomunikacije, ki jih osumljenec pošlje ali prejme v določenem obdobju.Člen 5(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Tudi kadar so izpolnjeni vsi ti pogoji, lahko zbiranje podatkov o vsebini poteka le na podlagi odredbe sodišča. Zlasti lahko tožilec zahteva, da sodišče dovoli zbiranje podatkov o vsebini v zvezi z osumljencem ali preiskovancem.Člen 6(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Podobno lahko pravosodni policist za dovoljenje zaprosi tožilca, ta pa lahko nato zahteva odredbo sodišča.Člen 6(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zahteva za izdajo odredbe mora biti pisna in mora vsebovati točno določene elemente. Zlasti morajo biti v njej navedeni (1) utemeljeni razlogi za sum, da se načrtuje, izvaja ali je bilo storjeno eno od kaznivih dejanja s seznama, ter vse dokazno gradivo, ki že na prvi pogled potrjuje sum, (2) ukrepi za omejevanje komunikacij, njihovi cilji, obseg, namen in dejansko obdobje izvajanja ter (3) kraj in način izvedbe ukrepov.Člen 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 4(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Če so izpolnjene pravne zahteve, lahko sodišče izda pisno dovoljenje za izvedbo ukrepov za omejevanje komunikacij v zvezi z osumljencem ali preiskovancem.Člen 6(5) in (8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V njem so določene vrste ukrepov ter njihov cilj, obseg, dejansko obdobje izvajanja, kraj in način izvedbe.Člen 6(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Ukrepi za omejevanje komunikacij se lahko izvajajo le dva meseca.Člen 6(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če je njihov namen dosežen še pred koncem tega obdobja, se morajo takoj prenehati izvajati. Če pa so zahtevani pogoji še vedno izpolnjeni, se lahko v dvomesečnem roku vloži zahteva za podaljšanje dejanskega obdobja uporabe teh ukrepov. Taka zahteva mora vključevati dokazno gradivo, ki že na prvi pogled utemeljuje podaljšanje ukrepov.Člen 6(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Podaljšano obdobje skupno ne sme presegati enega leta ali treh let za določena posebno huda kazniva dejanja (npr. kazniva dejanja, povezana z vstajo, vojaškim napadom tujih sil, nacionalno varnostjo itd.).Člen 6(8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko zahtevajo pomoč komunikacijskih operaterjev, in sicer z zagotovitvijo pisnega dovoljenja sodišča.Člen 9(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Komunikacijski operaterji morajo sodelovati in prejeto dovoljenje hraniti v svojih evidencah.Člen 15-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 12 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Sodelovanje lahko zavrnejo, če so podatki o ciljnem posamezniku, kot so navedeni na pisnem dovoljenju sodišča (npr. njegova telefonska številka), nepravilni. Poleg tega ne smejo v nobenem primeru razkriti gesel, ki se uporabljajo za telekomunikacije.Člen 9(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Vsakdo, ki izvaja ukrepe za omejevanje komunikacij ali od katerega se zahteva sodelovanje, mora voditi evidenco, v kateri navede namen ukrepov, njihovo izvedbo, datum zagotovitve sodelovanja in cilj.Člen 9(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki izvajajo ukrepe za omejevanje komunikacij, morajo prav tako voditi evidenco, v kateri navedejo podrobnosti in dosežene rezultate.Člen 18(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pravosodni policisti morajo te informacije zagotoviti v poročilu tožilcu ob zaključku preiskave.Člen 18(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Ko tožilec v zvezi z zadevo, v kateri so se uporabili ukrepi za omejevanje komunikacij, vloži obtožni akt ali izda odločitev o tem, da obtožnica ne bo vložena oziroma da se ne bo zahtevalo prijetje zadevnega posameznika (tj. ne le sklep o začasni prekinitvi postopka), mora posameznika, zoper katerega se uporabljajo ukrepi za omejevanje komunikacij, uradno obvestiti o izvedbi takih ukrepov, organu, ki jih je izvedel, in obdobju njihovega izvajanja. Tako uradno obvestilo je treba poslati v 30 dneh po odločitvi.Člen 9-2(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pošiljanje uradnega obvestila se lahko odloži, če je verjetno, da bi to resno ogrozilo nacionalno varnost ali poseglo v javno varnost in red, ali če je verjetno, da bi to povzročilo bistveno škodo za življenje in telo drugih oseb.Člen 9-2(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če namerava tožilec ali pravosodni policist pošiljanje uradnega obvestila odložiti, mora pridobiti soglasje direktorja okrožnega državnega tožilstva.Člen 9-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ko razlogi za odlog prenehajo, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po prenehanju.Člen 9-2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij določa tudi poseben postopek za zbiranje vsebine komunikacij v nujnih primerih. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko vsebino komunikacij zbirajo zlasti v primeru skorajšnjega načrtovanja ali storitve kaznivega dejanja organiziranega kriminala ali drugega hudega kaznivega dejanja, katerega neposredna posledica bi lahko bila smrt ali huda poškodba, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti rednega postopka (kot je opredeljen zgoraj).Člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Policist ali tožilec lahko v takem nujnem primeru sprejme ukrepe za omejevanje komunikacij brez predhodnega dovoljenja sodišča, vendar mora zanj zaprositi takoj po izvedbi ukrepa. Če organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ne pridobi dovoljenja sodišča v 36 urah od trenutka, ko so bili izvedeni nujni ukrepi, mora zbiranje takoj prenehati, čemur običajno sledi uničenje zbranih informacij.Člen 8(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Policisti, ki izvajajo nadzor v nujnih primerih, to počnejo pod nadzorom tožilca, če pa navodil tožilca zaradi nujnosti hitrega ukrepanja ni mogoče zagotoviti vnaprej, mora policija pridobiti soglasje tožilca takoj po začetku izvajanja.Člen 8(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 16(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pravila o uradnem obveščanju posameznika, kot so opisana zgoraj, se uporabljajo tudi za zbiranje vsebine komunikacij v nujnih primerih.Zbiranje informacij v nujnih primerih mora vedno potekati v skladu z izjavo o cenzuri/prisluškovanju v nujnem primeru, organ, ki izvaja zbiranje, pa mora voditi evidenco vseh nujnih ukrepov.Člen 8(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zahtevi sodišču za izdajo dovoljenja za nujne ukrepe je treba priložiti pisni dokument, v katerem so navedeni potrebni ukrepi za omejevanje komunikacij, cilj, obseg, obdobje izvajanja, kraj izvedbe, način in pojasnilo, kako zadevni ukrepi za omejevanje komunikacij izpolnjujejo člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacijIn sicer, da obstaja utemeljen razlog za sum, da se načrtujejo, izvajajo ali so bila storjena določena huda kazniva dejanja, ter da drugače ni mogoče preprečiti storitve kaznivega dejanja, prijeti osumljenca ali zbrati dokazov., skupaj z dokazili.V primerih, ko se nujni ukrepi zaključijo hitro, tako da dovoljenje sodišča ni več potrebno (npr. če je osumljenec prijet takoj po začetku prestrezanja, ki s tem preneha), direktor pristojnega državnega tožilstva o nujnem ukrepu obvesti pristojno sodišče.Člen 8(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V obvestilu morajo biti navedeni namen, cilj, obseg, obdobje izvajanja, kraj izvedbe in način zbiranja ter razlogi za nevložitev zahteve za dovoljenje sodišča.Člen 86(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To obvestilo, na podlagi katerega lahko sodišče, ki ga prejme, prouči zakonitost zbiranja, je treba vključitvi v evidenco obvestil o nujnih ukrepih.Na splošno se zahteva, da se lahko vsebina komunikacij, pridobljenih z izvajanjem ukrepov za omejevanje komunikacij na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, uporabi le za preiskovanje, kazenski pregon ali preprečevanje zgoraj navedenih specifičnih kaznivih dejanj, v disciplinskem postopku za ista kazniva dejanja, v okviru odškodninske tožbe, ki jo vloži stranka v komunikaciji, ali kadar to dovoljujejo drugi predpisi.Člen 12 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.V primeru zbiranja telekomunikacij, ki se prenašajo prek interneta, se uporabljajo posebni zaščitni ukrepi.Člen 12-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Take informacije se lahko uporabijo le za preiskovanje hudih kaznivih dejanj iz člena 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za hrambo informacij je treba pridobiti soglasje sodišča, ki je dovolilo ukrepe za omejevanje komunikacij.Tožilec ali policist, ki izvaja ukrepe za omejevanje komunikacij, mora v 14 dneh po zaključku ukrepov izbrati telekomunikacije, ki se bodo shranile, in zaprositi za soglasje sodišča (policist mora vlogo predložiti tožilcu, ta pa jo nato vloži pri sodišču), glej člen 12-2(1) in (2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zahtevi za hrambo je treba navesti podatke o ukrepih za omejevanje komunikacij, povzetek rezultatov ukrepov, razloge za hrambo (skupaj z dokazili) in telekomunikacije, ki naj bi se hranile.Člen 12-2(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če taka zahteva ni vložena, je treba pridobljene telekomunikacije izbrisati v 14 dneh po zaključku ukrepov za omejevanje komunikacij.Člen 12-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če je zahteva zavrnjena, je treba telekomunikacije uničiti v sedmih dneh.Člen 12-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V primeru izbrisa telekomunikacij je treba sodišču, ki je dovolilo ukrepe za omejevanje komunikacij, v sedmih dneh poslati poročilo, v katerem so navedeni razlogi za izbris ter podrobnosti in čas izbrisa.Če so bile informacije z ukrepi za omejevanje komunikacij pridobljene nezakonito, na splošno niso dopustne kot dokaz v sodnem ali disciplinskem postopku.Člen 4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij prav tako prepoveduje, da bi osebe, ki sodelujejo pri ukrepih za omejevanje komunikacij, razkrile zaupne informacije, pridobljene med izvajanjem takih ukrepov, in da bi take informacije uporabile za škodovanje ugledu oseb, na katere se ti ukrepi nanašajo.Člen 11(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.2.2.2.3.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikacijiOrgani za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij od telekomunikacijskih operaterjev zahtevajo predložitev podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji, kadar je to potrebno za izvedbo preiskave ali izvršitev kazni.Člen 13(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Možnost zbiranja podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji za razliko od zbiranja vsebine podatkov ni omejena na specifična kazniva dejanja. Tudi pri zbiranju tovrstnih podatkov pa je kot za podatke o vsebini potrebno predhodno pisno dovoljenje sodišča, za kar veljajo enaki pogoji, kot so opisani zgoraj.Člena 13 in 6 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Kadar iz nujnih razlogov dovoljenja sodišča ni mogoče pridobiti, se lahko podrobni podatki o opravljeni komunikaciji zbirajo brez odredbe, vendar je treba v tem primeru dovoljenje pridobiti takoj po tem, ko se podatki zahtevajo, in ga predložiti ponudniku telekomunikacijskih storitev.Člen 13(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tudi v tem primeru je treba tako kot pri nujnih ukrepih za omejevanje komunikacij sestaviti dokument s podrobnostmi o zadevi (osumljenec, ukrepi, ki naj bi se sprejeli, domnevno kaznivo dejanje in nujnost). Glej člen 37(5) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če se naknadno dovoljenje ne pridobi, je treba zbrane podatke uničiti.Člen 13(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Tožilci, pravosodni policisti in sodišča morajo voditi evidence zahtev za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji.Člen 13(5) in (6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ponudniki telekomunikacijskih storitev morajo poleg tega o razkritju teh podatkov dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo, evidenco o njih pa morajo hraniti sedem let od datuma razkritja podatkov.Člen 13(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Posamezniki morajo biti načeloma uradno obveščeni o dejstvu, da se zbirajo podrobni podatki o opravljeni komunikaciji.Glej člen 13-3(7) v povezavi s členom 9-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Roki za tako uradno obveščanje so odvisni od okoliščin preiskave.Člen 13-3(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Po sprejetju odločitve o pregonu (ali opustitvi pregona) je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh. Če pa je vložitev obtožnega akta odložena, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po preteku enega leta od datuma sprejetja take odločitve. Vsekakor je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po preteku enega leta od datuma zbiranja podatkov.Uradno obveščanje se lahko odloži, če je verjetno, da bi (1) ogrozilo nacionalno varnost, javno varnost in red, (2) povzročilo smrt ali telesno poškodbo, (3) oviralo pošten sodni postopek (npr. imelo za posledico uničenje dokazov ali grožnje pričam) ali (4) škodilo ugledu osumljenca, žrtev ali drugih oseb, povezanih s kaznivim dejanjem, ali poseglo v njihovo zasebnost.Člen 13-3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za uradno obvestilo, ki temelji na enem od navedenih razlogov, je potrebno dovoljenje direktorja pristojnega okrožnega državnega tožilstva.Člen 13-3(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ko razlogi za odlog prenehajo, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po prenehanju.Člen 13-3(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Uradno obveščeni posamezniki lahko tožilcu ali pravosodnemu policistu predložijo pisno zahtevo v zvezi z razlogi za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Člen 13-3(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tožilec ali pravosodni policist mora v tem primeru v 30 dneh po prejemu zahteve pisno navesti razloge, razen če velja ena od navedenih podlag (izjeme za odlog uradnega obveščanja).Člen 13-3(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.2.2.3.Prostovoljno razkritje s strani telekomunikacijskih operaterjevČlen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev dovoljuje, da telekomunikacijski operaterji prostovoljno izpolnijo zahtevo (v podporo sojenju v kazenski zadevi, preiskavi ali izvršitvi kazni) sodišča, tožilca ali vodje preiskovalnega organa za razkritje podatkov o komunikacijah. Podatki o komunikacijah v okviru zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev zajemajo ime, registrsko številko prebivalca, naslov in telefonsko številko uporabnikov, datume, ko uporabniki sklenejo ali prekinejo naročnino, ter oznake za identifikacijo uporabnikov (npr. oznake, ki se uporabljajo za identifikacijo zakonitega uporabnika računalniških sistemov ali komunikacijskih omrežij).Člen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Kot uporabniki se za namen zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev štejejo le posamezniki, ki imajo neposredno sklenjene pogodbe za storitve korejskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev.Člen 2(9) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Zato bodo primeri, v katerih bi se posamezniki iz EU, katerih podatki so se prenesli v Republiko Korejo, šteli za uporabnike na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev, verjetno zelo omejeni, saj ti posamezniki običajno ne bi sklenili neposredne pogodbe s korejskim ponudnikom telekomunikacijskih storitev.Zahteve za pridobitev podatkov o komunikacijah na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev je treba predložiti pisno, v njih pa je treba navesti razloge za zahtevo, povezavo z zadevnim uporabnikom in obseg zahtevanih podatkov.Člen 83(4) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Kadar zaradi nujnosti ni mogoče predložiti pisne zahteve, je treba tako zahtevo predložiti takoj po prenehanju razloga za nujnost.Člen 83(4) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Telekomunikacijski operaterji, ki ugodijo zahtevam za razkritje podatkov o komunikacijah, morajo hraniti evidence z zapisi o zagotovitvi telekomunikacijskih podatkov in s tem povezanim dokaznim gradivom, kot so pisne zahteve.Člen 83(5) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Poleg tega morajo o zagotavljanju podatkov o komunikacijah dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Člen 83(6) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev.Za telekomunikacijske operaterje ne velja obveznost, da morajo ugoditi zahtevam za razkritje podatkov o komunikacijah, na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Zato mora operater vsako zahtevo proučiti glede na zahteve o varstvu podatkov, ki veljajo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Zlasti mora upoštevati interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in informacij ne sme razkriti, če bi s tem verjetno nepošteno posegel v interese posameznika ali tretje osebe.Člen 18(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega mora biti zadevni posameznik v skladu z uradnim obvestilom št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov uradno obveščen o razkritju. Tako uradno obveščanje se lahko v izjemnih primerih odloži, zlasti če in dokler bi ogrozilo tekočo kazensko preiskavo ali bi verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo druge osebe, kadar te pravice ali interesi očitno prevladajo nad pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 2(iii).Vrhovno sodišče je leta 2016 potrdilo, da prostovoljno zagotavljanje podatkov o komunikacijah s strani telekomunikacijskih operaterjev brez odredbe na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev kot tako ne krši pravice do samoodločanja glede informacij uporabnika telekomunikacijske storitve. Hkrati je pojasnilo, da bi taka kršitev nastala, če je očitno, da je organ, ki podatke zahteva, zlorabil pooblastilo za zahtevanje razkritja podatkov o komunikacijah in s tem posegel v interese zadevnega posameznika ali tretje osebe.Odločba vrhovnega sodišča št. 2012Da105482 z dne 10. marca 2016. Vsaka zahteva za prostovoljno razkrije, ki jo vloži organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, mora v skladu s korejsko ustavo (člen 12(1) in člen 37(2)) na splošno izpolnjevati načela zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti.2.3.NadzorNadzor nad organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj se izvaja z različnimi mehanizmi, tako notranje kot s strani zunanjih organov.2.3.1.Notranja revizijaJavni organi so v skladu z zakonom o revizijah v javnem sektorju spodbujeni, da ustanovijo notranji organ za notranjo revizijo, ki bi imel med drugim nalogo nadzora nad zakonitostjo.Člena 3 in 5 zakona o revizijah v javnem sektorju. Vodjem takih revizijskih organov mora biti zagotovljena čim večja neodvisnost.Člen 7 zakona o revizijah v javnem sektorju. Natančneje, imenujejo se izmed oseb zunaj zadevnega organa (npr. nekdanji sodniki, profesorji) za obdobje dveh do petih let, razrešiti pa jih je mogoče le iz utemeljenih razlogov (npr. ko niso zmožni opravljati nalog zaradi duševne ali fizične motnje ali ko so zoper njih uvedeni disciplinski ukrepi).Členi 8 do 11 zakona o revizijah v javnem sektorju. Podobno so revizorji imenovani na podlagi posebnih pogojev iz zakona.Člen 16 in naslednji zakona o revizijah v javnem sektorju. Poročila o revizijah lahko vključujejo priporočila ali zahteve za nadomestila ali popravke ter graje in priporočila ali zahteve za disciplinske ukrepe.Člen 23(2) zakona o revizijah v javnem sektorju. V 60 dneh po zaključku revizije se priglasijo vodji javnega organa, ki je predmet revizije, ter odboru za revizijo in inšpekcijski pregled (glej oddelek 2.3.2).Člen 23(1) zakona o revizijah v javnem sektorju. Zadevni organ mora izvesti potrebne ukrepe ter o rezultatih poročati odboru za revizijo in inšpekcijski pregled.Člen 23(3) zakona o revizijah v javnem sektorju. Rezultati revizije so poleg tega običajno dajo na voljo javnosti.Člen 26 zakona o revizijah v javnem sektorju. Za zavrnitev ali oviranje notranje revizije se izrečejo upravne globe.Člen 41 zakona o revizijah v javnem sektorju. Za upoštevanje navedene zakonodaje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj nacionalna policija upravlja sistem generalnega inšpektorata za obravnavanje notranjih revizij, tudi glede morebitnih kršitev človekovih pravic.Glej zlasti oddelke v okviru generalnega direktorata za revizijo in inšpekcijski pregled: https://www.police.go.kr/eng/knpa/org/org01.jsp.2.3.2.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregledOdbor za revizijo in inšpekcijski pregled lahko pregleduje dejavnosti javnih organov in na podlagi teh pregledov izda priporočila, zahteva disciplinske ukrepe ali vloži ovadbo.Členi 24 in 31 do 35 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Ustanovil ga je predsednik Republike Koreje, glede svojih nalog pa je neodvisen.Člen 2(1) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Poleg tega je treba v skladu z zakonom o ustanovitvi odbora za revizijo in inšpekcijski pregled temu odboru zagotoviti čim večjo neodvisnost pri imenovanju, razrešitvi in organizacijski strukturi osebja ter pripravi proračuna.Člen 2(2) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Predsednika odbora za revizijo in inšpekcijski pregled na podlagi soglasja parlamenta imenuje predsednik republike.Člen 4(1) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Ta na predlog predsednika odbora imenuje tudi šest preostalih članov, in sicer za obdobje štirih let.Člen 5(1) in člen 6 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Člani odbora (vključno s predsednikom) morajo izpolnjevati posebne pogoje, določene z zakonomDa so na primer najmanj deset let opravljali funkcijo sodnika, državnega tožilca ali odvetnika, da so bili najmanj osem let zaposleni kot javni uslužbenci ali profesorji ali na višjem položaju na univerzi oziroma da so bili najmanj deset let (od tega najmanj pet let kot direktorji) zaposleni v družbi, ki kotira na borzi, ali ustanovi, v katero vlaga država, glej člen 7 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled., razrešiti pa jih je mogoče le v primeru ustavne obtožbe, obsodbe na kazen zapora ali nezmožnosti za opravljanje nalog zaradi dolgotrajne duševne ali fizične nezmožnosti.Člen 8 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Člani odbora se prav tako ne smejo politično udejstvovati in hkrati zasedati funkcij v parlamentu, upravnih agencijah, organizacijah, v katerih odbor za revizijo in inšpekcijski pregled izvaja ti dejavnosti, ali na katerem koli drugem plačanem delovnem mestu ali položaju.Člen 9 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregled vsako leto izvede splošno revizijo, lahko pa izvaja tudi posebne revizije v zvezi z zadevami posebnega interesa. Med izvajanjem inšpekcijskega pregleda lahko zahteva predložitev dokumentov in navzočnost posameznikov.Glej na primer člen 27 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. V okviru revizije prouči prihodke in odhodke države, pa tudi nadzoruje splošno skladnost z nalogami javnih organov in javnih uslužbencev, da bi se izboljšalo delovanje javne uprave.Člena 20 in 24 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Njegov nadzor torej presega proračunske vidike in vključuje tudi preverjanje zakonitosti.2.3.3.ParlamentParlament lahko preiskuje in pregleduje delovanje javnih organov.Člen 128 zakona o parlamentu ter členi 2, 3 in 15 zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. To vključuje letne preglede vladnih zadev kot celote in preiskave posameznih zadev. Med preiskavo ali pregledom lahko zahteva razkritje dokumentov in navzočnost prič.Člen 10(1) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Glej tudi člena 128 in 129 zakona o parlamentu. Zoper vsakogar, ki med preiskavo parlamenta stori kaznivo dejanje krive izpovedbe, se lahko izrečejo kazenske sankcije (kazen zapora do deset let).Člen 14 zakona o zaslišanju, oceni itd. pred parlamentom. Postopek in rezultati pregledov se lahko javno objavijo.Člen 12-2 zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Če parlament odkrije nezakonito ali neprimerno dejavnost, lahko od zadevnega javnega organa zahteva sprejetje popravnih ukrepov, vključno z dodelitvijo odškodnine, sprejetjem disciplinskega ukrepa in izboljšanjem notranjih postopkov.Člen 16(2) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Po taki zahtevi mora organ takoj ukrepati in o rezultatu poročati parlamentu.Člen 16(3) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi.2.3.4.Komisija za varstvo osebnih podatkovKomisija za varstvo osebnih podatkov izvaja nadzor nad tem, ali organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj obdelujejo osebne podatke v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega nadzor, ki ga izvaja ta komisija, v skladu s členom 7-8(3) in (4) ter členom 7-9(5) zakona o varstvu osebnih podatkov zajema tudi morebitne kršitve pravil, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov, vključno z omejitvami in ukrepi iz posebnih predpisov, ki urejajo zbiranje (elektronskih) dokazov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.2). Vsaka taka kršitev glede na zahteve iz člena 3(1) zakona o varstvu osebnih podatkov, ki se uporabljajo za zakonito in pošteno zbiranje osebnih podatkov, pomeni tudi kršitev tega zakona, kar komisiji za varstvo osebnih podatkov omogoča, da izvede preiskavo in sprejme popravne ukrepe.Glej uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov.Komisija za varstvo osebnih podatkov ima v okviru izvajanja svoje nadzorne funkcije dostop do vseh ustreznih informacij.Člen 63 zakona o varstvu osebnih podatkov. Lahko svetuje organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, da izboljšajo raven varstva osebnih podatkov pri dejavnostih obdelave, naloži popravne ukrepe (npr. prenehanje obdelave podatkov ali sprejetje potrebnih ukrepov za varstvo osebnih podatkov) ali organu svetuje sprejetje disciplinskega ukrepa.Člen 61(2), člen 65(1) in (2) ter člen 64(4) zakona o varstvu osebnih podatkov. Nazadnje, za določene kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov, kot so nezakonita uporaba ali razkritje osebnih podatkov tretjim osebam ali nezakonita obdelava občutljivih informacij, so predvidene kazenske sankcije.Členi 70 do 74 zakona o varstvu osebnih podatkov. Komisija za varstvo osebnih podatkov lahko v zvezi s tem zadevo predloži pristojnemu preiskovalnemu organu (vključno s tožilcem).Člen 65(1) zakona o varstvu osebnih podatkov.2.3.5.Nacionalna komisija za človekove praviceNacionalna komisija za človekove pravice, ki je neodvisen organ, katerega naloga je varovati in spodbujati temeljne praviceČlen 1 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice., ima pooblastila za preiskavo in odpravo kršitev členov 10 do 22 ustave, ki vključujejo pravici do zasebnosti in komunikacijske zasebnosti. Sestavlja jo 11 članov komisije, imenovanih na predlog parlamenta (štirje), predsednika republike (štirje) in predsednika vrhovnega sodišča (trije).Člen 5(1) in (2) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Za člana komisije je lahko imenovana oseba, ki (1) je bila najmanj deset let zaposlena na univerzi ali pooblaščenem raziskovalnem inštitutu, in sicer najmanj na položaju izrednega profesorja, (2) je najmanj deset let opravljala funkcijo sodnika, državnega tožilca ali odvetnika, (3) se je najmanj deset let ukvarjala z dejavnostmi na področju človekovih pravic (npr. za neprofitno, nevladno organizacijo ali mednarodno organizacijo) ali (4) so jo priporočile skupine civilne družbe.Člen 5(3) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predsednika komisije izmed članov komisije imenuje predsednik republike, potrditi pa ga mora parlament.Člen 5(5) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Člani komisije (vključno s predsednikom) so imenovani za triletni mandat z možnostjo podaljšanja, razrešiti pa jih je mogoče le, če so obsojeni na kazen zapora ali ne zmorejo več opravljati svojih nalog zaradi dolgotrajne duševne ali telesne nezmožnosti (v tem primeru se morata z razrešitvijo strinjati dve tretjini članov komisije).Člen 7(1) in člen 8 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Člani nacionalne komisije za človekove pravice ne smejo hkrati zasedati funkcij v parlamentu, lokalnih svetih ali katerem koli državnem ali lokalnem upravnem organu (kot javni uslužbenci).Člen 10 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Nacionalna komisija za človekove pravice lahko preiskavo začne na lastno pobudo ali na zahtevo posameznika. V okviru preiskave lahko zahteva predložitev ustreznega dokaznega gradiva, opravi preglede in zasliši posameznike kot priče.Člen 36 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predložitev dokaznega gradiva ali predmetov se lahko v skladu s členom 36(7) zakona zavrne, če bi to posegalo v državne skrivnosti, tako da bi lahko bistveno vplivalo na državno varnost ali diplomatske odnose, ali če bi to resno oviralo kazensko preiskavo ali sojenje, ki še poteka. V takih primerih lahko komisija od vodje zadevnega organa zahteva dodatne informacije (vodja pa mora to zahtevo v dobri veri izpolniti), če je to potrebno za preverjanje, ali je zavrnitev zagotovitve informacij upravičena. Po preiskavi lahko izda priporočila za izboljšanje ali popravek posameznih politik in praks, ki jih lahko tudi javno objavi.Člen 25(1) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Javni organi morajo nacionalni komisiji za človekove pravice priglasiti načrt izvedbe teh priporočil v 90 dneh po njihovem prejemu.Člen 25(3) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Poleg tega mora zadevni organ v primeru neizvajanja priporočil o tem obvestiti komisijo.Člen 25(4) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Ta pa lahko to neizvajanje nato razkrije parlamentu in/ali ga javno objavi. Javni organi običajno upoštevajo priporočila nacionalne komisije za človekove pravice, k čemur jih močno spodbuja dejstvo, da se njihovo izvajanje ocenjuje v okviru splošnega vrednotenja, ki ga izvaja urad za usklajevanje vladnih politik pod vodstvom urada predsednika vlade.2.4.Pravna sredstva posameznikov2.4.1.Mehanizmi pravnih sredstev, ki so na voljo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkovPosamezniki lahko v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obdelujejo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Dostop se lahko zahteva neposredno pri zadevnem organu ali posredno prek nacionalne komisije za človekove praviceČlen 35(2) zakona o varstvu osebnih podatkov.. Pristojni organ lahko dostop omeji ali zavrne le, če tako določa zakon, če bi to verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo tretje osebe ali če bi verjetno pomenilo neupravičen poseg v premoženjske in druge interese druge osebe (tj. kadar interesi druge osebe prevladajo nad interesi posameznika, ki zahteva dostop)Člen 35(4) zakona o varstvu osebnih podatkov.. Če je dostop zavrnjen, je treba posameznika obvestiti o razlogih za zavrnitev in možnostih pritožbe.Člen 42(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov. Podobno se lahko zavrne zahteva za popravek ali izbris, če tako določajo drugi predpisi, tudi v tem primeru pa je treba posameznika obvestiti o razlogih za zavrnitev in možnosti pritožbe.Člen 36(1)-(2) zakona o varstvu osebnih podatkov in člen 43(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov.Kar zadeva pravna sredstva, lahko posamezniki vložijo pritožbo pri komisiji za varstvo osebnih podatkov, med drugim prek klicnega centra za vprašanja v zvezi z zasebnostjo, ki ga upravlja korejska agencija za splet in varnost.Člen 62 zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega je mediacija za posameznike mogoča v okviru odbora za mediacijo v primeru sporov v zvezi z osebnimi podatki.Členi 40 do 50 zakona o varstvu osebnih podatkov in členi 48-2 do 57 uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta pravna sredstva so na voljo v primeru morebitnih kršitev pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov (glej oddelek 2.2), in iz zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega lahko posamezniki izpodbijajo odločitve ali neukrepanje komisije za varstvo osebnih podatkov na podlagi zakona o upravnem sporu (glej oddelek 2.4.3).2.4.2.Pravna sredstva pred nacionalno komisijo za človekove praviceNacionalna komisija za človekove pravice obravnava pritožbe posameznikov (korejskih in tujih državljanov) v zvezi s kršitvami človekovih pravic, ki jih storijo javni organi.Čeprav se člen 4 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice sklicuje na državljane in tujce, ki prebivajo v Republiki Koreji, se izraz prebivajo nanaša na pristojnost in ne na ozemlje. Če torej nacionalne institucije v Koreji kršijo temeljne pravice tujca zunaj Koreje, lahko ta posameznik vloži pritožbo pri nacionalni komisiji za človekove pravice. Glej na primer ustrezno vprašanje na strani s pogosto zastavljenimi vprašanji nacionalne komisije za človekove pravice, ki je na voljo na povezavi https://www.humanrights.go.kr/site/program/board/basicboard/list?boardtypeid=7025&menuid=002004005001&pagesize=10¤tpage=2. To bi veljalo, če bi korejski javni organi nezakonito dostopali do osebnih podatkov tujca, prenesenih v Korejo. Da lahko posameznik vloži pritožbo pri nacionalni komisiji za človekove pravice, ni potrebno procesno upravičenje.Pritožbo je načeloma treba vložiti v enem letu po kršitvi, vendar se lahko nacionalna komisija za človekove pravice kljub temu odloči za proučitev pritožbe, vložene po tem roku, če zastaralni rok na podlagi kazenskega ali civilnega prava še ni potekel (člen 32(1), točka 4, zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice). Zato bo ta komisija pritožbo obravnavala, čeprav zadevni posameznik v fazi dopustnosti dejansko ne more dokazati škode. Da bi bila pritožba pred to komisijo dopustna, posamezniku v okviru zbiranja osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zato ne bi bilo treba dokazati, da so korejski javni organi dejansko dostopali do njegovih osebnih podatkov. Posameznik lahko tudi zahteva, da se pritožba reši z mediacijo.Člen 42 in naslednji zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Nacionalna komisija za človekove pravice lahko za proučitev pritožbe uporabi preiskovalna pooblastila, med drugim lahko zahteva predložitev ustreznega dokaznega gradiva, izvede preglede in zasliši posameznike kot priče.Člena 36 in 37 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Če preiskava razkrije, da so bili kršeni ustrezni zakoni, lahko nacionalna komisija za človekove pravice predlaga izvedbo popravnih ukrepov oziroma popravek ali izboljšavo zadevnega predpisa, ureditve, politike ali prakse.Člen 44 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predlagani popravni ukrepi lahko vključujejo mediacijo, prenehanje kršitve človekovih pravic, odškodnino za škodo in ukrepe za preprečitev ponovitve enake ali podobne kršitve.Člen 42(4) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. V primeru nezakonitega zbiranja osebnih podatkov na podlagi pravil, ki se uporabljajo, lahko popravni ukrepi vključujejo izbris zbranih osebnih podatkov. Če je zelo verjetno, da kršitev še traja, in je verjetno, da bi ob neukrepanju zaradi nje nastala škoda, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko nacionalna komisija za človekove pravice sprejme nujne ukrepe pomoči.Člen 48 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Čeprav nacionalna komisija za človekove pravice nima pristojnosti, da kar koli zahteva, se lahko njeni sklepi (npr. sklep o prenehanju nadaljnje obravnave pritožbe)Če nacionalna komisija za človekove pravice na primer izjemoma ne more pregledati določenega dokaznega gradiva ali objektov, ker zadevajo državne skrivnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na državno varnost ali diplomatske odnose, oziroma če bi pregled resno oviral kazensko preiskavo ali sojenje, ki še poteka (glej opombo 163), in kadar navedena komisija zato ne more izvesti preiskave, potrebne za oceno utemeljenosti prejetega zahtevka, posameznika obvesti o razlogih za zavrnitev pritožbe, in sicer v skladu s členom 39 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Posameznik lahko v takem primeru izpodbija odločitev navedene komisije na podlagi zakona o upravnem sporu. in priporočila izpodbijajo pred korejskimi sodišči na podlagi zakona o upravnem sporu (glej oddelek 2.4.3 v nadaljevanju).Glej npr. odločbo višjega sodišča v Seulu št. 2007Nu27259 z dne 18. aprila 2008, potrjeno z odločbo vrhovnega sodišča št. 2008Du7854 z dne 9. oktobra 2008; odločbo višjega sodišča v Seulu št. 2017Nu69382 z dne 2. februarja 2018. Če poleg tega ugotovitve te komisije razkrijejo, da je javni organ nezakonito zbiral javne podatke, bi lahko posameznik pred korejskimi sodišči zoper ta javni organ uveljavljal dodatna pravna sredstva, na primer z izpodbijanjem zbiranja na podlagi zakona o upravnem sporu, vložitvijo ustavne pritožbe na podlagi zakona o ustavnem sodišču ali vložitvijo odškodninskega zahtevka za škodo na podlagi zakona o državni odškodnini (glej oddelek 2.4.3 v nadaljevanju).2.4.3.Sodno varstvoPosamezniki se lahko sklicujejo na omejitve in zaščitne ukrepe, opisane v prejšnjih oddelkih, ter tako z različnimi pravnimi sredstvi uveljavljajo sodno varstvo pred korejskimi sodišči.Prvič, zadevni posameznik in njegov zagovornik sta lahko v skladu zakonom o kazenskem postopku prisotna pri izvrševanju odredbe o preiskavi ali zasegu in lahko takrat temu tudi ugovarjata.Člena 121 in 219 zakona o kazenskem postopku. Poleg tega je v zakonu o kazenskem postopku določen mehanizem t. i. kvazipritožbe, ki posameznikom omogoča, da pri pristojnem sodišču vložijo vlogo za razveljavitev ali spremembo odločitve tožilca ali policista o zasegu.Člen 417 zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 414(2) zakona o kazenskem postopku. Glej tudi odločbo vrhovnega sodišča št. 97Mo66 z dne 29. septembra 1997. To posameznikom omogoča, da izpodbijajo ukrepe, sprejete za izvršitev odredbe o zasegu.Poleg tega lahko posamezniki pred korejskimi sodišči pridobijo odškodnino za škodo. Posamezniki lahko na podlagi zakona o državni odškodnini zahtevajo odškodnino za škodo, ki jo javni uslužbenci povzročijo pri opravljanju svojih uradnih dolžnosti v nasprotju z zakonom.Člen 2(1) zakona o državni odškodnini. Zahtevek na podlagi zakona o državni odškodnini se lahko vloži pri specializiranem odškodninskem odboru ali neposredno pri korejskih sodiščih.Člena 9 in 12 zakona o državni odškodnini. Z zakonom so ustanovljeni okrožni odbori (ki jim predseduje namestnik tožilca pristojnega tožilstva), osrednji odbor (ki mu predseduje namestnik ministra za pravosodje) in posebni odbor (ki mu predseduje namestnik ministra za narodno obrambo, obravnava pa odškodninske zahtevke za škodo, ki jo povzroči vojaško osebje ali civilisti, zaposleni v vojski). Odškodninske zahtevke načeloma obravnavajo okrožni odbori, ki morajo v nekaterih okoliščinah take zadeve predati osrednjemu/posebnemu odboru, na primer če odškodnina presega določen znesek ali če posameznik zahteva ponovno odločanje. Člane vseh odborov imenuje minister za pravosodje (npr. izmed javnih uslužbencev ministrstva za pravosodje, pravosodnih uradnikov, odvetnikov in oseb, ki imajo strokovno znanje s področja državnih odškodnin), zanje pa veljajo posebna pravila glede navzkrižja interesov (glej člen 7 uredbe o izvajanju zakona o državni odškodnini). Če je žrtev tuji državljan, se zakon o državni odškodnini uporablja, če država izvora take osebe prav tako zagotavlja državno odškodnino korejskim državljanom.Člen 7 zakona o državni odškodnini. Ta pogoj je v skladu s sodno prakso izpolnjen, če za vložitev odškodninskih zahtevkov v drugi državi ne veljajo znatno drugačni pogoji v prid Koreje ali druge države in na splošno niso strožji od tistih, ki jih določa Koreja, tj. nimajo bistvenih in vsebinskih razlikOdločba vrhovnega sodišča št. 2013Da208388 z dne 11. junija 2015.. Odgovornost države za odškodnino ureja civilni zakon, zato odgovornost države vključuje tudi nematerialno škodo (npr. duševne bolečine).Glej člen 8 zakona o državni odškodnini in člen 751 civilnega zakona.Za kršitve pravil o varstvu podatkov je na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov zagotovljeno dodatno pravno sredstvo. Vsakomur, ki mu je bila zaradi kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov ali zaradi izgube, kraje, razkritja, ponarejanja, spreminjanja ali poškodovanja njegovih osebnih podatkov povzročena škoda, se lahko v skladu s členom 39 zakona o varstvu osebnih podatkov na sodišču dodeli odškodnina za škodo. Pri tem ne velja podobna zahteva glede vzajemnosti kot na podlagi zakona o državni odškodnini.Poleg odškodnine za škodo je mogoče pridobiti upravno varstvo zoper dejanja ali opustitve upravnih organov na podlagi zakona o upravnem sporu. Vsakdo lahko izpodbija odločitev (npr. izvršitev ali zavrnitev izvršitve javnih pooblastil v konkretnem primeru) ali opustitev (javni organ v nasprotju z zakonsko obveznostjo dolgo ne sprejme določene odločitve), kar lahko povzroči razveljavitev/spremembo nezakonite odločitve, ugotovitev ničnosti (tj. ugotovitev, da odločitev ni pravno veljavna ali da ne obstaja v pravnem redu) ali ugotovitev, da je opustitev nezakonita.Člena 2 in 4 zakona o upravnem sporu. Upravno odločitev je mogoče izpodbijati le, če neposredno vpliva na državljanske pravice in dolžnosti.Odločba vrhovnega sodišča št. 98Du18435 z dne 22. oktobra 1999, odločba vrhovnega sodišča št. 99Du1113 z dne 8. septembra 2000 in odločba vrhovnega sodišča št. 2010Du3541 z dne 27. septembra 2012. To vključuje ukrepe za zbiranje osebnih podatkov, bodisi neposredno (npr. s prestrezanjem komunikacij) bodisi z zahtevo po razkritju (npr. ponudniku storitev).Navedeni zahtevki se lahko najprej vložijo pri komisijah za upravne pritožbe, ustanovljenih v okviru določenih javnih organov (npr. nacionalne obveščevalne službe, nacionalne komisije za človekove pravice), ali pri centralni komisiji za upravne pritožbe, ustanovljeni v okviru komisije za preprečevanje korupcije in državljanske pravice.Člen 6 zakona o upravni pritožbi in člen 18(1) zakona o upravnem sporu. Taka upravna pritožba zagotavlja alternativno, bolj neformalno sredstvo za izpodbijanje odločitve ali opustitve javnega organa. Na podlagi zakona o upravnem sporu pa se lahko vloži tudi tožba neposredno pri korejskih sodiščih.Vlogo za razveljavitev/spremembo odločitve na podlagi zakona o upravnem sporu lahko vloži vsaka oseba, ki ima pravni interes, da zahteva razveljavitev/spremembo ali da se ji z razveljavitvijo/spremembo povrnejo pravice, če odločitev ne učinkuje več.Člen 12 zakona o upravnem sporu. Podobno lahko pravdni postopek za potrditev ničnosti začne oseba, ki ima pravni interes za tako potrditev, pravdni postopek za potrditev nezakonitosti ali opustitve pa vsaka oseba, ki je vložila vlogo za odločitev in ima pravni interes, da zahteva potrditev nezakonitosti opustitve.Člena 35 in 36 zakona o upravnem sporu. Pravni interes se v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča razlaga kot pravno zaščiten interes, tj. neposreden in poseben interes, zaščiten z zakoni in drugimi predpisi, na katerih temeljijo upravne odločitve (kar pomeni, da ne gre za splošne, posredne in abstraktne interese javnosti).Odločba vrhovnega sodišča št. 2006Du330 z dne 26. marca 2006. Posamezniki imajo zato pravni interes v primeru kršitev omejitev in zaščitnih ukrepov, povezanih z zbiranjem njihovih osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (na podlagi posebnih predpisov ali zakona o varstvu osebnih podatkov). Pravnomočna sodba na podlagi zakona o upravnem sporu je za stranke v postopku zavezujoča.Člen 30(1) zakona o upravnem sporu.Vlogo za razveljavitev/spremembo odločitve in vlogo za potrditev nezakonitosti opustitve je treba vložiti v 90 dneh od datuma, ko je posameznik seznanjen z odločitvijo/opustitvijo, in načeloma najpozneje eno leto po datumu, ko je bila odločitev sprejeta/je prišlo do opustitve, razen v primeru upravičenih razlogov.Člen 20 zakona o upravnem sporu. Ta rok velja tudi za vloge za potrditev nezakonitosti opustitve, glej člen 38(2) zakona o upravnem sporu. Pojem upravičeni razlogi je treba v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča razlagati široko, tako da je treba presoditi, ali je glede na vse okoliščine zadeve družbeno sprejemljivo dopustiti pritožbo, vloženo po roku.Odločba vrhovnega sodišča št. 90Nu6521 z dne 28. junija 1991. To na primer (med drugim) vključuje razloge za zamudo, za katere zadevna stranka ne more biti odgovorna (tj. okoliščine, na katere pritožnik ne more vplivati, ker na primer ni bil uradno obveščen o zbiranju svojih osebnih podatkov), ali višjo silo (npr. naravno nesrečo, vojno).Nazadnje, posamezniki lahko vložijo tudi ustavo pritožbo pri ustavnem sodišču.Člen 68(1) zakona o ustavnem sodišču. Vse osebe, katerih temeljne pravice, ki jih zagotavlja ustava, so kršene zaradi izvrševanja ali neizvrševanja pristojnosti državnih organov (razen sodnih odločb), lahko na podlagi zakona o ustavnem sodišču zahtevajo odločanje o ustavni pritožbi. Najprej je treba izčrpati druga pravna sredstva, če so na voljo. Tuji državljani lahko v skladu s sodno prakso ustavnega sodišča vložijo ustavno pritožbo, če so njihove osnovne pravice priznane na podlagi korejske ustave (glej pojasnila v oddelku 1.1).Odločba ustavnega sodišča št. 99HeonMa194 z dne 29. novembra 2001. Ustavne pritožbe je treba vložiti v 90 dneh po tem, ko se je posameznik seznanil s kršitvijo, in v enem letu od nastanka kršitve. Glede na to, da se za pravdne postopke na podlagi zakona o ustavnem sodišču uporablja postopek iz zakona o upravnem sporuČlen 40 zakona o ustavnem sodišču., bo pritožba v primeru upravičenih razlogov, kot se razlagajo v skladu z zgoraj opisano sodno prakso vrhovnega sodišča, še vedno dopustna.Če je treba najprej izčrpati druga pravna sredstva, je treba ustavno pritožbo vložiti v 30 dneh po dokončni odločitvi o takem pravnem sredstvu.Člen 69 zakona o ustavnem sodišču. Ustavno sodišče lahko izvrševanje pristojnosti državnih organov, ki je povzročilo kršitev, razglasi za nično ali potrdi, da določena opustitev ukrepanja ni ustavna.Člen 75(3) zakona o ustavnem sodišču. V takem primeru mora zadevni organ sprejeti ukrepe za izpolnitev odločbe sodišča.3.VLADNI DOSTOP ZA NAMENE NACIONALNE VARNOSTI3.1.Pristojni javni organi na področju nacionalne varnostiRepublika Koreja ima dve posebni obveščevalni agenciji: nacionalno obveščevalno službo in poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil. Poleg njiju pa lahko osebne podatke za namene nacionalne varnosti zbirata tudi policija in tožilstvo.Nacionalna obveščevalna služba je bila ustanovljena z zakonom o nacionalni obveščevalni službi, deluje pa neposredno pod pristojnostjo in nadzorom predsednika republike.Člen 2 in člen 4(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Ta služba zlasti zbira, združuje in razširja informacije o tujih državah (in Severni Koreji)Ta pojem ne zajema informacij o posameznikih, temveč informacije o splošnih informacijah o tujih državah (trendi, razvoj dogodkov) ter o dejavnostih državnih akterjev iz tretjih držav., obveščevalne podatke, povezane z nalogo preprečevanja vohunjenja (vključno z vojaškim in gospodarskim vohunjenjem), terorizma in dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb, obveščevalne podatke o določenih vrstah kaznivih dejanj, usmerjenih proti javnosti in nacionalni varnosti (npr. nacionalna vstaja, vojaški napad tujih sil), ter obveščevalne podatke, povezane z nalogo zagotavljanja kibernetske varnosti in preprečevanja kibernetskih napadov in groženj ali boja proti njim.Člen 3(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Zakon o nacionalni obveščevalni službi, ki določa ustanovitev te službe in opredeljuje njene naloge, določa tudi splošna načela, ki urejajo vse njene dejavnosti. Nacionalna obveščevalna služba mora na splošno ohranjati politično nevtralnost ter varovati svoboščine in pravice posameznikov.Člen 3(1) in člen 6(2) ter člena 11 in 21. Glej tudi pravila o navzkrižju interesov, zlasti člena 10 in 12. Njen direktor mora oblikovati splošne smernice, ki določajo načela, področje uporabe in postopke za izpolnjevanje njenih nalog v zvezi z zbiranjem in uporabo informacij, ter mora o njih poročati parlamentu.Člen 4(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Ta pa lahko (prek svojega obveščevalnega odbora) zahteva, da se smernice popravijo ali dopolnijo, če meni, da so nezakonite ali nepravične. Splošneje velja, da direktor in uslužbenci nacionalne obveščevalne službe ne smejo zlorabljati svojih pooblastil tako, da bi kateri koli organ, organizacijo ali posameznika prisilili v nekaj, česar po zakonu ni dolžan storiti, ali posameznika ovirali pri uresničevanju pravic.Člen 13 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Poleg tega mora nacionalna obveščevalna služba pri kakršni koli cenzuri pošte, prestrezanju telekomunikacij, zbiranju podatkov o lokaciji ali podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji ali snemanju zasebnih pogovorov ali prisluškovanju tem pogovorom upoštevati zakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o podatkih o lokaciji ali zakon o kazenskem postopku.Člen 14 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Za vsako zlorabo pooblastil ali zbiranje informacij v nasprotju s temi zakoni se izrečejo kazenske sankcije.Člena 22 in 23 zakona o nacionalni obveščevalni službi.Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil je vojaška obveščevalna agencija, ustanovljena v okviru ministrstva za obrambo. Pristojno je za varnostne zadeve v vojski, vojaške kazenske preiskave (za katere se uporablja zakon o vojaškem sodišču) in vojaške obveščevalne podatke. Na splošno ne izvaja nadzora nad civilisti, razen če je to nujno za opravljanje njegovih vojaških nalog. Osebe, ki jih je mogoče preiskovati, so vojaško osebje, civilisti, zaposleni v vojski, osebe na vojaškem usposabljanju, osebe v vojaški službi v rezervni sestavi ali v službi za novačenje in vojni ujetniki.Člen 1 zakona o vojaškem sodišču. Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil mora pri zbiranju podatkov o komunikaciji za namene nacionalne varnosti upoštevati omejitve in zaščitne ukrepe iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in uredbe o izvajanju tega zakona.3.2.Pravna podlaga in omejitveZakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o boju proti terorizmu za zaščito državljanov in javne varnosti ter zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev zagotavljajo pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti ter določajo veljavne omejitve in zaščitne ukrepePolicija in nacionalna obveščevalna služba pri preiskovanju kaznivih dejanj, povezanih z nacionalno varnostjo, delujeta na podlagi zakona o kazenskem postopku, poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil pa mora upoštevati zakon o vojaškem sodišču.. S temi omejitvami in zaščitnimi ukrepi, kot so opisani v naslednjih oddelkih, se zagotavlja, da sta zbiranje in obdelava podatkov omejena na to, kar je nujno potrebno za dosego zakonitega cilja. To izključuje kakršno koli množično in neselektivno zbiranje osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti.3.2.1.Zbiranje podatkov o komunikaciji3.2.1.1.Zbiranje podatkov o komunikaciji s strani obveščevalnih agencij3.2.1.1.1.Pravna podlagaZakon o varstvu zasebnosti komunikacij obveščevalne agencije pooblašča za zbiranje podatkov o komunikaciji, od ponudnikov komunikacijskih storitev pa zahteva, da ugodijo zahtevam teh agencij.Člen 15-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Kot je opisano v oddelku 2.2.2.1, se v tem zakonu razlikuje med zbiranjem vsebine komunikacij (tj. ukrepi za omejevanje komunikacij, kot so ukrepi prisluškovanja ali cenzureČlen 2(6) in (7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.) in zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Člen 2(11) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Prag za zbiranje teh dveh vrst informacij se razlikuje, postopki, ki se uporabljajo, in zaščitni ukrepi pa so v veliki meri enaki.Glej tudi člen 13-4(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 37(4) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, ki določata, da se postopki, ki se uporabljajo za zbiranje vsebine komunikacij, smiselno uporabljajo tudi za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji. Podrobni podatki o opravljeni komunikaciji (ali metapodatki) se lahko zbirajo za namen preprečevanja groženj mednarodni varnosti.Člen 13-4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za izvajanje ukrepov za omejevanje komunikacij (tj. zbiranje vsebine komunikacij) se uporablja višji prag, saj se ti ukrepi lahko sprejmejo le, če naj bi bila resno ogrožena nacionalna varnost in je zbiranje obveščevalnih podatkov nujno, da se prepreči taka ogroženost (tj. če obstaja resno tveganje za nacionalno varnost in je zbiranje nujno, da se to tveganje prepreči).Člen 7(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Poleg tega se lahko dostop do vsebine komunikacij izvaja le kot skrajni ukrep za zagotovitev nacionalne varnosti, pri čemer si je treba prizadevati za čim manjšo kršitev zasebnosti komunikacij.Člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tudi če je pridobljeno ustrezno soglasje/dovoljenje, se morajo taki ukrepi, takoj prenehati izvajati, ko niso več potrebni, da se čim manj posega v zaupnost komunikacij posameznika.Člen 2 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.3.2.1.1.2.Omejitve in zaščitni ukrepi za zbiranje podatkov o komunikaciji, ki vključuje vsaj enega korejskega državljanaZbiranje podatkov o komunikaciji (vsebine in metapodatkov), kadar je najmanj en udeleženec komunikacije korejski državljan, lahko poteka le z dovoljenjem višjega predsednika višjega sodišča.Člen 7(1)1 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pristojno sodišče je višje sodišče, ki je pristojno v kraju stalnega prebivališča ali sedeža ene ali obeh strank, ki sta predmet nadzora. Obveščevalna agencija mora pisno zahtevo vložiti pri tožilcu ali višjem tožilstvu.Člen 7(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Navesti mora razloge za zbiranje (tj. da naj bi bila nacionalna varnost resno ogrožena ali da je zbiranje potrebno, da se preprečijo grožnje za nacionalno varnost) in priložiti dokazno gradivo, ki podpira te razloge in na prvi pogled izkazuje utemeljenost, ter podrobnosti o zahtevi (tj. nameni, ciljni posamezniki, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter način in kraj zbiranja).Člen 7(3) in člen 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tožilec/višje tožilstvo pa nato zahteva dovoljenje višjega predsednika višjega sodišča.Člen 7(4) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zahtevi, ki jo tožilec vloži pri sodišču, morajo biti navedeni glavni razlogi za sum, če se zahteva več dovoljenj hkrati, pa tudi njihova utemeljitev (glej člen 4 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Ta lahko pisno dovoljenje izda le, če meni, da je vloga utemeljena, v nasprotnem primeru zahtevo zavrne.Člen 7(3) ter člen 6(5) in (9) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V odredbi so podrobno določeni vrsta, namen, cilj, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter dovoljen kraj in način zbiranja.Člen 7(3) in člen 6(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Če je cilj ukrepa preiskava kaznivega dejanja zarote, ki ogroža nacionalno varnost, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti navedenih postopkov, se uporabljajo posebna pravila.Člen 8 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko obveščevalne agencije nadzorne ukrepe izvedejo brez predhodnega soglasja sodišča.Člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Vendar mora obveščevalna agencija takoj po izvedbi nujnih ukrepov zaprositi za dovoljenje sodišča. Če se dovoljenje ne pridobi v 36 urah od sprejetja ukrepov, se morajo ukrepi takoj prenehati izvajati.Člen 8(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zbiranje informacij v nujnih primerih mora vedno potekati v skladu z izjavo o cenzuri/prisluškovanju v nujnem primeru, obveščevalna agencija, ki izvaja zbiranje, pa mora voditi evidenco vseh nujnih ukrepov.Člen 8(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za nujne ukrepe v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj glej oddelek 2.2.2.2.V primerih, ko se nadzor hitro zaključi, tako da dovoljenje sodišča ni več potrebno, mora vodja pristojnega višjega državnega tožilstva vodji pristojnega sodišča, ki vodi evidenco nujnih ukrepov, poslati obvestilo o nujnem ukrepu, ki ga pripravi obveščevalna agencija.Člen 8(5) in (7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V tem obvestilu morajo biti navedeni namen, cilj, področje in obdobje uporabe, kraj izvedbe in način nadzora ter razlogi, zakaj vloga ni bila vložena pred sprejetjem ukrepa (člen 8(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). To sodišču omogoči, da prouči zakonitost zbiranja.3.2.1.1.3.Omejitve in zaščitni ukrepi za zbiranje podatkov o komunikaciji, ki vključuje le posameznike, ki niso državljani KorejeDa lahko obveščevalne agencije zbirajo podatke o komunikaciji izključno med posamezniki, ki niso državljani Koreje, morajo pridobiti predhodno pisno soglasje predsednika republike.Člen 7(1)2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Take komunikacije se bodo zbirale le za namene nacionalne varnosti, če spadajo v eno od več navedenih kategorij, in sicer komunikacije med državnimi uradniki ali drugimi posamezniki iz držav, ki so sovražne do Republike Koreje, tujimi agencijami, skupinami ali državljani, osumljenimi vpletenosti v dejavnosti proti KorejiTo se nanaša na dejavnosti, ki ogrožajo obstoj in varnost naroda, demokratični red ali preživetje in svobodo ljudi., ali člani skupin na Korejskem polotoku, ki dejansko ne spadajo pod suverenost Republike Koreje, in njihovimi krovnimi skupinami s sedežem v tujih državah.Poleg tega, če je ena stranka oseba, opisana v členu 7(1), točka 2, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, druga pa ni znana ali je ni mogoče opredeliti, se bo uporabljal postopek iz člena 7(1), točka 2, navedenega zakona. Če pa je ena stranka komunikacije korejski državljan in druga posameznik, ki ni državljan Koreje, je v skladu s postopkom, opisanim v oddelku 3.2.1.1.2, potrebno soglasje sodišča.Vodja obveščevalne agencije mora direktorju nacionalne obveščevalne službe predložiti načrt ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti.Člen 8(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Direktorja nacionalne obveščevalne službe imenuje predsednik republike po potrditvi v parlamentu (člen 7 zakona o nacionalni obveščevalni službi). Ta preveri, ali je načrt ustrezen, in ga v primeru ustreznosti pošlje predsedniku republike v odobritev.Člen 8(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V načrt je treba vključiti enake informacije, kot se zahtevajo v vlogi za pridobitev dovoljenja sodišča za zbiranje informacij o korejskih državljanih (kot je opisano zgoraj).Člen 8(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij v povezavi s členom 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zlasti je treba navesti razloge za zbiranje (tj. da naj bi bila nacionalna varnost resno ogrožena ali da je zbiranje potrebno, da se preprečijo grožnje za nacionalno varnost) in glavne razloge za sum ter priložiti dokazno gradivo, ki podpira te razloge in na prvi pogled izkazuje utemeljenost, in podrobnosti o zahtevi (tj. nameni, ciljni posamezniki, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter način in kraj zbiranja). Če se zahteva več dovoljenj hkrati, je treba navesti njihov namen in razloge zanje.Člen 8(3) in člen 4 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.V nujnih primerihTo je v primerih, ko je ukrep usmerjen zoper dejanje zarote, ki ogroža nacionalno varnost, in za pridobitev soglasja predsednika republike ni dovolj časa, nesprejetje nujnih ukrepov pa bi lahko ogrozilo nacionalno varnost (člen 8(8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). je treba pridobiti predhodno soglasje ministra, pod katerega ministrstvo spada zadevna obveščevalna agencija. Vendar mora v tem primeru obveščevalna agencija soglasje predsednika republike zahtevati takoj po sprejetju nujnih ukrepov. Če obveščevalna agencija soglasja ne pridobi v 36 urah od vložitve vloge, mora zbiranje podatkov takoj prenehati.Člen 8(9) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V takih primerih se zbrane informacije vedno uničijo.3.2.1.1.4.Splošne omejitve in zaščitni ukrepiKo obveščevalne agencije zahtevajo sodelovanje zasebnih subjektov, jim morajo zagotoviti odredbo sodišča/dovoljenje predsednika ali izvod naslovnice izjave o cenzuri v nujnem primeru, ki jo mora subjekt, od katerega se zahteva sodelovanje, hraniti v svoji evidenci.Člen 9(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 12 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Subjekti, od katerih se zahteva, da obveščevalnim agencijam razkrijejo informacije na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, lahko to razkritje zavrnejo, če se dovoljenje ali izjava o cenzuri v nujnem primeru nanaša na napačen identifikator (npr. telefonsko številko, ki pripada drugemu posamezniku in ne tistemu, ki je opredeljen). Poleg tega se v nobenem primeru ne smejo razkriti gesla, ki se uporabljajo za komunikacije.Člen 9(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Obveščevalne agencije lahko izvajanje ukrepov za omejevanje komunikacij ali zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji poverijo poštnemu uradu ali ponudniku telekomunikacijskih storitev (kot je opredeljen v zakonu o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev).Člen 13 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zadevna obveščevalna agencija in ponudnik, ki prejme zahtevo za sodelovanje, morata še tri leta hraniti evidenco, v kateri so navedeni namen, za katerega se zahtevajo ukrepi, datum izvedbe ali sodelovanja in predmet ukrepov (npr. pošta, telefon, e-pošta).Člen 9(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 17(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To obdobje ne velja za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji (glej člen 39 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Ponudniki telekomunikacijskih storitev, ki zagotavljajo podrobne podatke o opravljeni komunikaciji, morajo v svojih evidencah še sedem let hraniti informacije o pogostosti zbiranja ter o tem dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Člen 13(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 39 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Obveščevalne agencije morajo o informacijah, ki so jih zbrale, in rezultatu dejavnosti nadzora poročati direktorju nacionalne obveščevalne službe.Člen 18(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zvezi z zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji je treba hraniti evidence o tem, da je bila vložena zahteva za take podatke, ter same pisne zahteve in institucijo, ki se je nanjo oprla.Člen 13(5) in člen 13-4(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zbiranje podatkov o vsebini komunikacij in podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji lahko traja največ štiri mesece in se mora takoj prenehati, če je zastavljeni cilj medtem že dosežen.Člen 7(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če pogoji za dovoljenje še naprej veljajo, se lahko obdobje z dovoljenjem sodišča ali soglasjem predsednika republike podaljša za največ štiri mesece. Vlogo za pridobitev soglasja za podaljšanje nadzornih ukrepov je treba vložiti pisno, pri tem pa navesti razloge za podaljšanje in predložiti dokazno gradivo.Člen 7(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 5 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Posamezniki so običajno uradno obveščeni o zbiranju njihovih komunikacij, odvisno od pravne podlage za zbiranje. Zlasti mora vodja obveščevalne agencije ne glede na to, ali se zbrane informacije nanašajo na vsebino komunikacij ali na podrobne podatke o opravljeni komunikaciji, in ne glede na to, ali so bile informacije pridobljene v običajnem postopku ali v nujnem primeru, zadevnega posameznika o nadzornem ukrepu uradno pisno obvestiti v 30 dneh od datuma, na katerega se je nadzor končalČlen 9-2(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To se v skladu s členom 13-4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij uporablja za zbiranje vsebine komunikacij in za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji.. Uradno obvestilo mora vključevati (1) dejstvo, da so se zbirale informacije, (2) izvedbeni organ in (3) obdobje izvajanja. Če pa bi uradno obvestilo verjetno ogrozilo nacionalno varnost ali življenje in fizično varnost ljudi, se lahko odložiČlen 9-2(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.. Uradno obvestilo je treba poslati v 30 dneh po prenehanju razlogov za odlogČlen 13-4(2) in člen 9-2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij..Vendar se ta zahteva po uradnem obveščanju nanaša le na zbiranje informacij, kadar je vsaj ena od strank korejski državljan. Zato bodo posamezniki, ki niso državljani Koreje, uradno obveščeni le, če se bodo zbirale njihove komunikacije s korejskimi državljani. Če se zbirajo komunikacije izključno med posamezniki, ki niso državljani Koreje, obveznost uradnega obveščanja torej ne velja.Vsebina komunikacij in podrobni podatki o opravljeni komunikaciji, pridobljeni z nadzorom na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, se lahko uporabijo le (1) za preiskovanje, kazenski pregon ali preprečevanje določenih kaznivih dejanj, (2) za disciplinske postopke, (3) za sodne postopke, v katerih se ena od strank komunikacije sklicuje nanje v odškodninskem zahtevku, ali (4) na podlagi drugih predpisov.Člen 5(1)-(2), člen 12 in člen 13-5 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.3.2.1.2.Zbiranje podatkov o komunikaciji, ki ga za namene nacionalne varnosti izvaja policija/tožilciPolicija/tožilec lahko podatke o komunikaciji (vsebino komunikacij in podrobne podatke o opravljeni komunikaciji ) za namene nacionalne varnosti zbira pod enakimi pogoji, kot so opisani v oddelku 3.2.1.1. Postopek, ki se uporablja za ukrepanje v nujnih primerihIn sicer, kadar ukrep usmerjen zoper kaznivo dejanje zarote, ki ogroža nacionalno varnost, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti običajnega postopka soglasja (člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij)., je postopek, ki je bil opisan zgoraj v zvezi z zbiranjem vsebine komunikacij za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v nujnih primerih (tj. člen 8 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij).3.2.2.Zbiranje podatkov o osumljencih terorizma3.2.2.1.Pravna podlagaZ zakonom o boju proti terorizmu je direktor nacionalne obveščevalne službe pooblaščen za zbiranje informacij o osumljencih terorizma.Člen 9 zakona o boju proti terorizmu. Osumljenec terorizma je opredeljen kot član teroristične skupineTeroristična skupina je opredeljena kot skupina teroristov, ki jo je kot tako označila Organizacija združenih narodov (člen 2(2) zakona o boju proti terorizmu)., oseba, ki spodbuja dejavnosti teroristične skupine (s spodbujanjem in razširjanjem zamisli ali taktik teroristične skupine), zbira ali prispeva sredstva za terorizemTerorizem je v členu 2(1) zakona o boju proti terorizmu opredeljen kot ravnanje, storjeno z namenom oviranja izvajanja pooblastil države, lokalne uprave ali tuje vlade (vključno z lokalnimi upravnimi organi in mednarodnimi organizacijami) ali z namenom, da se ta pooblastila izvajajo za namene, ki za njihovo izvajanje niso obvezni, ali za namene zastraševanja javnosti. To vključuje (a) povzročitev smrti osebe ali ogrožanje njenega življenja s povzročitvijo telesne poškodbe ali njenim zadrževanjem, zapiranjem, ugrabitvijo ali zajetjem osebe za talca; (b) določene vrste ravnanja, usmerjene v zrakoplov (npr. povzročitev trčenja, ugrabitev ali poškodovanje zrakoplova med letom); (c) določene vrste ravnanja, povezane z ladjo (npr. zajetje ali uničenje ladje ali morske konstrukcije med obratovanjem ali poškodovanje ladje ali morske konstrukcije med obratovanjem do te mere, da je ogrožena njena varnost, vključno s poškodovanjem tovora, naloženega na ladjo ali morsko konstrukcijo med obratovanjem); (d) namestitev, sprožitev ali drugačen način uporabe biokemičnega, eksplozivnega ali zažigalnega orožja ali naprave z namenom povzročitve smrti, hude poškodbe ali hude materialne škode ali s takim učinkom na določeni vrsti vozil ali objektov (npr. vlakih, tramvajih, motornih vozilih, javnih parkih in postajah, energetski infrastrukturi za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina ter telekomunikacijski infrastrukturi); (e) določene vrste ravnanja, povezanega z jedrskimi ali radioaktivnimi materiali ali jedrskimi objekti (npr. ogrožanje človeških življenj, teles ali premoženja ali drugačno motenje javne varnosti z uničenjem jedrskega reaktorja ali nepravilnim ravnanjem z radioaktivnimi materiali itd.). ali je vpletena v druge dejavnosti pripravljanja ali širjenja terorizma, sodelovanja pri njem ali napeljevanja k njemu, ali oseba, za katero se utemeljeno sumi, da je take dejavnosti izvajala.Člen 2(3) zakona o boju proti terorizmu. Vsak javni uslužbenec, ki izvaja zakon o boju proti terorizmu, mora praviloma spoštovati temeljne pravice iz korejske ustave.Člen 3(3) zakona o boju proti terorizmu.Zakon o boju proti terorizmu sam po sebi ne določa posebnih pristojnosti, omejitev in zaščitnih ukrepov za zbiranje informacij o osumljencih terorizma, temveč se sklicuje na postopke v drugih predpisih. Prvič, direktor nacionalne obveščevalne službe lahko na podlagi zakona o boju proti terorizmu zbira (1) informacije o vstopu v Republiko Korejo in izstopu iz nje, (2) informacije o finančnih transakcijah in (3) podatke o komunikaciji. Ustrezne postopkovne zahteve so glede na iskano vrsto informacij določene v zakonu o priseljevanju, zakonu o carini, zakonu o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah oziroma zakonu o varstvu zasebnosti komunikacij.Člen 9(1) zakona o boju proti terorizmu. V zvezi z zbiranjem informacij o vstopu v Korejo in izstopu iz nje se zakon o boju proti terorizmu sklicuje na postopke iz zakona o priseljevanju in zakona o carini. Vendar v teh zakonih taka pooblastila za zdaj niso določena. V zvezi z zbiranjem podatkov o komunikaciji in informacij o finančnih transakcijah se zakon o boju proti terorizmu sklicuje na omejitve in zaščitne ukrepe iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij (ki so podrobneje opisani v nadaljevanju) in zakona o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah (ki, kot je obrazloženo v oddelku 2.1, ni upošteven za namene ocene za sklep o ustreznosti).Poleg tega člen 9(3) zakona o boju proti terorizmu podrobno določa, da lahko direktor nacionalne obveščevalne službe od upravljavca osebnih podatkovKot je opredeljen v členu 2 zakona o varstvu osebnih podatkov, tj. javna institucija, pravna oseba, organizacija, posameznik itd., ki neposredno ali posredno obdeluje osebne podatke zaradi upravljanja datotek z osebnimi podatki za uradne ali poslovne namene. ali ponudnika podatkov o lokacijiKot je opredeljen v členu 5 zakona o varstvu, uporabi itd. podatkov o lokaciji (v nadaljnjem besedilu: zakon o podatkih o lokaciji), tj. vsakdo, ki je dobil dovoljenje korejske komisije za komunikacije za opravljanje dejavnosti zagotavljanja podatkov o lokaciji. zahteva osebne podatke ali podatke o lokaciji osumljenca terorizma. Ta možnost je omejena na zahteve za prostovoljno razkritje, na katere se upravljavcem osebnih podatkov in ponudnikom podatkov o lokaciji ni treba odzvati, vsekakor pa to lahko storijo le v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in zakonom o podatkih o lokaciji (glej oddelek 3.2.2.2 v nadaljevanju).3.2.2.2.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za prostovoljno razkritje na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o podatkih o lokacijiZahteve za prostovoljno sodelovanje na podlagi zakona o boju proti terorizmu morajo biti omejene na informacije o osumljencih terorizma (glej oddelek 3.2.2.1). Pri vsaki taki zahtevi nacionalne obveščevalne službe je treba upoštevati načela zakonitosti, potrebnosti in sorazmernosti, ki izhajajo iz korejske ustave (člen 12(1) in člen 37(2))Glej tudi člen 3(2) in (3) zakona o boju proti terorizmu., ter zahteve za zbiranje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (člen 3(1) navedenega zakona, glej oddelek 1.2). Zakon o nacionalni obveščevalni službi poleg tega podrobno določa, da nacionalna obveščevalna služba ne sme zlorabljati svojih pooblastil tako, da bi kateri koli organ, organizacijo ali posameznika prisilila v nekaj, česar po zakonu ni dolžan storiti, ali posameznika ovirala pri uresničevanju pravic.Člen 11(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Za kršitev te prepovedi se lahko izrečejo kazenske sankcije.Člen 19 zakona o nacionalni obveščevalni službi.Upravljavci osebnih podatkov in ponudniki podatkov o lokaciji niso zavezani ugoditi zahtevam, ki jih na podlagi zakona o boju proti terorizmu prejmejo od nacionalne obveščevalne službe. Ugodijo jim lahko na prostovoljni podlagi, vendar morajo upoštevati zakon o varstvu osebnih podatkov in zakonom o podatkih o lokaciji. Kar zadeva skladnost z zakonom o varstvu osebnih podatkov, mora upravljavec zlasti upoštevati interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in informacij ne sme razkriti, če bi s tem verjetno nepošteno posegel v interese posameznika ali tretje osebe.Člen 18(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega mora biti zadevni posameznik v skladu z uradnim obvestilom št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov uradno obveščen o razkritju. Tako uradno obveščanje se lahko v izjemnih primerih odloži, zlasti če in dokler bi ogrozilo tekočo kazensko preiskavo ali bi verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo druge osebe, kadar te pravice ali interesi očitno prevladajo nad pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 2(iii).3.2.2.3.Omejitve in zaščitni ukrepi na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacijNa podlagi zakona o boju proti terorizmu lahko obveščevalne agencije zbirajo podatke o komunikaciji (vsebino komunikacij in podrobne podatke o opravljeni komunikaciji) le, kadar je to potrebno za protiteroristične dejavnosti, tj. dejavnosti, povezane s preprečevanjem in protiukrepi proti terorizmu. Za zbiranje osebnih podatkov za namene boja proti terorizmu se uporabljajo postopki iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, opisani v oddelku 3.2.1.3.2.3.Prostovoljno razkritje s strani telekomunikacijskih operaterjevTelekomunikacijski operaterji lahko na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev ugodijo zahtevi za razkritje podatkov o komunikaciji, ki jo poda obveščevalna agencija, ki namerava informacije zbirati za preprečitev grožnje državni varnosti.Člen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Pri vsaki taki zahtevi je treba upoštevati načela zakonitosti, potrebnosti in sorazmernosti, ki izhajajo iz korejske ustave (člena 12(1) in 37(2))Glej tudi člen 3(2) in (3) zakona o boju proti terorizmu., ter zahteve za zbiranje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (člen 3(1) navedenega zakona, glej oddelek 1.2). Poleg tega se uporabljajo enake omejitve in zaščitni ukrepi kot v zvezi s prostovoljnimi razkritji za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.2.4).Zahtevo je treba zlasti predložiti pisno ter navesti razloge zanjo, povezavo z zadevnim uporabnikom in obseg zahtevanih informacij, ponudnik telekomunikacijskih storitev pa mora voditi evidenco in dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Ponudniki telekomunikacijskih storitev niso zavezani ugoditi zahtevam, lahko pa to storijo na prostovoljni podlagi in le v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. V zvezi s tem veljajo za ponudnike telekomunikacijskih storitev iste obveznosti, tudi glede obveščanja posameznika, kot kadar prejmejo zahtevo organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, kakor je podrobneje razloženo v oddelku 2.2.3.3.3.NadzorDejavnosti korejskih obveščevalnih agencij nadzorujejo različni organi. Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil je v skladu z direktivo ministra o izvajanju notranje revizije pod nadzorom ministrstva za narodno obrambo. Nacionalna obveščevalna služba je pod nadzorom izvršilne veje oblasti, parlamenta in drugih neodvisnih organov, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.3.3.1.Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravicZakon o boju proti terorizmu določa, da so obveščevalne agencije pri zbiranju informacij o osumljencih terorizma pod nadzorom komisije za boj proti terorizmu in pooblaščene osebe za varstvo človekovih pravic.Člen 7 zakona o boju proti terorizmu.Komisija za boj proti terorizmu med drugim oblikuje politike v zvezi z dejavnostmi boja proti terorizmu ter nadzoruje izvajanje ukrepov za boj proti terorizmu in dejavnosti različnih pristojnih organov na področju boja proti terorizmu.Člen 5(3) zakona o boju proti terorizmu. Predseduje ji predsednik vlade, sestavlja pa jo več ministrov in vodij vladnih agencij, vključno z ministrom za zunanje zadeve, ministrom za pravosodje, ministrom za narodno obrambo, ministrom za notranje zadeve in varnost, direktorjem nacionalne obveščevalne službe, generalnim komisarjem korejske nacionalne policije in predsednikom komisije za finančne storitve.Člen 3(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Direktor nacionalne obveščevalne službe mora pri izvajanju preiskav v okviru boja proti terorizmu in pri sledenju osumljencem terorizma za zbiranje informacij ali dokaznega gradiva, potrebnega za dejavnosti boja proti terorizmu, poročati predsedniku komisije za boj proti terorizmu (tj. predsedniku vlade).Člen 9(4) zakona o boju proti terorizmu.Z zakonom o boju proti terorizmu je poleg tega vzpostavljena pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic, da bi se temeljne pravice posameznikov varovale pred kršitvami, povzročenimi z dejavnostmi boja proti terorizmu.Člen 7 zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščeno osebo za varstvo človekovih pravic imenuje predsednik komisije za boj proti terorizmu izmed posameznikov, ki izpolnjujejo pogoje iz uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu (tj. vsakdo, ki je usposobljen kot odvetnik in ima najmanj deset let delovnih izkušenj ali strokovno znanje na področju človekovih pravic in je ali je bil najmanj deset let zaposlen na položaju (najmanj) izrednega profesorja ali zaposlen kot višji javni uslužbenec v državnih organih ali lokalnih upravnih organih oziroma ima najmanj deset let delovnih izkušenj na področju človekovih pravic, na primer v nevladni organizaciji).Člen 7(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic je imenovana za dve leti (z možnostjo podaljšanja mandata), razrešiti pa jo je mogoče le iz posebnih, omejenih in upravičenih razlogov, npr. v primeru obtožbe v kazenski zadevi, povezani z njenimi nalogami, v primeru razkritja zaupnih informacij ali zaradi dolgotrajne duševne ali fizične nezmožnosti.Člen 7(3) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu.Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic je pooblaščena za izdajanje priporočil za izboljšanje varstva človekovih pravic s strani organov, udeleženih v dejavnostih boja proti terorizmu, in obdelavo zahtevkov državljanov (glej oddelek 3.4.3).Člen 8(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Kadar je mogoče razumno ugotoviti, da so bile pri opravljanju uradnih dolžnosti kršene človekove pravice, lahko pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic vodji odgovornega organa priporoči odpravo take kršitve.Člen 9(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic se samostojno odloča o sprejetju priporočil, o katerih pa mora poročati predsedniku komisije za boj proti terorizmu. Odgovorni organ pa ji mora nato priglasiti ukrep, sprejet za izvedbo takega priporočila.Člen 9(2) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Če organ priporočila pooblaščene osebe za varstvo človekovih pravic ne bi izvedel, bi se zadeva predala komisiji za boj proti terorizmu, vključno z njenim predsednikom, tj. predsednikom vlade. Do zdaj še ni bilo primerov, ko se njena priporočila ne bi izvedla.3.3.2.ParlamentParlament lahko, kot je opisano v oddelku 2.3.2, preiskuje in pregleduje delovanje javnih organov ter v tem okviru zahteva razkritje dokumentov in navzočnost prič. Ta parlamentarni nadzor v zvezi z zadevami, ki spadajo v pristojnost nacionalne obveščevalne službe, izvaja obveščevalni odbor parlamenta.Člen 36 in člen 37(1), točka 16, zakona o parlamentu. Direktor nacionalne obveščevalne službe, ki nadzoruje, kako agencija izvaja svoje naloge, poroča obveščevalnemu odboru (in predsedniku republike).Člen 18 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Obveščevalni odbor sam lahko zahteva tudi poročilo o konkretni zadevi, na kar se mora direktor nacionalne obveščevalne službe nemudoma odzvati.Člen 15(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Odgovor obveščevalnemu odboru ali pričanje pred njim lahko zavrne le v zvezi z državnimi skrivnostmi o vojaških ali diplomatskih zadevah ali zadevah, povezanih s Severno Korejo, katerih javno razkritje bi lahko resno vplivalo na nacionalno usodo.Člen 17(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Državne skrivnosti so opredeljene kot dejstva, dobrine ali znanje, ki se štejejo za državne skrivnosti, dostop do katerih je dovoljen omejenemu obsegu oseb in ki se ne razkrijejo nobeni drugi državi ali organizaciji, da se prepreči resno poslabšanje nacionalne varnosti, glej člen 13(4) zakona o nacionalni obveščevalni službi. V tem primeru lahko obveščevalni odbor zahteva pojasnilo predsednika vlade. Če se tako pojasnilo ne zagotovi v sedmih dneh od vložitve zahteve, odgovora ali pričanja ni več mogoče zavrniti.Če parlament odkrije, da se je izvajala nezakonita ali neprimerna dejavnost, lahko od zadevnega javnega organa zahteva sprejetje popravnih ukrepov, vključno z dodelitvijo odškodnine, sprejetjem disciplinskih ukrepov in izboljšanjem notranjih postopkov.Člen 16(2) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Po taki zahtevi mora organ takoj ukrepati in o rezultatu poročati parlamentu. V zvezi s parlamentarnim nadzorom obstajajo na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij posebna pravila glede uporabe ukrepov za omejevanje komunikacij (tj. zbiranje vsebine komunikacij).Člen 15 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Parlament lahko vodje obveščevalnih agencij zaprosi za poročilo o posameznih ukrepih za omejevanje komunikacij. Poleg tega lahko na kraju samem izvede preglede opreme za prisluškovanje. Nazadnje, obveščevalne agencije, ki so zbrale informacije o vsebini za namene nacionalne varnosti, in operaterji, ki so te informacije razkrili, morajo o takem razkritju poročati na zahtevo parlamenta.3.3.3.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregledOdbor za revizijo in inšpekcijski pregled izvaja enake nadzorne funkcije v zvezi z obveščevalnimi agencijami kot na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.3.2).Kot to velja za obveščevalni odbor parlamenta, lahko tudi direktor nacionalne obveščevalne službe odgovor odboru za revizijo in inšpekcijski pregled zavrne le, če gre za zadeve, ki so državna skrivnost, in bi njihovo javno razkritje resno vplivalo na nacionalno usodo (člen 13(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi).3.3.4.Komisija za varstvo osebnih podatkovKomisija za varstvo osebnih podatkov zagotavlja dodatni nadzor pri obdelavi podatkov za namene nacionalne varnosti, tudi v fazi zbiranja. Kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku 1.2, to vključuje splošna načela in obveznosti iz člena 3 in člena 58(4) zakona o varstvu osebnih podatkov ter uresničevanje pravic posameznikov, zagotovljenih s členom 4 zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega nadzor komisije za varstvo podatkov v skladu s členom 7-8(3) in (4) ter členom 7-9(5) zakona o varstvu osebnih podatkov zajema tudi morebitne kršitve pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov, kot so zakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o boju proti terorizmu in zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Vsaka kršitev navedenih zakonov glede na zahteve iz člena 3(1) zakona o varstvu osebnih podatkov, ki veljajo za zakonito in pošteno zbiranje osebnih podatkov, pomeni tudi kršitev navedenega zakona. Komisija za varstvo osebnih podatkov je tako pooblaščena, da preiščeČlen 63 zakona o varstvu osebnih podatkov. kršitve zakonov, ki urejajo dostop do podatkov za namene nacionalne varnosti, in pravil za obdelavo iz zakona o varstvu osebnih podatkov, izda nasvete za izboljšanje, naloži popravne ukrepe, priporoči disciplinske ukrepe in predloži morebitna kazniva dejanja ustreznim preiskovalnim organom.Člen 61(2), člen 65(1) in (2) ter člen 64(4) zakona o varstvu osebnih podatkov.3.3.5.Nacionalna komisija za človekove praviceNadzor, ki ga izvaja nacionalna komisija za človekove pravice, velja enako za obveščevalne agencije in druge vladne organe (glej oddelek 2.3.2).3.4.Pravna sredstva posameznikov3.4.1.Pravna sredstva pred pooblaščeno osebo za varstvo človekovih pravicPooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic, vzpostavljena v okviru komisije za boj proti terorizmu, zagotavlja posebno pravno sredstvo v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov v okviru dejavnosti boja proti terorizmu. Obravnava zahtevke državljanov v zvezi s kršitvami človekovih pravic kot posledice dejavnosti boja proti terorizmu.Člen 8(1), točka 2, uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Priporoči lahko popravne ukrepe, zadevni organ pa ji mora poročati o vseh ukrepih, sprejetih za izvajanje takih priporočil. Da lahko posameznik vloži pritožbo pri pooblaščeni osebi za varstvo človekovih pravic, ni potrebno procesno upravičenje. Posledično bo ta pritožbo obravnavala, čeprav zadevni posameznik v fazi dopustnosti dejansko ne more dokazati škode.3.4.2.Mehanizmi pravnih sredstev, ki so na voljo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkovPosamezniki lahko v zvezi z osebnimi podatki, ki se obdelujejo za namene nacionalne varnosti, uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov.Člen 3(5) ter člen 4(1), (3) in (4) zakona o varstvu osebnih podatkov. Zahteve za uresničevanje teh pravic se lahko vložijo neposredno pri obveščevalni agenciji ali posredno prek komisije za varstvo osebnih podatkov. Obveščevalna agencija lahko uresničevanje pravice odloži, omeji ali zavrne, kolikor in dokler je to potrebno in sorazmerno za zaščito pomembnega cilja javnega interesa (npr. kolikor in dokler bi priznanje pravice ogrozilo tekočo preiskavo ali nacionalno varnost) ali kadar bi priznanje pravice lahko povzročilo škodo za življenje ali telo tretje osebe. Kadar se zahteva zavrne ali omeji, je treba posameznika nemudoma uradno obvestiti o razlogih.Poleg tega imajo posamezniki v skladu s členom 58(4) zakona o varstvu osebnih podatkov (zahteva po zagotovitvi ustrezne obravnave posameznih pritožb) in členom 4(5) navedenega zakona (pravica do ustreznega pravnega sredstva za škodo, ki izhaja iz obdelave osebnih podatkov, v hitrem in poštenem postopku) pravico do uveljavljanja pravnih sredstev. To vključuje pravico do poročanja o domnevni kršitvi klicnemu centru za vprašanja v zvezi z zasebnostjo, ki ga upravlja korejska agencija za splet in varnost, in vložitev pritožbe pri komisiji za varstvo osebnih podatkov.Člen 62 in člen 63(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta pravna sredstva so na voljo v primeru morebitnih kršitev pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti, in morebitnih kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov. Kot je pojasnjeno v uradnem obvestilu št. 2021-1, lahko posameznik iz EU vloži pritožbo pri komisiji za varstvo osebnih podatkov prek svojega nacionalnega organa za varstvo podatkov. V tem primeru komisija za varstvo osebnih podatkov posameznika uradno obvesti prek nacionalnega organa za varstvo podatkov po zaključku preiskave (med drugim, če je ustrezno, o naloženih popravnih ukrepih). Zoper odločitve ali neukrepanje te komisije pa se je mogoče nadalje pritožiti pri korejskih sodiščih, in sicer na podlagi zakona o upravnem sporu.3.4.3.Pravna sredstva pred nacionalno komisijo za človekove praviceMožnost uveljavljanja individualnih pravnih sredstev pri nacionalni komisiji za človekove pravice velja enako za obveščevalne agencije in druge vladne organe (glej oddelek 2.4.2).3.4.4.Sodno varstvoKot to velja v zvezi z dejavnostmi organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, lahko posamezniki uveljavljajo različna pravna sredstva zoper obveščevalne agencije v zvezi s kršitvami zgoraj navedenih omejitev in zaščitnih ukrepov.Prvič, posamezniki lahko prejmejo odškodnino za škodo na podlagi zakona o državni odškodnini. V enem primeru je bila odškodnina na primer dodeljena v zvezi z nezakonitim nadzorom, ki ga je izvajalo poveljstvo za podporo obrambnih sil (predhodnik poveljstva za varnostno podporo obrambnih sil).Odločba vrhovnega sodišča št. 96Da42789 z dne 24. julija 1998.Drugič, posamezniki lahko na podlagi zakona o upravnem sporu izpodbijajo odločitve in opustitve s strani upravnih agencij, med drugim obveščevalnih agencij.Člena 3 in 4 zakona o upravnem sporu.Nazadnje, posamezniki lahko zoper ukrepe, ki so jih sprejele obveščevalne agencije, vložijo ustavno pritožbo pri ustavnem sodišču na podlagi zakona o ustavnem sodišču.
Yoon Jong In
predsednik komisije za varstvo osebnih podatkov
Ta dokument so pripravili komisija za varstvo osebnih podatkov ter naslednji zadevni ministrstva in organi:
L0442022SL110120211217SL0001.00036919022Pravni okvir za zbiranje in uporabo osebnih podatkov s strani korejskih javnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter nacionalne varnostiNaslednji dokument vsebuje pregled pravnega okvira za zbiranje in uporabo osebnih podatkov s strani korejskih javnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter nacionalne varnosti (v nadaljnjem besedilu: vladni dostop), zlasti kar zadeva razpoložljivo pravno podlago, pogoje (omejitve) in zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo, ter neodvisni nadzor in individualne možnosti pravnega varstva.1.SPLOŠNA PRAVNA NAČELA, POMEMBNA ZA VLADNI DOSTOP1.1.Ustavni okvirUstava Republike Koreje določa pravico do zasebnosti na splošno (člen 17) in zlasti pravico do komunikacijske zasebnosti (člen 18). Dolžnost države je, da zagotavlja ti temeljni praviciČlen 10 ustave Republike Koreje, razglašene 17. julija 1948 (v nadaljnjem besedilu: ustava).. Ustava nadalje določa, da se lahko pravice in svoboščine državljanov omejijo le z zakonodajo, če je to potrebno zaradi nacionalne varnosti ali ohranjanja javnega reda in miru v javno dobroČlen 37(2) ustave.. Tudi če so take omejitve uvedene, pa ne smejo posegati v bistvo svoboščine ali praviceČlen 37(2) ustave.. Korejska sodišča so te določbe uporabljala v zadevah, ki so se nanašale na poseganje vlade v zasebnost. Vrhovno sodišče je na primer ugotovilo, da se z nadzorovanjem državljanov krši temeljna pravica do zasebnosti, pri čemer je poudarilo, da imajo državljani pravico do samoodločanja glede osebnih podatkovOdločba vrhovnega sodišča Koreje št. 96DA42789 z dne 24. julija 1998.. V drugi zadevi je ustavno sodišče odločilo, da je zasebnost temeljna pravica, ki državljanom zagotavlja zaščito pred poseganjem države v njihovo zasebno življenje in opazovanjem njihovega zasebnega življenjaOdločba ustavnega sodišča št. 2002 Hun-Ma51 z dne 30. oktobra 2003. Ustavno sodišče je podobno v odločbah št. 99Hun-Ma513 in št. 2004Hun-Ma190 (konsolidirana) z dne 26. maja 2005 pojasnilo, da je pravica do nadzora nad lastnimi osebnimi podatki pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da se sam odloči, kdaj, komu ali prek koga in v kakšnem obsegu se bodo njegovi osebni podatki razkrili oziroma kdaj, pri kom ali prek koga in v kakšnem obsegu se bodo uporabili. S to temeljno pravico, ki sicer ni opredeljena v ustavi, se osebna svoboda odločanja ščiti pred tveganjem, ki ga povzroča širitev državnih funkcij in informacijsko-komunikacijske tehnologije..Korejska ustava nadalje zagotavlja, da se nikomur ne sme odvzeti prostost, ga pridržati, preiskati, zaslišati ali mu zaseči predmete, razen če tako določa zakon.Člen 12(1), prvi stavek, ustave. Poleg tega se lahko preiskave in zasegi opravijo le na podlagi odredbe, ki jo izda sodnik, na zahtevo tožilca in ob upoštevanju ustreznega postopka.Člen 16 in člen 12(3) ustave. Preiskovalni organi lahko v izjemnih okoliščinah, tj. kadar je osumljenec kaznivega dejanja prijet med storitvijo kaznivega dejanja (in flagrante delicto) ali če obstaja tveganje, da bi lahko osumljenec storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izreči kazen zapora treh let ali več, pobegnil ali uničil dokaze, opravijo preiskavo ali zaseg brez odredbe, vendar morajo v tem primeru njeno izdajo zahtevati naknadno.Člen 12(3) ustave. Ta splošna načela so nadalje izoblikovana v posebnih zakonih, ki obravnavajo kazenski postopek in zaščito komunikacij (glej v nadaljevanju za podroben pregled).Ustava glede tujih državljanov določa, da je njihov status zagotovljen v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnimi pogodbami.Člen 6(2) ustave. Pravice do zasebnosti zagotavlja več mednarodnih sporazumov, katerih podpisnica je Koreja, na primer Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (člen 17), Konvencija o pravicah invalidov (člen 22) in Konvencija o otrokovih pravicah (člen 16). Čeprav se ustava načeloma sklicuje na pravice državljanov, je ustavno sodišče odločilo, da imajo temeljne pravice tudi tuji državljani.Odločba ustavnega sodišča št. 93 Hun-MA120 z dne 29. decembra 1994. Glej na primer tudi odločbo ustavnega sodišča št. 2014Hun-Ma346 (z dne 31. maja 2018), v kateri je sodišče ugotovilo, da je bila sudanskemu državljanu, pridržanemu na letališču, kršena ustavna pravica do prejema pomoči pravnega svetovalca. V drugem primeru je ustavno sodišče ugotovilo, da je svobodna izbira zakonitega delovnega mesta tesno povezana s pravico do prizadevanja za srečo ter človekovim dostojanstvom in vrednostjo, zato ni omejena le na državljane, temveč je lahko zagotovljena tudi tujcem, zakonito zaposlenim v Republiki Koreji (odločba ustavnega sodišča št. 2007Hun-Ma1083 z dne 29. septembra 2011). Zlasti je navedlo, da ima vsak človek, ne le vsak državljan, pravico do varstva svojega dostojanstva in vrednosti ter pravico, da si prizadeva za srečo.Odločba ustavnega sodišča št. 99HeonMa494 z dne 29. novembra 2001. Pojasnilo je tudi, da je pravica do nadzora nad lastnimi podatki temeljna pravica, ki izhaja iz pravice do dostojanstva in prizadevanja za srečo ter pravice do zasebnega življenja.Glej na primer odločbo ustavnega sodišča št. 99HunMa513. Čeprav se v sodni praksi pravica do zasebnosti posameznikov, ki niso državljani Koreje, do zdaj ni posebej obravnavala, je torej med strokovnjaki splošno sprejeto, da so v členih 12 do 22 ustave (ki vključujejo pravico do zasebnosti in osebno svobodo) določene pravice ljudi.Nazadnje, ustava določa tudi pravico, da se od javnih organov zahteva pravična odškodnina.Člen 29(1) ustave. Poleg tega lahko na podlagi zakona o ustavnem sodišču vsakdo, katerega temeljne pravice, ki jih zagotavlja ustava, so kršene z izvajanjem pooblastil državnih organov (razen z odločbami sodišč), vloži ustavno pritožbo pri ustavnem sodišču.Člen 68(1) zakona o ustavnem sodišču.1.2.Splošna pravila o varstvu podatkovSplošni zakon o varstvu podatkov v Republiki Koreji je zakon o varstvu osebnih podatkov, ki se uporablja za zasebni in javni sektor. V zvezi z javnimi organi se navedeni zakon sklicuje zlasti na obveznost oblikovati politike za preprečevanje škodljivih posledic zlorabe in nepravilne uporabe osebnih podatkov, nediskretnega nadzora in sledenja itd. ter krepitev dostojanstva ljudi in njihove zasebnostiČlen 5(1) zakona o varstvu osebnih podatkov..Pri obdelavi osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj veljajo vse zahteve iz zakona o varstvu osebnih podatkov. To na primer pomeni, da morajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj izpolnjevati zahteve glede zakonite obdelave, tj. sklicevati se morajo na eno od pravnih podlag za zbiranje, uporabo ali zagotavljanje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (členi 15 do 18 zakona o varstvu osebnih podatkov), ter načela omejitve namena (člen 3(1) in (2) zakona o varstvu osebnih podatkov), sorazmernosti/najmanjšega obsega podatkov (člen 3(1) in (6) zakona o varstvu osebnih podatkov), omejene hrambe podatkov (člen 21 zakona o varstvu osebnih podatkov), varnosti podatkov, vključno z uradnim obveščanjem o kršitvi varnosti podatkov (člen 3(4) ter člena 29 in 34 zakona o varstvu osebnih podatkov), in preglednosti (člen 3(1) in (5) ter členi 20, 30 in 32 zakona o varstvu osebnih podatkov). V zvezi z občutljivimi podatki se uporabljajo posebni zaščitni ukrepi (člen 23 zakona o varstvu osebnih podatkov). Poleg tega lahko posamezniki zoper organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v skladu s členom 3(5), členom 4 in členi 35 do 39-2 zakona o varstvu osebnih podatkov uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave.Čeprav se zakon o varstvu osebnih podatkov torej v celoti uporablja za obdelavo osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vsebuje izjemo, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene nacionalne varnosti. V skladu s členom 58(1), točka 2, zakona o varstvu osebnih podatkov se členi 15 do 50 navedenega zakona ne uporabljajo za osebne podatke, zbrane ali zahtevane za analizo informacij, povezanih z nacionalno varnostjo.Člen 58(1), točka 2, zakona o varstvu osebnih podatkov. Nasprotno pa se še naprej uporabljajo poglavje I (Splošne določbe), poglavje II (Oblikovanje politik za varstvo osebnih podatkov itd.), poglavje VIII (Kolektivna tožba zoper kršitev podatkov), poglavje IX (Dodatne določbe) in poglavje X (Kazenske določbe) zakona o varstvu osebnih podatkov. To vključuje splošna načela o varstvu podatkov iz člena 3 (Načela varstva osebnih podatkov) in pravice posameznikov, zagotovljene s členom 4 zakona o varstvu osebnih podatkov (Pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki). To pomeni, da se tudi na tem področju zagotavljajo glavna načela in pravice. Poleg tega člen 58(4) zakona o varstvu podatkov določa, da je treba take podatke obdelati v najmanjšem možnem obsegu, potrebnem za dosego predvidenega namena, in za najkrajše možno obdobje; prav tako se z njim zahteva, da upravljavec osebnih podatkov sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovita varno upravljanje in ustrezna obdelava podatkov, kot so tehnični, upravljavski in fizični zaščitni ukrepi ter ukrepi za ustrezno obravnavanje posameznih pritožb.Komisija za varstvo osebnih podatkov je v uradnem obvestilu št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov dodatno pojasnila, kako se navedeni zakon glede na to delno izjemo uporablja pri obdelavi osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 6. To vključuje zlasti pravice posameznikov (do dostopa, popravka, prenehanja obdelave in izbrisa) ter razloge in omejitve za morebitno omejevanje teh pravic. Glede na uradno obvestilo uporaba temeljnih načel, pravic in obveznosti iz zakona o varstvu osebnih podatkov pri obdelavi osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti odraža jamstva, določena z ustavo, za varstvo pravice posameznika do nadzora nad svojimi osebnimi podatki. Pri vsaki omejitvi te pravice, na primer ko je to potrebno zaradi zaščite nacionalne varnosti, je treba tehtati med pravicami in interesi posameznika ter ustreznimi javnimi interesi, pri tem pa se ne sme posegati v bistvo pravice (člen 37(2) ustave).2.VLADNI DOSTOP ZA NAMENE PREPREČEVANJA, ODKRIVANJA IN PREISKOVANJA KAZNIVIH DEJANJ2.1.Pristojni javni organi na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanjNa podlagi zakona o kazenskem postopku, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev lahko policija, tožilci in sodišča zbirajo osebne podatke za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. V obsegu, v katerem zakon o nacionalni obveščevalni službi podeljuje tako pooblastilo nacionalni obveščevalni službi, mora ta upoštevati navedene zakone.Glej člen 3 zakona o nacionalni obveščevalni službi (zakon št. 12948), ki se nanaša na kazenske preiskave določenih kaznivih dejanj, kot so vstaja, upor in kazniva dejanja, povezana z nacionalno varnostjo (npr. vohunjenje). V tem okviru bi se v zvezi s preiskavami in zasegi uporabljali postopki iz zakona o kazenskem postopku, medtem ko bi zakon o varstvu zasebnosti komunikacij urejal zbiranje komunikacijskih podatkov (glej del 3 o določbah, ki se nanašajo na dostop do komunikacij za namene nacionalne varnosti). Nazadnje, zakon o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah finančnim institucijam zagotavlja pravno podlago za razkritje informacij finančnoobveščevalni enoti Koreje za namen preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ta specializirana agencija pa lahko take informacije nato zagotovi organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Vendar te obveznosti razkritja veljajo le za upravljavce podatkov, ki obdelujejo osebne kreditne informacije v skladu z zakonom o kreditnih informacijah in ki so pod nadzorom komisije za finančne storitve. Ker je obdelava osebnih kreditnih informacij s strani takih upravljavcev izključena iz področja uporabe sklepa o ustreznosti, omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo na podlagi zakona o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah v tem dokumentu niso podrobneje opisani.2.2.Pravna podlaga in omejitveZakon o kazenskem postopku (glej oddelek 2.2.1), zakon o varstvu zasebnosti komunikacij (glej oddelek 2.2.2) ter zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev (glej oddelek 2.2.3) zagotavljajo pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter določajo omejitve in zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo.2.2.1.Preiskave in zasegi2.2.1.1.Pravna podlagaTožilci in višji pravosodni policisti lahko pregledajo predmete, preiščejo osebe ali zasežejo predmete le, če (1) je oseba osumljena storitve kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: osumljenec kaznivega dejanja), (2) je to nujno za preiskavo ter (3) se šteje, da so predmeti, ki naj bi se pregledali, osebe, ki naj bi se preiskale, in morebitni zaseženi predmeti povezani z zadevo.Člen 215(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Enako lahko sodišča opravijo preiskave ali zasežejo predmete, ki naj bi se uporabili kot dokaz ali bi se lahko odvzeli, če se šteje, da so taki predmeti ali osebe povezani s konkretno zadevo.Člen 106(1) ter člena 107 in 109 zakona o kazenskem postopku.2.2.1.2.Omejitve in zaščitni ukrepiTožilci in pravosodni policisti morajo kot splošno obveznost spoštovati človekove pravice osumljenca kaznivega dejanja in vseh drugih zadevnih oseb.Člen 198(2) zakona o kazenskem postopku. Poleg tega se lahko obvezni ukrepi za dosego namena preiskave sprejmejo le, kadar je to izrecno določeno v zakonu o kazenskem postopku, in v najmanjšem potrebnem obsegu.Člen 199(1) zakona o kazenskem postopku.Preiskave, pregledi ali zasegi, ki jih policisti ali tožilci izvedejo v okviru kazenskih preiskav, lahko potekajo le na podlagi pridobljene odredbe sodišča.Člen 215(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Organ, ki vloži vlogo za izdajo odredbe, mora predložiti dokazno gradivo, iz katerega so razvidni razlogi za sum, da je posameznik storil kaznivo dejanje, da je potrebna preiskava, pregled ali zaseg in da obstajajo ustrezni predmeti, ki jih je treba zaseči.Člen 108(1) uredbe o kazenskem postopku. V odredbi morajo biti med drugim navedeni imena osumljenca kaznivega dejanja in kaznivo dejanje, kraj, oseba ali predmeti, ki jih je treba preiskati, ali predmeti, ki jih je treba zaseči, datum izdaje in dejansko obdobje uporabe.Člen 114(1) zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 219 navedenega zakona. Podobno je treba, ko se v okviru tekočega sodnega postopka zunaj glavne obravnave izvajajo preiskave in zasegi, predhodno pridobiti odredbo sodišča.Člen 113 zakona o kazenskem postopku. Zadevni posameznik in njegov zagovornik sta vnaprej uradno obveščena o preiskavi ali zasegu in sta lahko prisotna ob izvršitvi odredbe sodišča.Člena 121 in 122 zakona o kazenskem postopku.Kadar se izvajajo preiskave ali zasegi in je predmet, ki ga je treba preiskati, računalniški disk ali drug nosilec podatkov, se načeloma zasežejo le sami (kopirani ali natisnjeni) podatki in ne celoten nosilec podatkov.Člen 106(3) zakona o kazenskem postopku. Sam nosilec podatkov se lahko zaseže le, kadar je praktično nemogoče ločeno natisniti ali kopirati potrebne podatke ali kadar namena preiskave praktično ni mogoče doseči drugače.Člen 106(3) zakona o kazenskem postopku. Zadevnega posameznika je treba nemudoma uradno obvestiti o zasegu.Člen 219 zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 106(4) zakona o kazenskem postopku. V zakonu o kazenskem postopku ni izjem v zvezi s tem uradnim obvestilom.Preiskave, pregledi in zasegi brez odredbe lahko potekajo le v omejenih primerih. Prvič, tako je v primeru, ko odredbe zaradi nujnosti na kraju izvršitve kaznivega dejanja ni mogoče pridobiti.Člen 216(3) zakona o kazenskem postopku. Kljub temu je treba odredbo nemudoma pridobiti naknadno.Člen 216(3) zakona o kazenskem postopku. Drugič, preiskave in pregledi brez odredbe lahko potekajo na kraju samem, ko je osumljencu kaznivega dejanja odvzeta prostost ali je pridržan.Člen 216(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Nazadnje, tožilec ali višji pravosodni policist lahko brez odredbe zaseže predmet, ki ga je osumljenec kaznivega dejanja ali tretja oseba zavrgla ali je bil prostovoljno izročen.Člen 218 zakona o kazenskem postopku. V zvezi z osebnimi podatki to zajema le podatke, ki jih prostovoljno zagotovi zadevni posameznik sam, ne pa tudi upravljavec osebnih podatkov, ki ima take podatke (za kar bi bila na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov potrebna posebna pravna podlaga). Predmeti, izročeni prostovoljno, so dopustni kot dokazi v sodnem postopku le, če ni razumnega dvoma o prostovoljni naravi razkritja, kar mora dokazati tožilec. Glej odločbo vrhovnega sodišča št. 2013Do11233 z dne 10. marca 2016.Dokazi, pridobljeni v nasprotju z zakonom o kaznivih dejanjih, niso dopustni.Člen 308-2 zakona o kazenskem postopku. Poleg tega kazenski zakonik določa, da se nezakonite preiskave oseb ali prebivališča osebe, zastražene stavbe, gradnje, avtomobila, ladje, zrakoplova ali bivalnega prostora kaznujejo s kaznijo zapora do treh let.Člen 321 kazenskega zakona. Ta določba se zato uporablja tudi, kadar se med nezakonitim zasegom zasežejo predmeti, kot so naprave za shranjevanje podatkov.2.2.2.Zbiranje podatkov o komunikaciji2.2.2.1.Pravna podlagaZbiranje podatkov o komunikaciji ureja poseben zakon, tj. zakon o varstvu zasebnosti komunikacij. Navedeni zakon zlasti določa, da nihče ne sme cenzurirati pošte, prisluškovati pogovorom prek telekomunikacij, pošiljati podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji oziroma snemati ali poslušati pogovorov med drugimi, ki niso javni, razen na podlagi zakona o kazenskem postopku, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij ali zakona o vojaškem sodišču.Člen 3 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zakon o vojaškem sodišču načeloma ureja zbiranje informacij o vojaškem osebju, za civiliste pa se lahko uporablja le v omejenih primerih (npr. če bi vojaško osebje in civilisti skupaj storili kaznivo dejanje ali če posameznik stori kaznivo dejanje zoper vojsko, se lahko postopek začne pred vojaškim sodiščem, glej člen 2 zakona o vojaškem sodišču). Splošne določbe, ki urejajo preiskave in zasege, so podobne zakonu o kazenskem postopku, glej na primer člene 146 do 149 in 153 do 156 zakona o vojaškem sodišču. Navadna pošta se lahko na primer zbira le, kadar je to potrebno za preiskavo in na podlagi odredbe vojaškega sodišča. Če bi se zbirale elektronske komunikacije, se uporabljajo omejitve in zaščitni ukrepi iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pojem komunikacija v smislu zakona o varstvu zasebnosti komunikacij zajema običajno pošto in telekomunikacije.V členu 2(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij je navedeno: prenos ali sprejem vseh vrst zvokov, besed, simbolov ali podob po žici, brezžično, po optičnem kablu ali drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s telefonom, e-pošto, storitvijo podatkov o članstvu, telefaksom in radijskim osebnim klicem. V zvezi s tem se v zakonu razlikuje med ukrepi za omejevanje komunikacijČlen 2(7) in člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. in zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Pojem ukrepi za omejevanje komunikacij zajema cenzuro, tj. zbiranje vsebine navadne pošte, in prisluškovanje pogovorom, tj. neposredno prestrezanje (pridobivanje ali snemanje) vsebine telekomunikacij.Cenzura je opredeljena kot odpiranje pošte brez privolitve zadevne osebe ali seznanitev z vsebino, njeno snemanje ali zadržanje z drugimi sredstvi (člen 2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Prisluškovanje pogovorom pomeni pridobivanje ali snemanje vsebine telekomunikacij s prisluškovanjem ali skupnim branjem zvokov, besed, simbolov ali podob v okviru komunikacij z elektronskimi in mehanskimi napravami brez privolitve zadevne osebe ali poseganje v njihov prenos in sprejem (člen 2(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Pojem podrobni podatki o opravljeni komunikaciji zajema podatke o evidencah opravljenih telekomunikacij, kar vključuje podatke o datumu telekomunikacij ter času njihovega začetka in konca, številu dohodnih in odhodnih klicev, naročniški številki sogovornika ter pogostosti uporabe, dnevniške datoteke o uporabi telekomunikacijskih storitev in podatke o lokaciji (npr. iz baznih postaj, ki sprejemajo signal).Člen 2(11) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij določa omejitve in zaščitne ukrepe za zbiranje obeh vrst podatkov, za neupoštevanje več teh zahtev pa se izrečejo kazenske sankcije.Člena 16 in 17 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To se nanaša na primere, ko zbiranje poteka brez odredbe sodišča, ko se ne vodijo evidence, ko zbiranje ne preneha ob koncu nujnega primera ali ko zadevni posameznik ni obveščen.2.2.2.2.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za zbiranje vsebine komunikacij (ukrepi za omejevanje komunikacij)Zbiranje vsebine komunikacij lahko poteka le kot dodatni način za lajšanje kazenske preiskave (tj. kot skrajni ukrep), pri čemer si je treba prizadevati za čim manjše poseganje v zaupnost komunikacij med ljudmi.Člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ukrepi za omejevanje komunikacij se lahko v skladu s tem splošnim načelom uporabijo le, če bi se sicer težko preprečila storitev kaznivega dejanja, prijel storilec kaznivega dejanja ali zbrali dokazi.Člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki zbirajo vsebino komunikacij, morajo s tem takoj prenehati, ko nadaljnji dostop ni več potreben, s čimer zagotovijo, da je poseganje v zasebnost komunikacij čim manjše.Člen 2 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Poleg tega se lahko ukrepi za omejevanje komunikacij uporabijo le, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se načrtujejo, izvajajo ali so bila storjena določena huda kazniva dejanja, izrecno navedena v zakonu o varstvu zasebnosti komunikacij. To vključuje kazniva dejanja, kot so vstaja, kriminal, povezan z drogami, ali kazniva dejanja, ki vključujejo uporabo eksploziva, in kazniva dejanja, povezana z nacionalno varnostjo, diplomatskimi odnosi ali vojaškimi oporišči in objekti.Člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Cilj ukrepa za omejevanje komunikacij morajo biti določene poštne pošiljke oziroma telekomunikacije, ki jih pošlje ali prejme osumljenec, ali poštne pošiljke oziroma telekomunikacije, ki jih osumljenec pošlje ali prejme v določenem obdobju.Člen 5(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Tudi kadar so izpolnjeni vsi ti pogoji, lahko zbiranje podatkov o vsebini poteka le na podlagi odredbe sodišča. Zlasti lahko tožilec zahteva, da sodišče dovoli zbiranje podatkov o vsebini v zvezi z osumljencem ali preiskovancem.Člen 6(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Podobno lahko pravosodni policist za dovoljenje zaprosi tožilca, ta pa lahko nato zahteva odredbo sodišča.Člen 6(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zahteva za izdajo odredbe mora biti pisna in mora vsebovati točno določene elemente. Zlasti morajo biti v njej navedeni (1) utemeljeni razlogi za sum, da se načrtuje, izvaja ali je bilo storjeno eno od kaznivih dejanja s seznama, ter vse dokazno gradivo, ki že na prvi pogled potrjuje sum, (2) ukrepi za omejevanje komunikacij, njihovi cilji, obseg, namen in dejansko obdobje izvajanja ter (3) kraj in način izvedbe ukrepov.Člen 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 4(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Če so izpolnjene pravne zahteve, lahko sodišče izda pisno dovoljenje za izvedbo ukrepov za omejevanje komunikacij v zvezi z osumljencem ali preiskovancem.Člen 6(5) in (8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V njem so določene vrste ukrepov ter njihov cilj, obseg, dejansko obdobje izvajanja, kraj in način izvedbe.Člen 6(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Ukrepi za omejevanje komunikacij se lahko izvajajo le dva meseca.Člen 6(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če je njihov namen dosežen še pred koncem tega obdobja, se morajo takoj prenehati izvajati. Če pa so zahtevani pogoji še vedno izpolnjeni, se lahko v dvomesečnem roku vloži zahteva za podaljšanje dejanskega obdobja uporabe teh ukrepov. Taka zahteva mora vključevati dokazno gradivo, ki že na prvi pogled utemeljuje podaljšanje ukrepov.Člen 6(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Podaljšano obdobje skupno ne sme presegati enega leta ali treh let za določena posebno huda kazniva dejanja (npr. kazniva dejanja, povezana z vstajo, vojaškim napadom tujih sil, nacionalno varnostjo itd.).Člen 6(8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko zahtevajo pomoč komunikacijskih operaterjev, in sicer z zagotovitvijo pisnega dovoljenja sodišča.Člen 9(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Komunikacijski operaterji morajo sodelovati in prejeto dovoljenje hraniti v svojih evidencah.Člen 15-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 12 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Sodelovanje lahko zavrnejo, če so podatki o ciljnem posamezniku, kot so navedeni na pisnem dovoljenju sodišča (npr. njegova telefonska številka), nepravilni. Poleg tega ne smejo v nobenem primeru razkriti gesel, ki se uporabljajo za telekomunikacije.Člen 9(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Vsakdo, ki izvaja ukrepe za omejevanje komunikacij ali od katerega se zahteva sodelovanje, mora voditi evidenco, v kateri navede namen ukrepov, njihovo izvedbo, datum zagotovitve sodelovanja in cilj.Člen 9(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki izvajajo ukrepe za omejevanje komunikacij, morajo prav tako voditi evidenco, v kateri navedejo podrobnosti in dosežene rezultate.Člen 18(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pravosodni policisti morajo te informacije zagotoviti v poročilu tožilcu ob zaključku preiskave.Člen 18(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Ko tožilec v zvezi z zadevo, v kateri so se uporabili ukrepi za omejevanje komunikacij, vloži obtožni akt ali izda odločitev o tem, da obtožnica ne bo vložena oziroma da se ne bo zahtevalo prijetje zadevnega posameznika (tj. ne le sklep o začasni prekinitvi postopka), mora posameznika, zoper katerega se uporabljajo ukrepi za omejevanje komunikacij, uradno obvestiti o izvedbi takih ukrepov, organu, ki jih je izvedel, in obdobju njihovega izvajanja. Tako uradno obvestilo je treba poslati v 30 dneh po odločitvi.Člen 9-2(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pošiljanje uradnega obvestila se lahko odloži, če je verjetno, da bi to resno ogrozilo nacionalno varnost ali poseglo v javno varnost in red, ali če je verjetno, da bi to povzročilo bistveno škodo za življenje in telo drugih oseb.Člen 9-2(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če namerava tožilec ali pravosodni policist pošiljanje uradnega obvestila odložiti, mora pridobiti soglasje direktorja okrožnega državnega tožilstva.Člen 9-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ko razlogi za odlog prenehajo, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po prenehanju.Člen 9-2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij določa tudi poseben postopek za zbiranje vsebine komunikacij v nujnih primerih. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko vsebino komunikacij zbirajo zlasti v primeru skorajšnjega načrtovanja ali storitve kaznivega dejanja organiziranega kriminala ali drugega hudega kaznivega dejanja, katerega neposredna posledica bi lahko bila smrt ali huda poškodba, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti rednega postopka (kot je opredeljen zgoraj).Člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Policist ali tožilec lahko v takem nujnem primeru sprejme ukrepe za omejevanje komunikacij brez predhodnega dovoljenja sodišča, vendar mora zanj zaprositi takoj po izvedbi ukrepa. Če organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ne pridobi dovoljenja sodišča v 36 urah od trenutka, ko so bili izvedeni nujni ukrepi, mora zbiranje takoj prenehati, čemur običajno sledi uničenje zbranih informacij.Člen 8(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Policisti, ki izvajajo nadzor v nujnih primerih, to počnejo pod nadzorom tožilca, če pa navodil tožilca zaradi nujnosti hitrega ukrepanja ni mogoče zagotoviti vnaprej, mora policija pridobiti soglasje tožilca takoj po začetku izvajanja.Člen 8(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 16(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pravila o uradnem obveščanju posameznika, kot so opisana zgoraj, se uporabljajo tudi za zbiranje vsebine komunikacij v nujnih primerih.Zbiranje informacij v nujnih primerih mora vedno potekati v skladu z izjavo o cenzuri/prisluškovanju v nujnem primeru, organ, ki izvaja zbiranje, pa mora voditi evidenco vseh nujnih ukrepov.Člen 8(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zahtevi sodišču za izdajo dovoljenja za nujne ukrepe je treba priložiti pisni dokument, v katerem so navedeni potrebni ukrepi za omejevanje komunikacij, cilj, obseg, obdobje izvajanja, kraj izvedbe, način in pojasnilo, kako zadevni ukrepi za omejevanje komunikacij izpolnjujejo člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacijIn sicer, da obstaja utemeljen razlog za sum, da se načrtujejo, izvajajo ali so bila storjena določena huda kazniva dejanja, ter da drugače ni mogoče preprečiti storitve kaznivega dejanja, prijeti osumljenca ali zbrati dokazov., skupaj z dokazili.V primerih, ko se nujni ukrepi zaključijo hitro, tako da dovoljenje sodišča ni več potrebno (npr. če je osumljenec prijet takoj po začetku prestrezanja, ki s tem preneha), direktor pristojnega državnega tožilstva o nujnem ukrepu obvesti pristojno sodišče.Člen 8(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V obvestilu morajo biti navedeni namen, cilj, obseg, obdobje izvajanja, kraj izvedbe in način zbiranja ter razlogi za nevložitev zahteve za dovoljenje sodišča.Člen 86(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To obvestilo, na podlagi katerega lahko sodišče, ki ga prejme, prouči zakonitost zbiranja, je treba vključitvi v evidenco obvestil o nujnih ukrepih.Na splošno se zahteva, da se lahko vsebina komunikacij, pridobljenih z izvajanjem ukrepov za omejevanje komunikacij na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, uporabi le za preiskovanje, kazenski pregon ali preprečevanje zgoraj navedenih specifičnih kaznivih dejanj, v disciplinskem postopku za ista kazniva dejanja, v okviru odškodninske tožbe, ki jo vloži stranka v komunikaciji, ali kadar to dovoljujejo drugi predpisi.Člen 12 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.V primeru zbiranja telekomunikacij, ki se prenašajo prek interneta, se uporabljajo posebni zaščitni ukrepi.Člen 12-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Take informacije se lahko uporabijo le za preiskovanje hudih kaznivih dejanj iz člena 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za hrambo informacij je treba pridobiti soglasje sodišča, ki je dovolilo ukrepe za omejevanje komunikacij.Tožilec ali policist, ki izvaja ukrepe za omejevanje komunikacij, mora v 14 dneh po zaključku ukrepov izbrati telekomunikacije, ki se bodo shranile, in zaprositi za soglasje sodišča (policist mora vlogo predložiti tožilcu, ta pa jo nato vloži pri sodišču), glej člen 12-2(1) in (2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zahtevi za hrambo je treba navesti podatke o ukrepih za omejevanje komunikacij, povzetek rezultatov ukrepov, razloge za hrambo (skupaj z dokazili) in telekomunikacije, ki naj bi se hranile.Člen 12-2(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če taka zahteva ni vložena, je treba pridobljene telekomunikacije izbrisati v 14 dneh po zaključku ukrepov za omejevanje komunikacij.Člen 12-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če je zahteva zavrnjena, je treba telekomunikacije uničiti v sedmih dneh.Člen 12-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V primeru izbrisa telekomunikacij je treba sodišču, ki je dovolilo ukrepe za omejevanje komunikacij, v sedmih dneh poslati poročilo, v katerem so navedeni razlogi za izbris ter podrobnosti in čas izbrisa.Če so bile informacije z ukrepi za omejevanje komunikacij pridobljene nezakonito, na splošno niso dopustne kot dokaz v sodnem ali disciplinskem postopku.Člen 4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij prav tako prepoveduje, da bi osebe, ki sodelujejo pri ukrepih za omejevanje komunikacij, razkrile zaupne informacije, pridobljene med izvajanjem takih ukrepov, in da bi take informacije uporabile za škodovanje ugledu oseb, na katere se ti ukrepi nanašajo.Člen 11(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.2.2.2.3.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikacijiOrgani za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij od telekomunikacijskih operaterjev zahtevajo predložitev podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji, kadar je to potrebno za izvedbo preiskave ali izvršitev kazni.Člen 13(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Možnost zbiranja podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji za razliko od zbiranja vsebine podatkov ni omejena na specifična kazniva dejanja. Tudi pri zbiranju tovrstnih podatkov pa je kot za podatke o vsebini potrebno predhodno pisno dovoljenje sodišča, za kar veljajo enaki pogoji, kot so opisani zgoraj.Člena 13 in 6 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Kadar iz nujnih razlogov dovoljenja sodišča ni mogoče pridobiti, se lahko podrobni podatki o opravljeni komunikaciji zbirajo brez odredbe, vendar je treba v tem primeru dovoljenje pridobiti takoj po tem, ko se podatki zahtevajo, in ga predložiti ponudniku telekomunikacijskih storitev.Člen 13(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tudi v tem primeru je treba tako kot pri nujnih ukrepih za omejevanje komunikacij sestaviti dokument s podrobnostmi o zadevi (osumljenec, ukrepi, ki naj bi se sprejeli, domnevno kaznivo dejanje in nujnost). Glej člen 37(5) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če se naknadno dovoljenje ne pridobi, je treba zbrane podatke uničiti.Člen 13(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Tožilci, pravosodni policisti in sodišča morajo voditi evidence zahtev za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji.Člen 13(5) in (6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ponudniki telekomunikacijskih storitev morajo poleg tega o razkritju teh podatkov dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo, evidenco o njih pa morajo hraniti sedem let od datuma razkritja podatkov.Člen 13(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Posamezniki morajo biti načeloma uradno obveščeni o dejstvu, da se zbirajo podrobni podatki o opravljeni komunikaciji.Glej člen 13-3(7) v povezavi s členom 9-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Roki za tako uradno obveščanje so odvisni od okoliščin preiskave.Člen 13-3(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Po sprejetju odločitve o pregonu (ali opustitvi pregona) je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh. Če pa je vložitev obtožnega akta odložena, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po preteku enega leta od datuma sprejetja take odločitve. Vsekakor je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po preteku enega leta od datuma zbiranja podatkov.Uradno obveščanje se lahko odloži, če je verjetno, da bi (1) ogrozilo nacionalno varnost, javno varnost in red, (2) povzročilo smrt ali telesno poškodbo, (3) oviralo pošten sodni postopek (npr. imelo za posledico uničenje dokazov ali grožnje pričam) ali (4) škodilo ugledu osumljenca, žrtev ali drugih oseb, povezanih s kaznivim dejanjem, ali poseglo v njihovo zasebnost.Člen 13-3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za uradno obvestilo, ki temelji na enem od navedenih razlogov, je potrebno dovoljenje direktorja pristojnega okrožnega državnega tožilstva.Člen 13-3(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ko razlogi za odlog prenehajo, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po prenehanju.Člen 13-3(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Uradno obveščeni posamezniki lahko tožilcu ali pravosodnemu policistu predložijo pisno zahtevo v zvezi z razlogi za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Člen 13-3(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tožilec ali pravosodni policist mora v tem primeru v 30 dneh po prejemu zahteve pisno navesti razloge, razen če velja ena od navedenih podlag (izjeme za odlog uradnega obveščanja).Člen 13-3(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.2.2.3.Prostovoljno razkritje s strani telekomunikacijskih operaterjevČlen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev dovoljuje, da telekomunikacijski operaterji prostovoljno izpolnijo zahtevo (v podporo sojenju v kazenski zadevi, preiskavi ali izvršitvi kazni) sodišča, tožilca ali vodje preiskovalnega organa za razkritje podatkov o komunikacijah. Podatki o komunikacijah v okviru zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev zajemajo ime, registrsko številko prebivalca, naslov in telefonsko številko uporabnikov, datume, ko uporabniki sklenejo ali prekinejo naročnino, ter oznake za identifikacijo uporabnikov (npr. oznake, ki se uporabljajo za identifikacijo zakonitega uporabnika računalniških sistemov ali komunikacijskih omrežij).Člen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Kot uporabniki se za namen zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev štejejo le posamezniki, ki imajo neposredno sklenjene pogodbe za storitve korejskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev.Člen 2(9) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Zato bodo primeri, v katerih bi se posamezniki iz EU, katerih podatki so se prenesli v Republiko Korejo, šteli za uporabnike na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev, verjetno zelo omejeni, saj ti posamezniki običajno ne bi sklenili neposredne pogodbe s korejskim ponudnikom telekomunikacijskih storitev.Zahteve za pridobitev podatkov o komunikacijah na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev je treba predložiti pisno, v njih pa je treba navesti razloge za zahtevo, povezavo z zadevnim uporabnikom in obseg zahtevanih podatkov.Člen 83(4) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Kadar zaradi nujnosti ni mogoče predložiti pisne zahteve, je treba tako zahtevo predložiti takoj po prenehanju razloga za nujnost.Člen 83(4) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Telekomunikacijski operaterji, ki ugodijo zahtevam za razkritje podatkov o komunikacijah, morajo hraniti evidence z zapisi o zagotovitvi telekomunikacijskih podatkov in s tem povezanim dokaznim gradivom, kot so pisne zahteve.Člen 83(5) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Poleg tega morajo o zagotavljanju podatkov o komunikacijah dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Člen 83(6) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev.Za telekomunikacijske operaterje ne velja obveznost, da morajo ugoditi zahtevam za razkritje podatkov o komunikacijah, na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Zato mora operater vsako zahtevo proučiti glede na zahteve o varstvu podatkov, ki veljajo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Zlasti mora upoštevati interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in informacij ne sme razkriti, če bi s tem verjetno nepošteno posegel v interese posameznika ali tretje osebe.Člen 18(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega mora biti zadevni posameznik v skladu z uradnim obvestilom št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov uradno obveščen o razkritju. Tako uradno obveščanje se lahko v izjemnih primerih odloži, zlasti če in dokler bi ogrozilo tekočo kazensko preiskavo ali bi verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo druge osebe, kadar te pravice ali interesi očitno prevladajo nad pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 2(iii).Vrhovno sodišče je leta 2016 potrdilo, da prostovoljno zagotavljanje podatkov o komunikacijah s strani telekomunikacijskih operaterjev brez odredbe na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev kot tako ne krši pravice do samoodločanja glede informacij uporabnika telekomunikacijske storitve. Hkrati je pojasnilo, da bi taka kršitev nastala, če je očitno, da je organ, ki podatke zahteva, zlorabil pooblastilo za zahtevanje razkritja podatkov o komunikacijah in s tem posegel v interese zadevnega posameznika ali tretje osebe.Odločba vrhovnega sodišča št. 2012Da105482 z dne 10. marca 2016. Vsaka zahteva za prostovoljno razkrije, ki jo vloži organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, mora v skladu s korejsko ustavo (člen 12(1) in člen 37(2)) na splošno izpolnjevati načela zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti.2.3.NadzorNadzor nad organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj se izvaja z različnimi mehanizmi, tako notranje kot s strani zunanjih organov.2.3.1.Notranja revizijaJavni organi so v skladu z zakonom o revizijah v javnem sektorju spodbujeni, da ustanovijo notranji organ za notranjo revizijo, ki bi imel med drugim nalogo nadzora nad zakonitostjo.Člena 3 in 5 zakona o revizijah v javnem sektorju. Vodjem takih revizijskih organov mora biti zagotovljena čim večja neodvisnost.Člen 7 zakona o revizijah v javnem sektorju. Natančneje, imenujejo se izmed oseb zunaj zadevnega organa (npr. nekdanji sodniki, profesorji) za obdobje dveh do petih let, razrešiti pa jih je mogoče le iz utemeljenih razlogov (npr. ko niso zmožni opravljati nalog zaradi duševne ali fizične motnje ali ko so zoper njih uvedeni disciplinski ukrepi).Členi 8 do 11 zakona o revizijah v javnem sektorju. Podobno so revizorji imenovani na podlagi posebnih pogojev iz zakona.Člen 16 in naslednji zakona o revizijah v javnem sektorju. Poročila o revizijah lahko vključujejo priporočila ali zahteve za nadomestila ali popravke ter graje in priporočila ali zahteve za disciplinske ukrepe.Člen 23(2) zakona o revizijah v javnem sektorju. V 60 dneh po zaključku revizije se priglasijo vodji javnega organa, ki je predmet revizije, ter odboru za revizijo in inšpekcijski pregled (glej oddelek 2.3.2).Člen 23(1) zakona o revizijah v javnem sektorju. Zadevni organ mora izvesti potrebne ukrepe ter o rezultatih poročati odboru za revizijo in inšpekcijski pregled.Člen 23(3) zakona o revizijah v javnem sektorju. Rezultati revizije so poleg tega običajno dajo na voljo javnosti.Člen 26 zakona o revizijah v javnem sektorju. Za zavrnitev ali oviranje notranje revizije se izrečejo upravne globe.Člen 41 zakona o revizijah v javnem sektorju. Za upoštevanje navedene zakonodaje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj nacionalna policija upravlja sistem generalnega inšpektorata za obravnavanje notranjih revizij, tudi glede morebitnih kršitev človekovih pravic.Glej zlasti oddelke v okviru generalnega direktorata za revizijo in inšpekcijski pregled: https://www.police.go.kr/eng/knpa/org/org01.jsp.2.3.2.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregledOdbor za revizijo in inšpekcijski pregled lahko pregleduje dejavnosti javnih organov in na podlagi teh pregledov izda priporočila, zahteva disciplinske ukrepe ali vloži ovadbo.Členi 24 in 31 do 35 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Ustanovil ga je predsednik Republike Koreje, glede svojih nalog pa je neodvisen.Člen 2(1) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Poleg tega je treba v skladu z zakonom o ustanovitvi odbora za revizijo in inšpekcijski pregled temu odboru zagotoviti čim večjo neodvisnost pri imenovanju, razrešitvi in organizacijski strukturi osebja ter pripravi proračuna.Člen 2(2) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Predsednika odbora za revizijo in inšpekcijski pregled na podlagi soglasja parlamenta imenuje predsednik republike.Člen 4(1) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Ta na predlog predsednika odbora imenuje tudi šest preostalih članov, in sicer za obdobje štirih let.Člen 5(1) in člen 6 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Člani odbora (vključno s predsednikom) morajo izpolnjevati posebne pogoje, določene z zakonomDa so na primer najmanj deset let opravljali funkcijo sodnika, državnega tožilca ali odvetnika, da so bili najmanj osem let zaposleni kot javni uslužbenci ali profesorji ali na višjem položaju na univerzi oziroma da so bili najmanj deset let (od tega najmanj pet let kot direktorji) zaposleni v družbi, ki kotira na borzi, ali ustanovi, v katero vlaga država, glej člen 7 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled., razrešiti pa jih je mogoče le v primeru ustavne obtožbe, obsodbe na kazen zapora ali nezmožnosti za opravljanje nalog zaradi dolgotrajne duševne ali fizične nezmožnosti.Člen 8 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Člani odbora se prav tako ne smejo politično udejstvovati in hkrati zasedati funkcij v parlamentu, upravnih agencijah, organizacijah, v katerih odbor za revizijo in inšpekcijski pregled izvaja ti dejavnosti, ali na katerem koli drugem plačanem delovnem mestu ali položaju.Člen 9 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregled vsako leto izvede splošno revizijo, lahko pa izvaja tudi posebne revizije v zvezi z zadevami posebnega interesa. Med izvajanjem inšpekcijskega pregleda lahko zahteva predložitev dokumentov in navzočnost posameznikov.Glej na primer člen 27 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. V okviru revizije prouči prihodke in odhodke države, pa tudi nadzoruje splošno skladnost z nalogami javnih organov in javnih uslužbencev, da bi se izboljšalo delovanje javne uprave.Člena 20 in 24 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Njegov nadzor torej presega proračunske vidike in vključuje tudi preverjanje zakonitosti.2.3.3.ParlamentParlament lahko preiskuje in pregleduje delovanje javnih organov.Člen 128 zakona o parlamentu ter členi 2, 3 in 15 zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. To vključuje letne preglede vladnih zadev kot celote in preiskave posameznih zadev. Med preiskavo ali pregledom lahko zahteva razkritje dokumentov in navzočnost prič.Člen 10(1) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Glej tudi člena 128 in 129 zakona o parlamentu. Zoper vsakogar, ki med preiskavo parlamenta stori kaznivo dejanje krive izpovedbe, se lahko izrečejo kazenske sankcije (kazen zapora do deset let).Člen 14 zakona o zaslišanju, oceni itd. pred parlamentom. Postopek in rezultati pregledov se lahko javno objavijo.Člen 12-2 zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Če parlament odkrije nezakonito ali neprimerno dejavnost, lahko od zadevnega javnega organa zahteva sprejetje popravnih ukrepov, vključno z dodelitvijo odškodnine, sprejetjem disciplinskega ukrepa in izboljšanjem notranjih postopkov.Člen 16(2) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Po taki zahtevi mora organ takoj ukrepati in o rezultatu poročati parlamentu.Člen 16(3) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi.2.3.4.Komisija za varstvo osebnih podatkovKomisija za varstvo osebnih podatkov izvaja nadzor nad tem, ali organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj obdelujejo osebne podatke v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega nadzor, ki ga izvaja ta komisija, v skladu s členom 7-8(3) in (4) ter členom 7-9(5) zakona o varstvu osebnih podatkov zajema tudi morebitne kršitve pravil, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov, vključno z omejitvami in ukrepi iz posebnih predpisov, ki urejajo zbiranje (elektronskih) dokazov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.2). Vsaka taka kršitev glede na zahteve iz člena 3(1) zakona o varstvu osebnih podatkov, ki se uporabljajo za zakonito in pošteno zbiranje osebnih podatkov, pomeni tudi kršitev tega zakona, kar komisiji za varstvo osebnih podatkov omogoča, da izvede preiskavo in sprejme popravne ukrepe.Glej uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov.Komisija za varstvo osebnih podatkov ima v okviru izvajanja svoje nadzorne funkcije dostop do vseh ustreznih informacij.Člen 63 zakona o varstvu osebnih podatkov. Lahko svetuje organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, da izboljšajo raven varstva osebnih podatkov pri dejavnostih obdelave, naloži popravne ukrepe (npr. prenehanje obdelave podatkov ali sprejetje potrebnih ukrepov za varstvo osebnih podatkov) ali organu svetuje sprejetje disciplinskega ukrepa.Člen 61(2), člen 65(1) in (2) ter člen 64(4) zakona o varstvu osebnih podatkov. Nazadnje, za določene kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov, kot so nezakonita uporaba ali razkritje osebnih podatkov tretjim osebam ali nezakonita obdelava občutljivih informacij, so predvidene kazenske sankcije.Členi 70 do 74 zakona o varstvu osebnih podatkov. Komisija za varstvo osebnih podatkov lahko v zvezi s tem zadevo predloži pristojnemu preiskovalnemu organu (vključno s tožilcem).Člen 65(1) zakona o varstvu osebnih podatkov.2.3.5.Nacionalna komisija za človekove praviceNacionalna komisija za človekove pravice, ki je neodvisen organ, katerega naloga je varovati in spodbujati temeljne praviceČlen 1 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice., ima pooblastila za preiskavo in odpravo kršitev členov 10 do 22 ustave, ki vključujejo pravici do zasebnosti in komunikacijske zasebnosti. Sestavlja jo 11 članov komisije, imenovanih na predlog parlamenta (štirje), predsednika republike (štirje) in predsednika vrhovnega sodišča (trije).Člen 5(1) in (2) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Za člana komisije je lahko imenovana oseba, ki (1) je bila najmanj deset let zaposlena na univerzi ali pooblaščenem raziskovalnem inštitutu, in sicer najmanj na položaju izrednega profesorja, (2) je najmanj deset let opravljala funkcijo sodnika, državnega tožilca ali odvetnika, (3) se je najmanj deset let ukvarjala z dejavnostmi na področju človekovih pravic (npr. za neprofitno, nevladno organizacijo ali mednarodno organizacijo) ali (4) so jo priporočile skupine civilne družbe.Člen 5(3) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predsednika komisije izmed članov komisije imenuje predsednik republike, potrditi pa ga mora parlament.Člen 5(5) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Člani komisije (vključno s predsednikom) so imenovani za triletni mandat z možnostjo podaljšanja, razrešiti pa jih je mogoče le, če so obsojeni na kazen zapora ali ne zmorejo več opravljati svojih nalog zaradi dolgotrajne duševne ali telesne nezmožnosti (v tem primeru se morata z razrešitvijo strinjati dve tretjini članov komisije).Člen 7(1) in člen 8 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Člani nacionalne komisije za človekove pravice ne smejo hkrati zasedati funkcij v parlamentu, lokalnih svetih ali katerem koli državnem ali lokalnem upravnem organu (kot javni uslužbenci).Člen 10 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Nacionalna komisija za človekove pravice lahko preiskavo začne na lastno pobudo ali na zahtevo posameznika. V okviru preiskave lahko zahteva predložitev ustreznega dokaznega gradiva, opravi preglede in zasliši posameznike kot priče.Člen 36 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predložitev dokaznega gradiva ali predmetov se lahko v skladu s členom 36(7) zakona zavrne, če bi to posegalo v državne skrivnosti, tako da bi lahko bistveno vplivalo na državno varnost ali diplomatske odnose, ali če bi to resno oviralo kazensko preiskavo ali sojenje, ki še poteka. V takih primerih lahko komisija od vodje zadevnega organa zahteva dodatne informacije (vodja pa mora to zahtevo v dobri veri izpolniti), če je to potrebno za preverjanje, ali je zavrnitev zagotovitve informacij upravičena. Po preiskavi lahko izda priporočila za izboljšanje ali popravek posameznih politik in praks, ki jih lahko tudi javno objavi.Člen 25(1) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Javni organi morajo nacionalni komisiji za človekove pravice priglasiti načrt izvedbe teh priporočil v 90 dneh po njihovem prejemu.Člen 25(3) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Poleg tega mora zadevni organ v primeru neizvajanja priporočil o tem obvestiti komisijo.Člen 25(4) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Ta pa lahko to neizvajanje nato razkrije parlamentu in/ali ga javno objavi. Javni organi običajno upoštevajo priporočila nacionalne komisije za človekove pravice, k čemur jih močno spodbuja dejstvo, da se njihovo izvajanje ocenjuje v okviru splošnega vrednotenja, ki ga izvaja urad za usklajevanje vladnih politik pod vodstvom urada predsednika vlade.2.4.Pravna sredstva posameznikov2.4.1.Mehanizmi pravnih sredstev, ki so na voljo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkovPosamezniki lahko v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obdelujejo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Dostop se lahko zahteva neposredno pri zadevnem organu ali posredno prek nacionalne komisije za človekove praviceČlen 35(2) zakona o varstvu osebnih podatkov.. Pristojni organ lahko dostop omeji ali zavrne le, če tako določa zakon, če bi to verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo tretje osebe ali če bi verjetno pomenilo neupravičen poseg v premoženjske in druge interese druge osebe (tj. kadar interesi druge osebe prevladajo nad interesi posameznika, ki zahteva dostop)Člen 35(4) zakona o varstvu osebnih podatkov.. Če je dostop zavrnjen, je treba posameznika obvestiti o razlogih za zavrnitev in možnostih pritožbe.Člen 42(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov. Podobno se lahko zavrne zahteva za popravek ali izbris, če tako določajo drugi predpisi, tudi v tem primeru pa je treba posameznika obvestiti o razlogih za zavrnitev in možnosti pritožbe.Člen 36(1)-(2) zakona o varstvu osebnih podatkov in člen 43(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov.Kar zadeva pravna sredstva, lahko posamezniki vložijo pritožbo pri komisiji za varstvo osebnih podatkov, med drugim prek klicnega centra za vprašanja v zvezi z zasebnostjo, ki ga upravlja korejska agencija za splet in varnost.Člen 62 zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega je mediacija za posameznike mogoča v okviru odbora za mediacijo v primeru sporov v zvezi z osebnimi podatki.Členi 40 do 50 zakona o varstvu osebnih podatkov in členi 48-2 do 57 uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta pravna sredstva so na voljo v primeru morebitnih kršitev pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov (glej oddelek 2.2), in iz zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega lahko posamezniki izpodbijajo odločitve ali neukrepanje komisije za varstvo osebnih podatkov na podlagi zakona o upravnem sporu (glej oddelek 2.4.3).2.4.2.Pravna sredstva pred nacionalno komisijo za človekove praviceNacionalna komisija za človekove pravice obravnava pritožbe posameznikov (korejskih in tujih državljanov) v zvezi s kršitvami človekovih pravic, ki jih storijo javni organi.Čeprav se člen 4 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice sklicuje na državljane in tujce, ki prebivajo v Republiki Koreji, se izraz prebivajo nanaša na pristojnost in ne na ozemlje. Če torej nacionalne institucije v Koreji kršijo temeljne pravice tujca zunaj Koreje, lahko ta posameznik vloži pritožbo pri nacionalni komisiji za človekove pravice. Glej na primer ustrezno vprašanje na strani s pogosto zastavljenimi vprašanji nacionalne komisije za človekove pravice, ki je na voljo na povezavi https://www.humanrights.go.kr/site/program/board/basicboard/list?boardtypeid=7025&menuid=002004005001&pagesize=10¤tpage=2. To bi veljalo, če bi korejski javni organi nezakonito dostopali do osebnih podatkov tujca, prenesenih v Korejo. Da lahko posameznik vloži pritožbo pri nacionalni komisiji za človekove pravice, ni potrebno procesno upravičenje.Pritožbo je načeloma treba vložiti v enem letu po kršitvi, vendar se lahko nacionalna komisija za človekove pravice kljub temu odloči za proučitev pritožbe, vložene po tem roku, če zastaralni rok na podlagi kazenskega ali civilnega prava še ni potekel (člen 32(1), točka 4, zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice). Zato bo ta komisija pritožbo obravnavala, čeprav zadevni posameznik v fazi dopustnosti dejansko ne more dokazati škode. Da bi bila pritožba pred to komisijo dopustna, posamezniku v okviru zbiranja osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zato ne bi bilo treba dokazati, da so korejski javni organi dejansko dostopali do njegovih osebnih podatkov. Posameznik lahko tudi zahteva, da se pritožba reši z mediacijo.Člen 42 in naslednji zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Nacionalna komisija za človekove pravice lahko za proučitev pritožbe uporabi preiskovalna pooblastila, med drugim lahko zahteva predložitev ustreznega dokaznega gradiva, izvede preglede in zasliši posameznike kot priče.Člena 36 in 37 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Če preiskava razkrije, da so bili kršeni ustrezni zakoni, lahko nacionalna komisija za človekove pravice predlaga izvedbo popravnih ukrepov oziroma popravek ali izboljšavo zadevnega predpisa, ureditve, politike ali prakse.Člen 44 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predlagani popravni ukrepi lahko vključujejo mediacijo, prenehanje kršitve človekovih pravic, odškodnino za škodo in ukrepe za preprečitev ponovitve enake ali podobne kršitve.Člen 42(4) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. V primeru nezakonitega zbiranja osebnih podatkov na podlagi pravil, ki se uporabljajo, lahko popravni ukrepi vključujejo izbris zbranih osebnih podatkov. Če je zelo verjetno, da kršitev še traja, in je verjetno, da bi ob neukrepanju zaradi nje nastala škoda, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko nacionalna komisija za človekove pravice sprejme nujne ukrepe pomoči.Člen 48 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Čeprav nacionalna komisija za človekove pravice nima pristojnosti, da kar koli zahteva, se lahko njeni sklepi (npr. sklep o prenehanju nadaljnje obravnave pritožbe)Če nacionalna komisija za človekove pravice na primer izjemoma ne more pregledati določenega dokaznega gradiva ali objektov, ker zadevajo državne skrivnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na državno varnost ali diplomatske odnose, oziroma če bi pregled resno oviral kazensko preiskavo ali sojenje, ki še poteka (glej opombo 163), in kadar navedena komisija zato ne more izvesti preiskave, potrebne za oceno utemeljenosti prejetega zahtevka, posameznika obvesti o razlogih za zavrnitev pritožbe, in sicer v skladu s členom 39 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Posameznik lahko v takem primeru izpodbija odločitev navedene komisije na podlagi zakona o upravnem sporu. in priporočila izpodbijajo pred korejskimi sodišči na podlagi zakona o upravnem sporu (glej oddelek 2.4.3 v nadaljevanju).Glej npr. odločbo višjega sodišča v Seulu št. 2007Nu27259 z dne 18. aprila 2008, potrjeno z odločbo vrhovnega sodišča št. 2008Du7854 z dne 9. oktobra 2008; odločbo višjega sodišča v Seulu št. 2017Nu69382 z dne 2. februarja 2018. Če poleg tega ugotovitve te komisije razkrijejo, da je javni organ nezakonito zbiral javne podatke, bi lahko posameznik pred korejskimi sodišči zoper ta javni organ uveljavljal dodatna pravna sredstva, na primer z izpodbijanjem zbiranja na podlagi zakona o upravnem sporu, vložitvijo ustavne pritožbe na podlagi zakona o ustavnem sodišču ali vložitvijo odškodninskega zahtevka za škodo na podlagi zakona o državni odškodnini (glej oddelek 2.4.3 v nadaljevanju).2.4.3.Sodno varstvoPosamezniki se lahko sklicujejo na omejitve in zaščitne ukrepe, opisane v prejšnjih oddelkih, ter tako z različnimi pravnimi sredstvi uveljavljajo sodno varstvo pred korejskimi sodišči.Prvič, zadevni posameznik in njegov zagovornik sta lahko v skladu zakonom o kazenskem postopku prisotna pri izvrševanju odredbe o preiskavi ali zasegu in lahko takrat temu tudi ugovarjata.Člena 121 in 219 zakona o kazenskem postopku. Poleg tega je v zakonu o kazenskem postopku določen mehanizem t. i. kvazipritožbe, ki posameznikom omogoča, da pri pristojnem sodišču vložijo vlogo za razveljavitev ali spremembo odločitve tožilca ali policista o zasegu.Člen 417 zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 414(2) zakona o kazenskem postopku. Glej tudi odločbo vrhovnega sodišča št. 97Mo66 z dne 29. septembra 1997. To posameznikom omogoča, da izpodbijajo ukrepe, sprejete za izvršitev odredbe o zasegu.Poleg tega lahko posamezniki pred korejskimi sodišči pridobijo odškodnino za škodo. Posamezniki lahko na podlagi zakona o državni odškodnini zahtevajo odškodnino za škodo, ki jo javni uslužbenci povzročijo pri opravljanju svojih uradnih dolžnosti v nasprotju z zakonom.Člen 2(1) zakona o državni odškodnini. Zahtevek na podlagi zakona o državni odškodnini se lahko vloži pri specializiranem odškodninskem odboru ali neposredno pri korejskih sodiščih.Člena 9 in 12 zakona o državni odškodnini. Z zakonom so ustanovljeni okrožni odbori (ki jim predseduje namestnik tožilca pristojnega tožilstva), osrednji odbor (ki mu predseduje namestnik ministra za pravosodje) in posebni odbor (ki mu predseduje namestnik ministra za narodno obrambo, obravnava pa odškodninske zahtevke za škodo, ki jo povzroči vojaško osebje ali civilisti, zaposleni v vojski). Odškodninske zahtevke načeloma obravnavajo okrožni odbori, ki morajo v nekaterih okoliščinah take zadeve predati osrednjemu/posebnemu odboru, na primer če odškodnina presega določen znesek ali če posameznik zahteva ponovno odločanje. Člane vseh odborov imenuje minister za pravosodje (npr. izmed javnih uslužbencev ministrstva za pravosodje, pravosodnih uradnikov, odvetnikov in oseb, ki imajo strokovno znanje s področja državnih odškodnin), zanje pa veljajo posebna pravila glede navzkrižja interesov (glej člen 7 uredbe o izvajanju zakona o državni odškodnini). Če je žrtev tuji državljan, se zakon o državni odškodnini uporablja, če država izvora take osebe prav tako zagotavlja državno odškodnino korejskim državljanom.Člen 7 zakona o državni odškodnini. Ta pogoj je v skladu s sodno prakso izpolnjen, če za vložitev odškodninskih zahtevkov v drugi državi ne veljajo znatno drugačni pogoji v prid Koreje ali druge države in na splošno niso strožji od tistih, ki jih določa Koreja, tj. nimajo bistvenih in vsebinskih razlikOdločba vrhovnega sodišča št. 2013Da208388 z dne 11. junija 2015.. Odgovornost države za odškodnino ureja civilni zakon, zato odgovornost države vključuje tudi nematerialno škodo (npr. duševne bolečine).Glej člen 8 zakona o državni odškodnini in člen 751 civilnega zakona.Za kršitve pravil o varstvu podatkov je na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov zagotovljeno dodatno pravno sredstvo. Vsakomur, ki mu je bila zaradi kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov ali zaradi izgube, kraje, razkritja, ponarejanja, spreminjanja ali poškodovanja njegovih osebnih podatkov povzročena škoda, se lahko v skladu s členom 39 zakona o varstvu osebnih podatkov na sodišču dodeli odškodnina za škodo. Pri tem ne velja podobna zahteva glede vzajemnosti kot na podlagi zakona o državni odškodnini.Poleg odškodnine za škodo je mogoče pridobiti upravno varstvo zoper dejanja ali opustitve upravnih organov na podlagi zakona o upravnem sporu. Vsakdo lahko izpodbija odločitev (npr. izvršitev ali zavrnitev izvršitve javnih pooblastil v konkretnem primeru) ali opustitev (javni organ v nasprotju z zakonsko obveznostjo dolgo ne sprejme določene odločitve), kar lahko povzroči razveljavitev/spremembo nezakonite odločitve, ugotovitev ničnosti (tj. ugotovitev, da odločitev ni pravno veljavna ali da ne obstaja v pravnem redu) ali ugotovitev, da je opustitev nezakonita.Člena 2 in 4 zakona o upravnem sporu. Upravno odločitev je mogoče izpodbijati le, če neposredno vpliva na državljanske pravice in dolžnosti.Odločba vrhovnega sodišča št. 98Du18435 z dne 22. oktobra 1999, odločba vrhovnega sodišča št. 99Du1113 z dne 8. septembra 2000 in odločba vrhovnega sodišča št. 2010Du3541 z dne 27. septembra 2012. To vključuje ukrepe za zbiranje osebnih podatkov, bodisi neposredno (npr. s prestrezanjem komunikacij) bodisi z zahtevo po razkritju (npr. ponudniku storitev).Navedeni zahtevki se lahko najprej vložijo pri komisijah za upravne pritožbe, ustanovljenih v okviru določenih javnih organov (npr. nacionalne obveščevalne službe, nacionalne komisije za človekove pravice), ali pri centralni komisiji za upravne pritožbe, ustanovljeni v okviru komisije za preprečevanje korupcije in državljanske pravice.Člen 6 zakona o upravni pritožbi in člen 18(1) zakona o upravnem sporu. Taka upravna pritožba zagotavlja alternativno, bolj neformalno sredstvo za izpodbijanje odločitve ali opustitve javnega organa. Na podlagi zakona o upravnem sporu pa se lahko vloži tudi tožba neposredno pri korejskih sodiščih.Vlogo za razveljavitev/spremembo odločitve na podlagi zakona o upravnem sporu lahko vloži vsaka oseba, ki ima pravni interes, da zahteva razveljavitev/spremembo ali da se ji z razveljavitvijo/spremembo povrnejo pravice, če odločitev ne učinkuje več.Člen 12 zakona o upravnem sporu. Podobno lahko pravdni postopek za potrditev ničnosti začne oseba, ki ima pravni interes za tako potrditev, pravdni postopek za potrditev nezakonitosti ali opustitve pa vsaka oseba, ki je vložila vlogo za odločitev in ima pravni interes, da zahteva potrditev nezakonitosti opustitve.Člena 35 in 36 zakona o upravnem sporu. Pravni interes se v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča razlaga kot pravno zaščiten interes, tj. neposreden in poseben interes, zaščiten z zakoni in drugimi predpisi, na katerih temeljijo upravne odločitve (kar pomeni, da ne gre za splošne, posredne in abstraktne interese javnosti).Odločba vrhovnega sodišča št. 2006Du330 z dne 26. marca 2006. Posamezniki imajo zato pravni interes v primeru kršitev omejitev in zaščitnih ukrepov, povezanih z zbiranjem njihovih osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (na podlagi posebnih predpisov ali zakona o varstvu osebnih podatkov). Pravnomočna sodba na podlagi zakona o upravnem sporu je za stranke v postopku zavezujoča.Člen 30(1) zakona o upravnem sporu.Vlogo za razveljavitev/spremembo odločitve in vlogo za potrditev nezakonitosti opustitve je treba vložiti v 90 dneh od datuma, ko je posameznik seznanjen z odločitvijo/opustitvijo, in načeloma najpozneje eno leto po datumu, ko je bila odločitev sprejeta/je prišlo do opustitve, razen v primeru upravičenih razlogov.Člen 20 zakona o upravnem sporu. Ta rok velja tudi za vloge za potrditev nezakonitosti opustitve, glej člen 38(2) zakona o upravnem sporu. Pojem upravičeni razlogi je treba v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča razlagati široko, tako da je treba presoditi, ali je glede na vse okoliščine zadeve družbeno sprejemljivo dopustiti pritožbo, vloženo po roku.Odločba vrhovnega sodišča št. 90Nu6521 z dne 28. junija 1991. To na primer (med drugim) vključuje razloge za zamudo, za katere zadevna stranka ne more biti odgovorna (tj. okoliščine, na katere pritožnik ne more vplivati, ker na primer ni bil uradno obveščen o zbiranju svojih osebnih podatkov), ali višjo silo (npr. naravno nesrečo, vojno).Nazadnje, posamezniki lahko vložijo tudi ustavo pritožbo pri ustavnem sodišču.Člen 68(1) zakona o ustavnem sodišču. Vse osebe, katerih temeljne pravice, ki jih zagotavlja ustava, so kršene zaradi izvrševanja ali neizvrševanja pristojnosti državnih organov (razen sodnih odločb), lahko na podlagi zakona o ustavnem sodišču zahtevajo odločanje o ustavni pritožbi. Najprej je treba izčrpati druga pravna sredstva, če so na voljo. Tuji državljani lahko v skladu s sodno prakso ustavnega sodišča vložijo ustavno pritožbo, če so njihove osnovne pravice priznane na podlagi korejske ustave (glej pojasnila v oddelku 1.1).Odločba ustavnega sodišča št. 99HeonMa194 z dne 29. novembra 2001. Ustavne pritožbe je treba vložiti v 90 dneh po tem, ko se je posameznik seznanil s kršitvijo, in v enem letu od nastanka kršitve. Glede na to, da se za pravdne postopke na podlagi zakona o ustavnem sodišču uporablja postopek iz zakona o upravnem sporuČlen 40 zakona o ustavnem sodišču., bo pritožba v primeru upravičenih razlogov, kot se razlagajo v skladu z zgoraj opisano sodno prakso vrhovnega sodišča, še vedno dopustna.Če je treba najprej izčrpati druga pravna sredstva, je treba ustavno pritožbo vložiti v 30 dneh po dokončni odločitvi o takem pravnem sredstvu.Člen 69 zakona o ustavnem sodišču. Ustavno sodišče lahko izvrševanje pristojnosti državnih organov, ki je povzročilo kršitev, razglasi za nično ali potrdi, da določena opustitev ukrepanja ni ustavna.Člen 75(3) zakona o ustavnem sodišču. V takem primeru mora zadevni organ sprejeti ukrepe za izpolnitev odločbe sodišča.3.VLADNI DOSTOP ZA NAMENE NACIONALNE VARNOSTI3.1.Pristojni javni organi na področju nacionalne varnostiRepublika Koreja ima dve posebni obveščevalni agenciji: nacionalno obveščevalno službo in poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil. Poleg njiju pa lahko osebne podatke za namene nacionalne varnosti zbirata tudi policija in tožilstvo.Nacionalna obveščevalna služba je bila ustanovljena z zakonom o nacionalni obveščevalni službi, deluje pa neposredno pod pristojnostjo in nadzorom predsednika republike.Člen 2 in člen 4(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Ta služba zlasti zbira, združuje in razširja informacije o tujih državah (in Severni Koreji)Ta pojem ne zajema informacij o posameznikih, temveč informacije o splošnih informacijah o tujih državah (trendi, razvoj dogodkov) ter o dejavnostih državnih akterjev iz tretjih držav., obveščevalne podatke, povezane z nalogo preprečevanja vohunjenja (vključno z vojaškim in gospodarskim vohunjenjem), terorizma in dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb, obveščevalne podatke o določenih vrstah kaznivih dejanj, usmerjenih proti javnosti in nacionalni varnosti (npr. nacionalna vstaja, vojaški napad tujih sil), ter obveščevalne podatke, povezane z nalogo zagotavljanja kibernetske varnosti in preprečevanja kibernetskih napadov in groženj ali boja proti njim.Člen 3(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Zakon o nacionalni obveščevalni službi, ki določa ustanovitev te službe in opredeljuje njene naloge, določa tudi splošna načela, ki urejajo vse njene dejavnosti. Nacionalna obveščevalna služba mora na splošno ohranjati politično nevtralnost ter varovati svoboščine in pravice posameznikov.Člen 3(1) in člen 6(2) ter člena 11 in 21. Glej tudi pravila o navzkrižju interesov, zlasti člena 10 in 12. Njen direktor mora oblikovati splošne smernice, ki določajo načela, področje uporabe in postopke za izpolnjevanje njenih nalog v zvezi z zbiranjem in uporabo informacij, ter mora o njih poročati parlamentu.Člen 4(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Ta pa lahko (prek svojega obveščevalnega odbora) zahteva, da se smernice popravijo ali dopolnijo, če meni, da so nezakonite ali nepravične. Splošneje velja, da direktor in uslužbenci nacionalne obveščevalne službe ne smejo zlorabljati svojih pooblastil tako, da bi kateri koli organ, organizacijo ali posameznika prisilili v nekaj, česar po zakonu ni dolžan storiti, ali posameznika ovirali pri uresničevanju pravic.Člen 13 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Poleg tega mora nacionalna obveščevalna služba pri kakršni koli cenzuri pošte, prestrezanju telekomunikacij, zbiranju podatkov o lokaciji ali podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji ali snemanju zasebnih pogovorov ali prisluškovanju tem pogovorom upoštevati zakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o podatkih o lokaciji ali zakon o kazenskem postopku.Člen 14 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Za vsako zlorabo pooblastil ali zbiranje informacij v nasprotju s temi zakoni se izrečejo kazenske sankcije.Člena 22 in 23 zakona o nacionalni obveščevalni službi.Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil je vojaška obveščevalna agencija, ustanovljena v okviru ministrstva za obrambo. Pristojno je za varnostne zadeve v vojski, vojaške kazenske preiskave (za katere se uporablja zakon o vojaškem sodišču) in vojaške obveščevalne podatke. Na splošno ne izvaja nadzora nad civilisti, razen če je to nujno za opravljanje njegovih vojaških nalog. Osebe, ki jih je mogoče preiskovati, so vojaško osebje, civilisti, zaposleni v vojski, osebe na vojaškem usposabljanju, osebe v vojaški službi v rezervni sestavi ali v službi za novačenje in vojni ujetniki.Člen 1 zakona o vojaškem sodišču. Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil mora pri zbiranju podatkov o komunikaciji za namene nacionalne varnosti upoštevati omejitve in zaščitne ukrepe iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in uredbe o izvajanju tega zakona.3.2.Pravna podlaga in omejitveZakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o boju proti terorizmu za zaščito državljanov in javne varnosti ter zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev zagotavljajo pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti ter določajo veljavne omejitve in zaščitne ukrepePolicija in nacionalna obveščevalna služba pri preiskovanju kaznivih dejanj, povezanih z nacionalno varnostjo, delujeta na podlagi zakona o kazenskem postopku, poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil pa mora upoštevati zakon o vojaškem sodišču.. S temi omejitvami in zaščitnimi ukrepi, kot so opisani v naslednjih oddelkih, se zagotavlja, da sta zbiranje in obdelava podatkov omejena na to, kar je nujno potrebno za dosego zakonitega cilja. To izključuje kakršno koli množično in neselektivno zbiranje osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti.3.2.1.Zbiranje podatkov o komunikaciji3.2.1.1.Zbiranje podatkov o komunikaciji s strani obveščevalnih agencij3.2.1.1.1.Pravna podlagaZakon o varstvu zasebnosti komunikacij obveščevalne agencije pooblašča za zbiranje podatkov o komunikaciji, od ponudnikov komunikacijskih storitev pa zahteva, da ugodijo zahtevam teh agencij.Člen 15-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Kot je opisano v oddelku 2.2.2.1, se v tem zakonu razlikuje med zbiranjem vsebine komunikacij (tj. ukrepi za omejevanje komunikacij, kot so ukrepi prisluškovanja ali cenzureČlen 2(6) in (7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.) in zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Člen 2(11) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Prag za zbiranje teh dveh vrst informacij se razlikuje, postopki, ki se uporabljajo, in zaščitni ukrepi pa so v veliki meri enaki.Glej tudi člen 13-4(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 37(4) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, ki določata, da se postopki, ki se uporabljajo za zbiranje vsebine komunikacij, smiselno uporabljajo tudi za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji. Podrobni podatki o opravljeni komunikaciji (ali metapodatki) se lahko zbirajo za namen preprečevanja groženj mednarodni varnosti.Člen 13-4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za izvajanje ukrepov za omejevanje komunikacij (tj. zbiranje vsebine komunikacij) se uporablja višji prag, saj se ti ukrepi lahko sprejmejo le, če naj bi bila resno ogrožena nacionalna varnost in je zbiranje obveščevalnih podatkov nujno, da se prepreči taka ogroženost (tj. če obstaja resno tveganje za nacionalno varnost in je zbiranje nujno, da se to tveganje prepreči).Člen 7(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Poleg tega se lahko dostop do vsebine komunikacij izvaja le kot skrajni ukrep za zagotovitev nacionalne varnosti, pri čemer si je treba prizadevati za čim manjšo kršitev zasebnosti komunikacij.Člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tudi če je pridobljeno ustrezno soglasje/dovoljenje, se morajo taki ukrepi, takoj prenehati izvajati, ko niso več potrebni, da se čim manj posega v zaupnost komunikacij posameznika.Člen 2 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.3.2.1.1.2.Omejitve in zaščitni ukrepi za zbiranje podatkov o komunikaciji, ki vključuje vsaj enega korejskega državljanaZbiranje podatkov o komunikaciji (vsebine in metapodatkov), kadar je najmanj en udeleženec komunikacije korejski državljan, lahko poteka le z dovoljenjem višjega predsednika višjega sodišča.Člen 7(1)1 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pristojno sodišče je višje sodišče, ki je pristojno v kraju stalnega prebivališča ali sedeža ene ali obeh strank, ki sta predmet nadzora. Obveščevalna agencija mora pisno zahtevo vložiti pri tožilcu ali višjem tožilstvu.Člen 7(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Navesti mora razloge za zbiranje (tj. da naj bi bila nacionalna varnost resno ogrožena ali da je zbiranje potrebno, da se preprečijo grožnje za nacionalno varnost) in priložiti dokazno gradivo, ki podpira te razloge in na prvi pogled izkazuje utemeljenost, ter podrobnosti o zahtevi (tj. nameni, ciljni posamezniki, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter način in kraj zbiranja).Člen 7(3) in člen 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tožilec/višje tožilstvo pa nato zahteva dovoljenje višjega predsednika višjega sodišča.Člen 7(4) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zahtevi, ki jo tožilec vloži pri sodišču, morajo biti navedeni glavni razlogi za sum, če se zahteva več dovoljenj hkrati, pa tudi njihova utemeljitev (glej člen 4 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Ta lahko pisno dovoljenje izda le, če meni, da je vloga utemeljena, v nasprotnem primeru zahtevo zavrne.Člen 7(3) ter člen 6(5) in (9) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V odredbi so podrobno določeni vrsta, namen, cilj, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter dovoljen kraj in način zbiranja.Člen 7(3) in člen 6(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Če je cilj ukrepa preiskava kaznivega dejanja zarote, ki ogroža nacionalno varnost, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti navedenih postopkov, se uporabljajo posebna pravila.Člen 8 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko obveščevalne agencije nadzorne ukrepe izvedejo brez predhodnega soglasja sodišča.Člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Vendar mora obveščevalna agencija takoj po izvedbi nujnih ukrepov zaprositi za dovoljenje sodišča. Če se dovoljenje ne pridobi v 36 urah od sprejetja ukrepov, se morajo ukrepi takoj prenehati izvajati.Člen 8(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zbiranje informacij v nujnih primerih mora vedno potekati v skladu z izjavo o cenzuri/prisluškovanju v nujnem primeru, obveščevalna agencija, ki izvaja zbiranje, pa mora voditi evidenco vseh nujnih ukrepov.Člen 8(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za nujne ukrepe v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj glej oddelek 2.2.2.2.V primerih, ko se nadzor hitro zaključi, tako da dovoljenje sodišča ni več potrebno, mora vodja pristojnega višjega državnega tožilstva vodji pristojnega sodišča, ki vodi evidenco nujnih ukrepov, poslati obvestilo o nujnem ukrepu, ki ga pripravi obveščevalna agencija.Člen 8(5) in (7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V tem obvestilu morajo biti navedeni namen, cilj, področje in obdobje uporabe, kraj izvedbe in način nadzora ter razlogi, zakaj vloga ni bila vložena pred sprejetjem ukrepa (člen 8(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). To sodišču omogoči, da prouči zakonitost zbiranja.3.2.1.1.3.Omejitve in zaščitni ukrepi za zbiranje podatkov o komunikaciji, ki vključuje le posameznike, ki niso državljani KorejeDa lahko obveščevalne agencije zbirajo podatke o komunikaciji izključno med posamezniki, ki niso državljani Koreje, morajo pridobiti predhodno pisno soglasje predsednika republike.Člen 7(1)2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Take komunikacije se bodo zbirale le za namene nacionalne varnosti, če spadajo v eno od več navedenih kategorij, in sicer komunikacije med državnimi uradniki ali drugimi posamezniki iz držav, ki so sovražne do Republike Koreje, tujimi agencijami, skupinami ali državljani, osumljenimi vpletenosti v dejavnosti proti KorejiTo se nanaša na dejavnosti, ki ogrožajo obstoj in varnost naroda, demokratični red ali preživetje in svobodo ljudi., ali člani skupin na Korejskem polotoku, ki dejansko ne spadajo pod suverenost Republike Koreje, in njihovimi krovnimi skupinami s sedežem v tujih državah.Poleg tega, če je ena stranka oseba, opisana v členu 7(1), točka 2, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, druga pa ni znana ali je ni mogoče opredeliti, se bo uporabljal postopek iz člena 7(1), točka 2, navedenega zakona. Če pa je ena stranka komunikacije korejski državljan in druga posameznik, ki ni državljan Koreje, je v skladu s postopkom, opisanim v oddelku 3.2.1.1.2, potrebno soglasje sodišča.Vodja obveščevalne agencije mora direktorju nacionalne obveščevalne službe predložiti načrt ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti.Člen 8(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Direktorja nacionalne obveščevalne službe imenuje predsednik republike po potrditvi v parlamentu (člen 7 zakona o nacionalni obveščevalni službi). Ta preveri, ali je načrt ustrezen, in ga v primeru ustreznosti pošlje predsedniku republike v odobritev.Člen 8(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V načrt je treba vključiti enake informacije, kot se zahtevajo v vlogi za pridobitev dovoljenja sodišča za zbiranje informacij o korejskih državljanih (kot je opisano zgoraj).Člen 8(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij v povezavi s členom 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zlasti je treba navesti razloge za zbiranje (tj. da naj bi bila nacionalna varnost resno ogrožena ali da je zbiranje potrebno, da se preprečijo grožnje za nacionalno varnost) in glavne razloge za sum ter priložiti dokazno gradivo, ki podpira te razloge in na prvi pogled izkazuje utemeljenost, in podrobnosti o zahtevi (tj. nameni, ciljni posamezniki, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter način in kraj zbiranja). Če se zahteva več dovoljenj hkrati, je treba navesti njihov namen in razloge zanje.Člen 8(3) in člen 4 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.V nujnih primerihTo je v primerih, ko je ukrep usmerjen zoper dejanje zarote, ki ogroža nacionalno varnost, in za pridobitev soglasja predsednika republike ni dovolj časa, nesprejetje nujnih ukrepov pa bi lahko ogrozilo nacionalno varnost (člen 8(8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). je treba pridobiti predhodno soglasje ministra, pod katerega ministrstvo spada zadevna obveščevalna agencija. Vendar mora v tem primeru obveščevalna agencija soglasje predsednika republike zahtevati takoj po sprejetju nujnih ukrepov. Če obveščevalna agencija soglasja ne pridobi v 36 urah od vložitve vloge, mora zbiranje podatkov takoj prenehati.Člen 8(9) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V takih primerih se zbrane informacije vedno uničijo.3.2.1.1.4.Splošne omejitve in zaščitni ukrepiKo obveščevalne agencije zahtevajo sodelovanje zasebnih subjektov, jim morajo zagotoviti odredbo sodišča/dovoljenje predsednika ali izvod naslovnice izjave o cenzuri v nujnem primeru, ki jo mora subjekt, od katerega se zahteva sodelovanje, hraniti v svoji evidenci.Člen 9(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 12 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Subjekti, od katerih se zahteva, da obveščevalnim agencijam razkrijejo informacije na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, lahko to razkritje zavrnejo, če se dovoljenje ali izjava o cenzuri v nujnem primeru nanaša na napačen identifikator (npr. telefonsko številko, ki pripada drugemu posamezniku in ne tistemu, ki je opredeljen). Poleg tega se v nobenem primeru ne smejo razkriti gesla, ki se uporabljajo za komunikacije.Člen 9(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Obveščevalne agencije lahko izvajanje ukrepov za omejevanje komunikacij ali zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji poverijo poštnemu uradu ali ponudniku telekomunikacijskih storitev (kot je opredeljen v zakonu o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev).Člen 13 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zadevna obveščevalna agencija in ponudnik, ki prejme zahtevo za sodelovanje, morata še tri leta hraniti evidenco, v kateri so navedeni namen, za katerega se zahtevajo ukrepi, datum izvedbe ali sodelovanja in predmet ukrepov (npr. pošta, telefon, e-pošta).Člen 9(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 17(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To obdobje ne velja za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji (glej člen 39 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Ponudniki telekomunikacijskih storitev, ki zagotavljajo podrobne podatke o opravljeni komunikaciji, morajo v svojih evidencah še sedem let hraniti informacije o pogostosti zbiranja ter o tem dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Člen 13(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 39 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Obveščevalne agencije morajo o informacijah, ki so jih zbrale, in rezultatu dejavnosti nadzora poročati direktorju nacionalne obveščevalne službe.Člen 18(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zvezi z zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji je treba hraniti evidence o tem, da je bila vložena zahteva za take podatke, ter same pisne zahteve in institucijo, ki se je nanjo oprla.Člen 13(5) in člen 13-4(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zbiranje podatkov o vsebini komunikacij in podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji lahko traja največ štiri mesece in se mora takoj prenehati, če je zastavljeni cilj medtem že dosežen.Člen 7(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če pogoji za dovoljenje še naprej veljajo, se lahko obdobje z dovoljenjem sodišča ali soglasjem predsednika republike podaljša za največ štiri mesece. Vlogo za pridobitev soglasja za podaljšanje nadzornih ukrepov je treba vložiti pisno, pri tem pa navesti razloge za podaljšanje in predložiti dokazno gradivo.Člen 7(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 5 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Posamezniki so običajno uradno obveščeni o zbiranju njihovih komunikacij, odvisno od pravne podlage za zbiranje. Zlasti mora vodja obveščevalne agencije ne glede na to, ali se zbrane informacije nanašajo na vsebino komunikacij ali na podrobne podatke o opravljeni komunikaciji, in ne glede na to, ali so bile informacije pridobljene v običajnem postopku ali v nujnem primeru, zadevnega posameznika o nadzornem ukrepu uradno pisno obvestiti v 30 dneh od datuma, na katerega se je nadzor končalČlen 9-2(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To se v skladu s členom 13-4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij uporablja za zbiranje vsebine komunikacij in za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji.. Uradno obvestilo mora vključevati (1) dejstvo, da so se zbirale informacije, (2) izvedbeni organ in (3) obdobje izvajanja. Če pa bi uradno obvestilo verjetno ogrozilo nacionalno varnost ali življenje in fizično varnost ljudi, se lahko odložiČlen 9-2(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.. Uradno obvestilo je treba poslati v 30 dneh po prenehanju razlogov za odlogČlen 13-4(2) in člen 9-2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij..Vendar se ta zahteva po uradnem obveščanju nanaša le na zbiranje informacij, kadar je vsaj ena od strank korejski državljan. Zato bodo posamezniki, ki niso državljani Koreje, uradno obveščeni le, če se bodo zbirale njihove komunikacije s korejskimi državljani. Če se zbirajo komunikacije izključno med posamezniki, ki niso državljani Koreje, obveznost uradnega obveščanja torej ne velja.Vsebina komunikacij in podrobni podatki o opravljeni komunikaciji, pridobljeni z nadzorom na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, se lahko uporabijo le (1) za preiskovanje, kazenski pregon ali preprečevanje določenih kaznivih dejanj, (2) za disciplinske postopke, (3) za sodne postopke, v katerih se ena od strank komunikacije sklicuje nanje v odškodninskem zahtevku, ali (4) na podlagi drugih predpisov.Člen 5(1)-(2), člen 12 in člen 13-5 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.3.2.1.2.Zbiranje podatkov o komunikaciji, ki ga za namene nacionalne varnosti izvaja policija/tožilciPolicija/tožilec lahko podatke o komunikaciji (vsebino komunikacij in podrobne podatke o opravljeni komunikaciji ) za namene nacionalne varnosti zbira pod enakimi pogoji, kot so opisani v oddelku 3.2.1.1. Postopek, ki se uporablja za ukrepanje v nujnih primerihIn sicer, kadar ukrep usmerjen zoper kaznivo dejanje zarote, ki ogroža nacionalno varnost, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti običajnega postopka soglasja (člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij)., je postopek, ki je bil opisan zgoraj v zvezi z zbiranjem vsebine komunikacij za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v nujnih primerih (tj. člen 8 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij).3.2.2.Zbiranje podatkov o osumljencih terorizma3.2.2.1.Pravna podlagaZ zakonom o boju proti terorizmu je direktor nacionalne obveščevalne službe pooblaščen za zbiranje informacij o osumljencih terorizma.Člen 9 zakona o boju proti terorizmu. Osumljenec terorizma je opredeljen kot član teroristične skupineTeroristična skupina je opredeljena kot skupina teroristov, ki jo je kot tako označila Organizacija združenih narodov (člen 2(2) zakona o boju proti terorizmu)., oseba, ki spodbuja dejavnosti teroristične skupine (s spodbujanjem in razširjanjem zamisli ali taktik teroristične skupine), zbira ali prispeva sredstva za terorizemTerorizem je v členu 2(1) zakona o boju proti terorizmu opredeljen kot ravnanje, storjeno z namenom oviranja izvajanja pooblastil države, lokalne uprave ali tuje vlade (vključno z lokalnimi upravnimi organi in mednarodnimi organizacijami) ali z namenom, da se ta pooblastila izvajajo za namene, ki za njihovo izvajanje niso obvezni, ali za namene zastraševanja javnosti. To vključuje (a) povzročitev smrti osebe ali ogrožanje njenega življenja s povzročitvijo telesne poškodbe ali njenim zadrževanjem, zapiranjem, ugrabitvijo ali zajetjem osebe za talca; (b) določene vrste ravnanja, usmerjene v zrakoplov (npr. povzročitev trčenja, ugrabitev ali poškodovanje zrakoplova med letom); (c) določene vrste ravnanja, povezane z ladjo (npr. zajetje ali uničenje ladje ali morske konstrukcije med obratovanjem ali poškodovanje ladje ali morske konstrukcije med obratovanjem do te mere, da je ogrožena njena varnost, vključno s poškodovanjem tovora, naloženega na ladjo ali morsko konstrukcijo med obratovanjem); (d) namestitev, sprožitev ali drugačen način uporabe biokemičnega, eksplozivnega ali zažigalnega orožja ali naprave z namenom povzročitve smrti, hude poškodbe ali hude materialne škode ali s takim učinkom na določeni vrsti vozil ali objektov (npr. vlakih, tramvajih, motornih vozilih, javnih parkih in postajah, energetski infrastrukturi za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina ter telekomunikacijski infrastrukturi); (e) določene vrste ravnanja, povezanega z jedrskimi ali radioaktivnimi materiali ali jedrskimi objekti (npr. ogrožanje človeških življenj, teles ali premoženja ali drugačno motenje javne varnosti z uničenjem jedrskega reaktorja ali nepravilnim ravnanjem z radioaktivnimi materiali itd.). ali je vpletena v druge dejavnosti pripravljanja ali širjenja terorizma, sodelovanja pri njem ali napeljevanja k njemu, ali oseba, za katero se utemeljeno sumi, da je take dejavnosti izvajala.Člen 2(3) zakona o boju proti terorizmu. Vsak javni uslužbenec, ki izvaja zakon o boju proti terorizmu, mora praviloma spoštovati temeljne pravice iz korejske ustave.Člen 3(3) zakona o boju proti terorizmu.Zakon o boju proti terorizmu sam po sebi ne določa posebnih pristojnosti, omejitev in zaščitnih ukrepov za zbiranje informacij o osumljencih terorizma, temveč se sklicuje na postopke v drugih predpisih. Prvič, direktor nacionalne obveščevalne službe lahko na podlagi zakona o boju proti terorizmu zbira (1) informacije o vstopu v Republiko Korejo in izstopu iz nje, (2) informacije o finančnih transakcijah in (3) podatke o komunikaciji. Ustrezne postopkovne zahteve so glede na iskano vrsto informacij določene v zakonu o priseljevanju, zakonu o carini, zakonu o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah oziroma zakonu o varstvu zasebnosti komunikacij.Člen 9(1) zakona o boju proti terorizmu. V zvezi z zbiranjem informacij o vstopu v Korejo in izstopu iz nje se zakon o boju proti terorizmu sklicuje na postopke iz zakona o priseljevanju in zakona o carini. Vendar v teh zakonih taka pooblastila za zdaj niso določena. V zvezi z zbiranjem podatkov o komunikaciji in informacij o finančnih transakcijah se zakon o boju proti terorizmu sklicuje na omejitve in zaščitne ukrepe iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij (ki so podrobneje opisani v nadaljevanju) in zakona o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah (ki, kot je obrazloženo v oddelku 2.1, ni upošteven za namene ocene za sklep o ustreznosti).Poleg tega člen 9(3) zakona o boju proti terorizmu podrobno določa, da lahko direktor nacionalne obveščevalne službe od upravljavca osebnih podatkovKot je opredeljen v členu 2 zakona o varstvu osebnih podatkov, tj. javna institucija, pravna oseba, organizacija, posameznik itd., ki neposredno ali posredno obdeluje osebne podatke zaradi upravljanja datotek z osebnimi podatki za uradne ali poslovne namene. ali ponudnika podatkov o lokacijiKot je opredeljen v členu 5 zakona o varstvu, uporabi itd. podatkov o lokaciji (v nadaljnjem besedilu: zakon o podatkih o lokaciji), tj. vsakdo, ki je dobil dovoljenje korejske komisije za komunikacije za opravljanje dejavnosti zagotavljanja podatkov o lokaciji. zahteva osebne podatke ali podatke o lokaciji osumljenca terorizma. Ta možnost je omejena na zahteve za prostovoljno razkritje, na katere se upravljavcem osebnih podatkov in ponudnikom podatkov o lokaciji ni treba odzvati, vsekakor pa to lahko storijo le v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in zakonom o podatkih o lokaciji (glej oddelek 3.2.2.2 v nadaljevanju).3.2.2.2.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za prostovoljno razkritje na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o podatkih o lokacijiZahteve za prostovoljno sodelovanje na podlagi zakona o boju proti terorizmu morajo biti omejene na informacije o osumljencih terorizma (glej oddelek 3.2.2.1). Pri vsaki taki zahtevi nacionalne obveščevalne službe je treba upoštevati načela zakonitosti, potrebnosti in sorazmernosti, ki izhajajo iz korejske ustave (člen 12(1) in člen 37(2))Glej tudi člen 3(2) in (3) zakona o boju proti terorizmu., ter zahteve za zbiranje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (člen 3(1) navedenega zakona, glej oddelek 1.2). Zakon o nacionalni obveščevalni službi poleg tega podrobno določa, da nacionalna obveščevalna služba ne sme zlorabljati svojih pooblastil tako, da bi kateri koli organ, organizacijo ali posameznika prisilila v nekaj, česar po zakonu ni dolžan storiti, ali posameznika ovirala pri uresničevanju pravic.Člen 11(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Za kršitev te prepovedi se lahko izrečejo kazenske sankcije.Člen 19 zakona o nacionalni obveščevalni službi.Upravljavci osebnih podatkov in ponudniki podatkov o lokaciji niso zavezani ugoditi zahtevam, ki jih na podlagi zakona o boju proti terorizmu prejmejo od nacionalne obveščevalne službe. Ugodijo jim lahko na prostovoljni podlagi, vendar morajo upoštevati zakon o varstvu osebnih podatkov in zakonom o podatkih o lokaciji. Kar zadeva skladnost z zakonom o varstvu osebnih podatkov, mora upravljavec zlasti upoštevati interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in informacij ne sme razkriti, če bi s tem verjetno nepošteno posegel v interese posameznika ali tretje osebe.Člen 18(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega mora biti zadevni posameznik v skladu z uradnim obvestilom št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov uradno obveščen o razkritju. Tako uradno obveščanje se lahko v izjemnih primerih odloži, zlasti če in dokler bi ogrozilo tekočo kazensko preiskavo ali bi verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo druge osebe, kadar te pravice ali interesi očitno prevladajo nad pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 2(iii).3.2.2.3.Omejitve in zaščitni ukrepi na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacijNa podlagi zakona o boju proti terorizmu lahko obveščevalne agencije zbirajo podatke o komunikaciji (vsebino komunikacij in podrobne podatke o opravljeni komunikaciji) le, kadar je to potrebno za protiteroristične dejavnosti, tj. dejavnosti, povezane s preprečevanjem in protiukrepi proti terorizmu. Za zbiranje osebnih podatkov za namene boja proti terorizmu se uporabljajo postopki iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, opisani v oddelku 3.2.1.3.2.3.Prostovoljno razkritje s strani telekomunikacijskih operaterjevTelekomunikacijski operaterji lahko na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev ugodijo zahtevi za razkritje podatkov o komunikaciji, ki jo poda obveščevalna agencija, ki namerava informacije zbirati za preprečitev grožnje državni varnosti.Člen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Pri vsaki taki zahtevi je treba upoštevati načela zakonitosti, potrebnosti in sorazmernosti, ki izhajajo iz korejske ustave (člena 12(1) in 37(2))Glej tudi člen 3(2) in (3) zakona o boju proti terorizmu., ter zahteve za zbiranje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (člen 3(1) navedenega zakona, glej oddelek 1.2). Poleg tega se uporabljajo enake omejitve in zaščitni ukrepi kot v zvezi s prostovoljnimi razkritji za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.2.4).Zahtevo je treba zlasti predložiti pisno ter navesti razloge zanjo, povezavo z zadevnim uporabnikom in obseg zahtevanih informacij, ponudnik telekomunikacijskih storitev pa mora voditi evidenco in dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Ponudniki telekomunikacijskih storitev niso zavezani ugoditi zahtevam, lahko pa to storijo na prostovoljni podlagi in le v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. V zvezi s tem veljajo za ponudnike telekomunikacijskih storitev iste obveznosti, tudi glede obveščanja posameznika, kot kadar prejmejo zahtevo organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, kakor je podrobneje razloženo v oddelku 2.2.3.3.3.NadzorDejavnosti korejskih obveščevalnih agencij nadzorujejo različni organi. Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil je v skladu z direktivo ministra o izvajanju notranje revizije pod nadzorom ministrstva za narodno obrambo. Nacionalna obveščevalna služba je pod nadzorom izvršilne veje oblasti, parlamenta in drugih neodvisnih organov, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.3.3.1.Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravicZakon o boju proti terorizmu določa, da so obveščevalne agencije pri zbiranju informacij o osumljencih terorizma pod nadzorom komisije za boj proti terorizmu in pooblaščene osebe za varstvo človekovih pravic.Člen 7 zakona o boju proti terorizmu.Komisija za boj proti terorizmu med drugim oblikuje politike v zvezi z dejavnostmi boja proti terorizmu ter nadzoruje izvajanje ukrepov za boj proti terorizmu in dejavnosti različnih pristojnih organov na področju boja proti terorizmu.Člen 5(3) zakona o boju proti terorizmu. Predseduje ji predsednik vlade, sestavlja pa jo več ministrov in vodij vladnih agencij, vključno z ministrom za zunanje zadeve, ministrom za pravosodje, ministrom za narodno obrambo, ministrom za notranje zadeve in varnost, direktorjem nacionalne obveščevalne službe, generalnim komisarjem korejske nacionalne policije in predsednikom komisije za finančne storitve.Člen 3(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Direktor nacionalne obveščevalne službe mora pri izvajanju preiskav v okviru boja proti terorizmu in pri sledenju osumljencem terorizma za zbiranje informacij ali dokaznega gradiva, potrebnega za dejavnosti boja proti terorizmu, poročati predsedniku komisije za boj proti terorizmu (tj. predsedniku vlade).Člen 9(4) zakona o boju proti terorizmu.Z zakonom o boju proti terorizmu je poleg tega vzpostavljena pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic, da bi se temeljne pravice posameznikov varovale pred kršitvami, povzročenimi z dejavnostmi boja proti terorizmu.Člen 7 zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščeno osebo za varstvo človekovih pravic imenuje predsednik komisije za boj proti terorizmu izmed posameznikov, ki izpolnjujejo pogoje iz uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu (tj. vsakdo, ki je usposobljen kot odvetnik in ima najmanj deset let delovnih izkušenj ali strokovno znanje na področju človekovih pravic in je ali je bil najmanj deset let zaposlen na položaju (najmanj) izrednega profesorja ali zaposlen kot višji javni uslužbenec v državnih organih ali lokalnih upravnih organih oziroma ima najmanj deset let delovnih izkušenj na področju človekovih pravic, na primer v nevladni organizaciji).Člen 7(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic je imenovana za dve leti (z možnostjo podaljšanja mandata), razrešiti pa jo je mogoče le iz posebnih, omejenih in upravičenih razlogov, npr. v primeru obtožbe v kazenski zadevi, povezani z njenimi nalogami, v primeru razkritja zaupnih informacij ali zaradi dolgotrajne duševne ali fizične nezmožnosti.Člen 7(3) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu.Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic je pooblaščena za izdajanje priporočil za izboljšanje varstva človekovih pravic s strani organov, udeleženih v dejavnostih boja proti terorizmu, in obdelavo zahtevkov državljanov (glej oddelek 3.4.3).Člen 8(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Kadar je mogoče razumno ugotoviti, da so bile pri opravljanju uradnih dolžnosti kršene človekove pravice, lahko pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic vodji odgovornega organa priporoči odpravo take kršitve.Člen 9(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic se samostojno odloča o sprejetju priporočil, o katerih pa mora poročati predsedniku komisije za boj proti terorizmu. Odgovorni organ pa ji mora nato priglasiti ukrep, sprejet za izvedbo takega priporočila.Člen 9(2) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Če organ priporočila pooblaščene osebe za varstvo človekovih pravic ne bi izvedel, bi se zadeva predala komisiji za boj proti terorizmu, vključno z njenim predsednikom, tj. predsednikom vlade. Do zdaj še ni bilo primerov, ko se njena priporočila ne bi izvedla.3.3.2.ParlamentParlament lahko, kot je opisano v oddelku 2.3.2, preiskuje in pregleduje delovanje javnih organov ter v tem okviru zahteva razkritje dokumentov in navzočnost prič. Ta parlamentarni nadzor v zvezi z zadevami, ki spadajo v pristojnost nacionalne obveščevalne službe, izvaja obveščevalni odbor parlamenta.Člen 36 in člen 37(1), točka 16, zakona o parlamentu. Direktor nacionalne obveščevalne službe, ki nadzoruje, kako agencija izvaja svoje naloge, poroča obveščevalnemu odboru (in predsedniku republike).Člen 18 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Obveščevalni odbor sam lahko zahteva tudi poročilo o konkretni zadevi, na kar se mora direktor nacionalne obveščevalne službe nemudoma odzvati.Člen 15(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Odgovor obveščevalnemu odboru ali pričanje pred njim lahko zavrne le v zvezi z državnimi skrivnostmi o vojaških ali diplomatskih zadevah ali zadevah, povezanih s Severno Korejo, katerih javno razkritje bi lahko resno vplivalo na nacionalno usodo.Člen 17(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Državne skrivnosti so opredeljene kot dejstva, dobrine ali znanje, ki se štejejo za državne skrivnosti, dostop do katerih je dovoljen omejenemu obsegu oseb in ki se ne razkrijejo nobeni drugi državi ali organizaciji, da se prepreči resno poslabšanje nacionalne varnosti, glej člen 13(4) zakona o nacionalni obveščevalni službi. V tem primeru lahko obveščevalni odbor zahteva pojasnilo predsednika vlade. Če se tako pojasnilo ne zagotovi v sedmih dneh od vložitve zahteve, odgovora ali pričanja ni več mogoče zavrniti.Če parlament odkrije, da se je izvajala nezakonita ali neprimerna dejavnost, lahko od zadevnega javnega organa zahteva sprejetje popravnih ukrepov, vključno z dodelitvijo odškodnine, sprejetjem disciplinskih ukrepov in izboljšanjem notranjih postopkov.Člen 16(2) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Po taki zahtevi mora organ takoj ukrepati in o rezultatu poročati parlamentu. V zvezi s parlamentarnim nadzorom obstajajo na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij posebna pravila glede uporabe ukrepov za omejevanje komunikacij (tj. zbiranje vsebine komunikacij).Člen 15 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Parlament lahko vodje obveščevalnih agencij zaprosi za poročilo o posameznih ukrepih za omejevanje komunikacij. Poleg tega lahko na kraju samem izvede preglede opreme za prisluškovanje. Nazadnje, obveščevalne agencije, ki so zbrale informacije o vsebini za namene nacionalne varnosti, in operaterji, ki so te informacije razkrili, morajo o takem razkritju poročati na zahtevo parlamenta.3.3.3.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregledOdbor za revizijo in inšpekcijski pregled izvaja enake nadzorne funkcije v zvezi z obveščevalnimi agencijami kot na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.3.2).Kot to velja za obveščevalni odbor parlamenta, lahko tudi direktor nacionalne obveščevalne službe odgovor odboru za revizijo in inšpekcijski pregled zavrne le, če gre za zadeve, ki so državna skrivnost, in bi njihovo javno razkritje resno vplivalo na nacionalno usodo (člen 13(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi).3.3.4.Komisija za varstvo osebnih podatkovKomisija za varstvo osebnih podatkov zagotavlja dodatni nadzor pri obdelavi podatkov za namene nacionalne varnosti, tudi v fazi zbiranja. Kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku 1.2, to vključuje splošna načela in obveznosti iz člena 3 in člena 58(4) zakona o varstvu osebnih podatkov ter uresničevanje pravic posameznikov, zagotovljenih s členom 4 zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega nadzor komisije za varstvo podatkov v skladu s členom 7-8(3) in (4) ter členom 7-9(5) zakona o varstvu osebnih podatkov zajema tudi morebitne kršitve pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov, kot so zakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o boju proti terorizmu in zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Vsaka kršitev navedenih zakonov glede na zahteve iz člena 3(1) zakona o varstvu osebnih podatkov, ki veljajo za zakonito in pošteno zbiranje osebnih podatkov, pomeni tudi kršitev navedenega zakona. Komisija za varstvo osebnih podatkov je tako pooblaščena, da preiščeČlen 63 zakona o varstvu osebnih podatkov. kršitve zakonov, ki urejajo dostop do podatkov za namene nacionalne varnosti, in pravil za obdelavo iz zakona o varstvu osebnih podatkov, izda nasvete za izboljšanje, naloži popravne ukrepe, priporoči disciplinske ukrepe in predloži morebitna kazniva dejanja ustreznim preiskovalnim organom.Člen 61(2), člen 65(1) in (2) ter člen 64(4) zakona o varstvu osebnih podatkov.3.3.5.Nacionalna komisija za človekove praviceNadzor, ki ga izvaja nacionalna komisija za človekove pravice, velja enako za obveščevalne agencije in druge vladne organe (glej oddelek 2.3.2).3.4.Pravna sredstva posameznikov3.4.1.Pravna sredstva pred pooblaščeno osebo za varstvo človekovih pravicPooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic, vzpostavljena v okviru komisije za boj proti terorizmu, zagotavlja posebno pravno sredstvo v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov v okviru dejavnosti boja proti terorizmu. Obravnava zahtevke državljanov v zvezi s kršitvami človekovih pravic kot posledice dejavnosti boja proti terorizmu.Člen 8(1), točka 2, uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Priporoči lahko popravne ukrepe, zadevni organ pa ji mora poročati o vseh ukrepih, sprejetih za izvajanje takih priporočil. Da lahko posameznik vloži pritožbo pri pooblaščeni osebi za varstvo človekovih pravic, ni potrebno procesno upravičenje. Posledično bo ta pritožbo obravnavala, čeprav zadevni posameznik v fazi dopustnosti dejansko ne more dokazati škode.3.4.2.Mehanizmi pravnih sredstev, ki so na voljo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkovPosamezniki lahko v zvezi z osebnimi podatki, ki se obdelujejo za namene nacionalne varnosti, uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov.Člen 3(5) ter člen 4(1), (3) in (4) zakona o varstvu osebnih podatkov. Zahteve za uresničevanje teh pravic se lahko vložijo neposredno pri obveščevalni agenciji ali posredno prek komisije za varstvo osebnih podatkov. Obveščevalna agencija lahko uresničevanje pravice odloži, omeji ali zavrne, kolikor in dokler je to potrebno in sorazmerno za zaščito pomembnega cilja javnega interesa (npr. kolikor in dokler bi priznanje pravice ogrozilo tekočo preiskavo ali nacionalno varnost) ali kadar bi priznanje pravice lahko povzročilo škodo za življenje ali telo tretje osebe. Kadar se zahteva zavrne ali omeji, je treba posameznika nemudoma uradno obvestiti o razlogih.Poleg tega imajo posamezniki v skladu s členom 58(4) zakona o varstvu osebnih podatkov (zahteva po zagotovitvi ustrezne obravnave posameznih pritožb) in členom 4(5) navedenega zakona (pravica do ustreznega pravnega sredstva za škodo, ki izhaja iz obdelave osebnih podatkov, v hitrem in poštenem postopku) pravico do uveljavljanja pravnih sredstev. To vključuje pravico do poročanja o domnevni kršitvi klicnemu centru za vprašanja v zvezi z zasebnostjo, ki ga upravlja korejska agencija za splet in varnost, in vložitev pritožbe pri komisiji za varstvo osebnih podatkov.Člen 62 in člen 63(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta pravna sredstva so na voljo v primeru morebitnih kršitev pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti, in morebitnih kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov. Kot je pojasnjeno v uradnem obvestilu št. 2021-1, lahko posameznik iz EU vloži pritožbo pri komisiji za varstvo osebnih podatkov prek svojega nacionalnega organa za varstvo podatkov. V tem primeru komisija za varstvo osebnih podatkov posameznika uradno obvesti prek nacionalnega organa za varstvo podatkov po zaključku preiskave (med drugim, če je ustrezno, o naloženih popravnih ukrepih). Zoper odločitve ali neukrepanje te komisije pa se je mogoče nadalje pritožiti pri korejskih sodiščih, in sicer na podlagi zakona o upravnem sporu.3.4.3.Pravna sredstva pred nacionalno komisijo za človekove praviceMožnost uveljavljanja individualnih pravnih sredstev pri nacionalni komisiji za človekove pravice velja enako za obveščevalne agencije in druge vladne organe (glej oddelek 2.4.2).3.4.4.Sodno varstvoKot to velja v zvezi z dejavnostmi organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, lahko posamezniki uveljavljajo različna pravna sredstva zoper obveščevalne agencije v zvezi s kršitvami zgoraj navedenih omejitev in zaščitnih ukrepov.Prvič, posamezniki lahko prejmejo odškodnino za škodo na podlagi zakona o državni odškodnini. V enem primeru je bila odškodnina na primer dodeljena v zvezi z nezakonitim nadzorom, ki ga je izvajalo poveljstvo za podporo obrambnih sil (predhodnik poveljstva za varnostno podporo obrambnih sil).Odločba vrhovnega sodišča št. 96Da42789 z dne 24. julija 1998.Drugič, posamezniki lahko na podlagi zakona o upravnem sporu izpodbijajo odločitve in opustitve s strani upravnih agencij, med drugim obveščevalnih agencij.Člena 3 in 4 zakona o upravnem sporu.Nazadnje, posamezniki lahko zoper ukrepe, ki so jih sprejele obveščevalne agencije, vložijo ustavno pritožbo pri ustavnem sodišču na podlagi zakona o ustavnem sodišču.
Park Jie Won
direktor nacionalne obveščevalne službe
L0442022SL110120211217SL0001.00036919022Pravni okvir za zbiranje in uporabo osebnih podatkov s strani korejskih javnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter nacionalne varnostiNaslednji dokument vsebuje pregled pravnega okvira za zbiranje in uporabo osebnih podatkov s strani korejskih javnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter nacionalne varnosti (v nadaljnjem besedilu: vladni dostop), zlasti kar zadeva razpoložljivo pravno podlago, pogoje (omejitve) in zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo, ter neodvisni nadzor in individualne možnosti pravnega varstva.1.SPLOŠNA PRAVNA NAČELA, POMEMBNA ZA VLADNI DOSTOP1.1.Ustavni okvirUstava Republike Koreje določa pravico do zasebnosti na splošno (člen 17) in zlasti pravico do komunikacijske zasebnosti (člen 18). Dolžnost države je, da zagotavlja ti temeljni praviciČlen 10 ustave Republike Koreje, razglašene 17. julija 1948 (v nadaljnjem besedilu: ustava).. Ustava nadalje določa, da se lahko pravice in svoboščine državljanov omejijo le z zakonodajo, če je to potrebno zaradi nacionalne varnosti ali ohranjanja javnega reda in miru v javno dobroČlen 37(2) ustave.. Tudi če so take omejitve uvedene, pa ne smejo posegati v bistvo svoboščine ali praviceČlen 37(2) ustave.. Korejska sodišča so te določbe uporabljala v zadevah, ki so se nanašale na poseganje vlade v zasebnost. Vrhovno sodišče je na primer ugotovilo, da se z nadzorovanjem državljanov krši temeljna pravica do zasebnosti, pri čemer je poudarilo, da imajo državljani pravico do samoodločanja glede osebnih podatkovOdločba vrhovnega sodišča Koreje št. 96DA42789 z dne 24. julija 1998.. V drugi zadevi je ustavno sodišče odločilo, da je zasebnost temeljna pravica, ki državljanom zagotavlja zaščito pred poseganjem države v njihovo zasebno življenje in opazovanjem njihovega zasebnega življenjaOdločba ustavnega sodišča št. 2002 Hun-Ma51 z dne 30. oktobra 2003. Ustavno sodišče je podobno v odločbah št. 99Hun-Ma513 in št. 2004Hun-Ma190 (konsolidirana) z dne 26. maja 2005 pojasnilo, da je pravica do nadzora nad lastnimi osebnimi podatki pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da se sam odloči, kdaj, komu ali prek koga in v kakšnem obsegu se bodo njegovi osebni podatki razkrili oziroma kdaj, pri kom ali prek koga in v kakšnem obsegu se bodo uporabili. S to temeljno pravico, ki sicer ni opredeljena v ustavi, se osebna svoboda odločanja ščiti pred tveganjem, ki ga povzroča širitev državnih funkcij in informacijsko-komunikacijske tehnologije..Korejska ustava nadalje zagotavlja, da se nikomur ne sme odvzeti prostost, ga pridržati, preiskati, zaslišati ali mu zaseči predmete, razen če tako določa zakon.Člen 12(1), prvi stavek, ustave. Poleg tega se lahko preiskave in zasegi opravijo le na podlagi odredbe, ki jo izda sodnik, na zahtevo tožilca in ob upoštevanju ustreznega postopka.Člen 16 in člen 12(3) ustave. Preiskovalni organi lahko v izjemnih okoliščinah, tj. kadar je osumljenec kaznivega dejanja prijet med storitvijo kaznivega dejanja (in flagrante delicto) ali če obstaja tveganje, da bi lahko osumljenec storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izreči kazen zapora treh let ali več, pobegnil ali uničil dokaze, opravijo preiskavo ali zaseg brez odredbe, vendar morajo v tem primeru njeno izdajo zahtevati naknadno.Člen 12(3) ustave. Ta splošna načela so nadalje izoblikovana v posebnih zakonih, ki obravnavajo kazenski postopek in zaščito komunikacij (glej v nadaljevanju za podroben pregled).Ustava glede tujih državljanov določa, da je njihov status zagotovljen v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnimi pogodbami.Člen 6(2) ustave. Pravice do zasebnosti zagotavlja več mednarodnih sporazumov, katerih podpisnica je Koreja, na primer Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (člen 17), Konvencija o pravicah invalidov (člen 22) in Konvencija o otrokovih pravicah (člen 16). Čeprav se ustava načeloma sklicuje na pravice državljanov, je ustavno sodišče odločilo, da imajo temeljne pravice tudi tuji državljani.Odločba ustavnega sodišča št. 93 Hun-MA120 z dne 29. decembra 1994. Glej na primer tudi odločbo ustavnega sodišča št. 2014Hun-Ma346 (z dne 31. maja 2018), v kateri je sodišče ugotovilo, da je bila sudanskemu državljanu, pridržanemu na letališču, kršena ustavna pravica do prejema pomoči pravnega svetovalca. V drugem primeru je ustavno sodišče ugotovilo, da je svobodna izbira zakonitega delovnega mesta tesno povezana s pravico do prizadevanja za srečo ter človekovim dostojanstvom in vrednostjo, zato ni omejena le na državljane, temveč je lahko zagotovljena tudi tujcem, zakonito zaposlenim v Republiki Koreji (odločba ustavnega sodišča št. 2007Hun-Ma1083 z dne 29. septembra 2011). Zlasti je navedlo, da ima vsak človek, ne le vsak državljan, pravico do varstva svojega dostojanstva in vrednosti ter pravico, da si prizadeva za srečo.Odločba ustavnega sodišča št. 99HeonMa494 z dne 29. novembra 2001. Pojasnilo je tudi, da je pravica do nadzora nad lastnimi podatki temeljna pravica, ki izhaja iz pravice do dostojanstva in prizadevanja za srečo ter pravice do zasebnega življenja.Glej na primer odločbo ustavnega sodišča št. 99HunMa513. Čeprav se v sodni praksi pravica do zasebnosti posameznikov, ki niso državljani Koreje, do zdaj ni posebej obravnavala, je torej med strokovnjaki splošno sprejeto, da so v členih 12 do 22 ustave (ki vključujejo pravico do zasebnosti in osebno svobodo) določene pravice ljudi.Nazadnje, ustava določa tudi pravico, da se od javnih organov zahteva pravična odškodnina.Člen 29(1) ustave. Poleg tega lahko na podlagi zakona o ustavnem sodišču vsakdo, katerega temeljne pravice, ki jih zagotavlja ustava, so kršene z izvajanjem pooblastil državnih organov (razen z odločbami sodišč), vloži ustavno pritožbo pri ustavnem sodišču.Člen 68(1) zakona o ustavnem sodišču.1.2.Splošna pravila o varstvu podatkovSplošni zakon o varstvu podatkov v Republiki Koreji je zakon o varstvu osebnih podatkov, ki se uporablja za zasebni in javni sektor. V zvezi z javnimi organi se navedeni zakon sklicuje zlasti na obveznost oblikovati politike za preprečevanje škodljivih posledic zlorabe in nepravilne uporabe osebnih podatkov, nediskretnega nadzora in sledenja itd. ter krepitev dostojanstva ljudi in njihove zasebnostiČlen 5(1) zakona o varstvu osebnih podatkov..Pri obdelavi osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj veljajo vse zahteve iz zakona o varstvu osebnih podatkov. To na primer pomeni, da morajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj izpolnjevati zahteve glede zakonite obdelave, tj. sklicevati se morajo na eno od pravnih podlag za zbiranje, uporabo ali zagotavljanje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (členi 15 do 18 zakona o varstvu osebnih podatkov), ter načela omejitve namena (člen 3(1) in (2) zakona o varstvu osebnih podatkov), sorazmernosti/najmanjšega obsega podatkov (člen 3(1) in (6) zakona o varstvu osebnih podatkov), omejene hrambe podatkov (člen 21 zakona o varstvu osebnih podatkov), varnosti podatkov, vključno z uradnim obveščanjem o kršitvi varnosti podatkov (člen 3(4) ter člena 29 in 34 zakona o varstvu osebnih podatkov), in preglednosti (člen 3(1) in (5) ter členi 20, 30 in 32 zakona o varstvu osebnih podatkov). V zvezi z občutljivimi podatki se uporabljajo posebni zaščitni ukrepi (člen 23 zakona o varstvu osebnih podatkov). Poleg tega lahko posamezniki zoper organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v skladu s členom 3(5), členom 4 in členi 35 do 39-2 zakona o varstvu osebnih podatkov uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave.Čeprav se zakon o varstvu osebnih podatkov torej v celoti uporablja za obdelavo osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vsebuje izjemo, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene nacionalne varnosti. V skladu s členom 58(1), točka 2, zakona o varstvu osebnih podatkov se členi 15 do 50 navedenega zakona ne uporabljajo za osebne podatke, zbrane ali zahtevane za analizo informacij, povezanih z nacionalno varnostjo.Člen 58(1), točka 2, zakona o varstvu osebnih podatkov. Nasprotno pa se še naprej uporabljajo poglavje I (Splošne določbe), poglavje II (Oblikovanje politik za varstvo osebnih podatkov itd.), poglavje VIII (Kolektivna tožba zoper kršitev podatkov), poglavje IX (Dodatne določbe) in poglavje X (Kazenske določbe) zakona o varstvu osebnih podatkov. To vključuje splošna načela o varstvu podatkov iz člena 3 (Načela varstva osebnih podatkov) in pravice posameznikov, zagotovljene s členom 4 zakona o varstvu osebnih podatkov (Pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki). To pomeni, da se tudi na tem področju zagotavljajo glavna načela in pravice. Poleg tega člen 58(4) zakona o varstvu podatkov določa, da je treba take podatke obdelati v najmanjšem možnem obsegu, potrebnem za dosego predvidenega namena, in za najkrajše možno obdobje; prav tako se z njim zahteva, da upravljavec osebnih podatkov sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovita varno upravljanje in ustrezna obdelava podatkov, kot so tehnični, upravljavski in fizični zaščitni ukrepi ter ukrepi za ustrezno obravnavanje posameznih pritožb.Komisija za varstvo osebnih podatkov je v uradnem obvestilu št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov dodatno pojasnila, kako se navedeni zakon glede na to delno izjemo uporablja pri obdelavi osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 6. To vključuje zlasti pravice posameznikov (do dostopa, popravka, prenehanja obdelave in izbrisa) ter razloge in omejitve za morebitno omejevanje teh pravic. Glede na uradno obvestilo uporaba temeljnih načel, pravic in obveznosti iz zakona o varstvu osebnih podatkov pri obdelavi osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti odraža jamstva, določena z ustavo, za varstvo pravice posameznika do nadzora nad svojimi osebnimi podatki. Pri vsaki omejitvi te pravice, na primer ko je to potrebno zaradi zaščite nacionalne varnosti, je treba tehtati med pravicami in interesi posameznika ter ustreznimi javnimi interesi, pri tem pa se ne sme posegati v bistvo pravice (člen 37(2) ustave).2.VLADNI DOSTOP ZA NAMENE PREPREČEVANJA, ODKRIVANJA IN PREISKOVANJA KAZNIVIH DEJANJ2.1.Pristojni javni organi na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanjNa podlagi zakona o kazenskem postopku, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev lahko policija, tožilci in sodišča zbirajo osebne podatke za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. V obsegu, v katerem zakon o nacionalni obveščevalni službi podeljuje tako pooblastilo nacionalni obveščevalni službi, mora ta upoštevati navedene zakone.Glej člen 3 zakona o nacionalni obveščevalni službi (zakon št. 12948), ki se nanaša na kazenske preiskave določenih kaznivih dejanj, kot so vstaja, upor in kazniva dejanja, povezana z nacionalno varnostjo (npr. vohunjenje). V tem okviru bi se v zvezi s preiskavami in zasegi uporabljali postopki iz zakona o kazenskem postopku, medtem ko bi zakon o varstvu zasebnosti komunikacij urejal zbiranje komunikacijskih podatkov (glej del 3 o določbah, ki se nanašajo na dostop do komunikacij za namene nacionalne varnosti). Nazadnje, zakon o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah finančnim institucijam zagotavlja pravno podlago za razkritje informacij finančnoobveščevalni enoti Koreje za namen preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ta specializirana agencija pa lahko take informacije nato zagotovi organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Vendar te obveznosti razkritja veljajo le za upravljavce podatkov, ki obdelujejo osebne kreditne informacije v skladu z zakonom o kreditnih informacijah in ki so pod nadzorom komisije za finančne storitve. Ker je obdelava osebnih kreditnih informacij s strani takih upravljavcev izključena iz področja uporabe sklepa o ustreznosti, omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo na podlagi zakona o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah v tem dokumentu niso podrobneje opisani.2.2.Pravna podlaga in omejitveZakon o kazenskem postopku (glej oddelek 2.2.1), zakon o varstvu zasebnosti komunikacij (glej oddelek 2.2.2) ter zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev (glej oddelek 2.2.3) zagotavljajo pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter določajo omejitve in zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo.2.2.1.Preiskave in zasegi2.2.1.1.Pravna podlagaTožilci in višji pravosodni policisti lahko pregledajo predmete, preiščejo osebe ali zasežejo predmete le, če (1) je oseba osumljena storitve kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: osumljenec kaznivega dejanja), (2) je to nujno za preiskavo ter (3) se šteje, da so predmeti, ki naj bi se pregledali, osebe, ki naj bi se preiskale, in morebitni zaseženi predmeti povezani z zadevo.Člen 215(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Enako lahko sodišča opravijo preiskave ali zasežejo predmete, ki naj bi se uporabili kot dokaz ali bi se lahko odvzeli, če se šteje, da so taki predmeti ali osebe povezani s konkretno zadevo.Člen 106(1) ter člena 107 in 109 zakona o kazenskem postopku.2.2.1.2.Omejitve in zaščitni ukrepiTožilci in pravosodni policisti morajo kot splošno obveznost spoštovati človekove pravice osumljenca kaznivega dejanja in vseh drugih zadevnih oseb.Člen 198(2) zakona o kazenskem postopku. Poleg tega se lahko obvezni ukrepi za dosego namena preiskave sprejmejo le, kadar je to izrecno določeno v zakonu o kazenskem postopku, in v najmanjšem potrebnem obsegu.Člen 199(1) zakona o kazenskem postopku.Preiskave, pregledi ali zasegi, ki jih policisti ali tožilci izvedejo v okviru kazenskih preiskav, lahko potekajo le na podlagi pridobljene odredbe sodišča.Člen 215(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Organ, ki vloži vlogo za izdajo odredbe, mora predložiti dokazno gradivo, iz katerega so razvidni razlogi za sum, da je posameznik storil kaznivo dejanje, da je potrebna preiskava, pregled ali zaseg in da obstajajo ustrezni predmeti, ki jih je treba zaseči.Člen 108(1) uredbe o kazenskem postopku. V odredbi morajo biti med drugim navedeni imena osumljenca kaznivega dejanja in kaznivo dejanje, kraj, oseba ali predmeti, ki jih je treba preiskati, ali predmeti, ki jih je treba zaseči, datum izdaje in dejansko obdobje uporabe.Člen 114(1) zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 219 navedenega zakona. Podobno je treba, ko se v okviru tekočega sodnega postopka zunaj glavne obravnave izvajajo preiskave in zasegi, predhodno pridobiti odredbo sodišča.Člen 113 zakona o kazenskem postopku. Zadevni posameznik in njegov zagovornik sta vnaprej uradno obveščena o preiskavi ali zasegu in sta lahko prisotna ob izvršitvi odredbe sodišča.Člena 121 in 122 zakona o kazenskem postopku.Kadar se izvajajo preiskave ali zasegi in je predmet, ki ga je treba preiskati, računalniški disk ali drug nosilec podatkov, se načeloma zasežejo le sami (kopirani ali natisnjeni) podatki in ne celoten nosilec podatkov.Člen 106(3) zakona o kazenskem postopku. Sam nosilec podatkov se lahko zaseže le, kadar je praktično nemogoče ločeno natisniti ali kopirati potrebne podatke ali kadar namena preiskave praktično ni mogoče doseči drugače.Člen 106(3) zakona o kazenskem postopku. Zadevnega posameznika je treba nemudoma uradno obvestiti o zasegu.Člen 219 zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 106(4) zakona o kazenskem postopku. V zakonu o kazenskem postopku ni izjem v zvezi s tem uradnim obvestilom.Preiskave, pregledi in zasegi brez odredbe lahko potekajo le v omejenih primerih. Prvič, tako je v primeru, ko odredbe zaradi nujnosti na kraju izvršitve kaznivega dejanja ni mogoče pridobiti.Člen 216(3) zakona o kazenskem postopku. Kljub temu je treba odredbo nemudoma pridobiti naknadno.Člen 216(3) zakona o kazenskem postopku. Drugič, preiskave in pregledi brez odredbe lahko potekajo na kraju samem, ko je osumljencu kaznivega dejanja odvzeta prostost ali je pridržan.Člen 216(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Nazadnje, tožilec ali višji pravosodni policist lahko brez odredbe zaseže predmet, ki ga je osumljenec kaznivega dejanja ali tretja oseba zavrgla ali je bil prostovoljno izročen.Člen 218 zakona o kazenskem postopku. V zvezi z osebnimi podatki to zajema le podatke, ki jih prostovoljno zagotovi zadevni posameznik sam, ne pa tudi upravljavec osebnih podatkov, ki ima take podatke (za kar bi bila na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov potrebna posebna pravna podlaga). Predmeti, izročeni prostovoljno, so dopustni kot dokazi v sodnem postopku le, če ni razumnega dvoma o prostovoljni naravi razkritja, kar mora dokazati tožilec. Glej odločbo vrhovnega sodišča št. 2013Do11233 z dne 10. marca 2016.Dokazi, pridobljeni v nasprotju z zakonom o kaznivih dejanjih, niso dopustni.Člen 308-2 zakona o kazenskem postopku. Poleg tega kazenski zakonik določa, da se nezakonite preiskave oseb ali prebivališča osebe, zastražene stavbe, gradnje, avtomobila, ladje, zrakoplova ali bivalnega prostora kaznujejo s kaznijo zapora do treh let.Člen 321 kazenskega zakona. Ta določba se zato uporablja tudi, kadar se med nezakonitim zasegom zasežejo predmeti, kot so naprave za shranjevanje podatkov.2.2.2.Zbiranje podatkov o komunikaciji2.2.2.1.Pravna podlagaZbiranje podatkov o komunikaciji ureja poseben zakon, tj. zakon o varstvu zasebnosti komunikacij. Navedeni zakon zlasti določa, da nihče ne sme cenzurirati pošte, prisluškovati pogovorom prek telekomunikacij, pošiljati podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji oziroma snemati ali poslušati pogovorov med drugimi, ki niso javni, razen na podlagi zakona o kazenskem postopku, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij ali zakona o vojaškem sodišču.Člen 3 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zakon o vojaškem sodišču načeloma ureja zbiranje informacij o vojaškem osebju, za civiliste pa se lahko uporablja le v omejenih primerih (npr. če bi vojaško osebje in civilisti skupaj storili kaznivo dejanje ali če posameznik stori kaznivo dejanje zoper vojsko, se lahko postopek začne pred vojaškim sodiščem, glej člen 2 zakona o vojaškem sodišču). Splošne določbe, ki urejajo preiskave in zasege, so podobne zakonu o kazenskem postopku, glej na primer člene 146 do 149 in 153 do 156 zakona o vojaškem sodišču. Navadna pošta se lahko na primer zbira le, kadar je to potrebno za preiskavo in na podlagi odredbe vojaškega sodišča. Če bi se zbirale elektronske komunikacije, se uporabljajo omejitve in zaščitni ukrepi iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pojem komunikacija v smislu zakona o varstvu zasebnosti komunikacij zajema običajno pošto in telekomunikacije.V členu 2(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij je navedeno: prenos ali sprejem vseh vrst zvokov, besed, simbolov ali podob po žici, brezžično, po optičnem kablu ali drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s telefonom, e-pošto, storitvijo podatkov o članstvu, telefaksom in radijskim osebnim klicem. V zvezi s tem se v zakonu razlikuje med ukrepi za omejevanje komunikacijČlen 2(7) in člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. in zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Pojem ukrepi za omejevanje komunikacij zajema cenzuro, tj. zbiranje vsebine navadne pošte, in prisluškovanje pogovorom, tj. neposredno prestrezanje (pridobivanje ali snemanje) vsebine telekomunikacij.Cenzura je opredeljena kot odpiranje pošte brez privolitve zadevne osebe ali seznanitev z vsebino, njeno snemanje ali zadržanje z drugimi sredstvi (člen 2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Prisluškovanje pogovorom pomeni pridobivanje ali snemanje vsebine telekomunikacij s prisluškovanjem ali skupnim branjem zvokov, besed, simbolov ali podob v okviru komunikacij z elektronskimi in mehanskimi napravami brez privolitve zadevne osebe ali poseganje v njihov prenos in sprejem (člen 2(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Pojem podrobni podatki o opravljeni komunikaciji zajema podatke o evidencah opravljenih telekomunikacij, kar vključuje podatke o datumu telekomunikacij ter času njihovega začetka in konca, številu dohodnih in odhodnih klicev, naročniški številki sogovornika ter pogostosti uporabe, dnevniške datoteke o uporabi telekomunikacijskih storitev in podatke o lokaciji (npr. iz baznih postaj, ki sprejemajo signal).Člen 2(11) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij določa omejitve in zaščitne ukrepe za zbiranje obeh vrst podatkov, za neupoštevanje več teh zahtev pa se izrečejo kazenske sankcije.Člena 16 in 17 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To se nanaša na primere, ko zbiranje poteka brez odredbe sodišča, ko se ne vodijo evidence, ko zbiranje ne preneha ob koncu nujnega primera ali ko zadevni posameznik ni obveščen.2.2.2.2.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za zbiranje vsebine komunikacij (ukrepi za omejevanje komunikacij)Zbiranje vsebine komunikacij lahko poteka le kot dodatni način za lajšanje kazenske preiskave (tj. kot skrajni ukrep), pri čemer si je treba prizadevati za čim manjše poseganje v zaupnost komunikacij med ljudmi.Člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ukrepi za omejevanje komunikacij se lahko v skladu s tem splošnim načelom uporabijo le, če bi se sicer težko preprečila storitev kaznivega dejanja, prijel storilec kaznivega dejanja ali zbrali dokazi.Člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki zbirajo vsebino komunikacij, morajo s tem takoj prenehati, ko nadaljnji dostop ni več potreben, s čimer zagotovijo, da je poseganje v zasebnost komunikacij čim manjše.Člen 2 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Poleg tega se lahko ukrepi za omejevanje komunikacij uporabijo le, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se načrtujejo, izvajajo ali so bila storjena določena huda kazniva dejanja, izrecno navedena v zakonu o varstvu zasebnosti komunikacij. To vključuje kazniva dejanja, kot so vstaja, kriminal, povezan z drogami, ali kazniva dejanja, ki vključujejo uporabo eksploziva, in kazniva dejanja, povezana z nacionalno varnostjo, diplomatskimi odnosi ali vojaškimi oporišči in objekti.Člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Cilj ukrepa za omejevanje komunikacij morajo biti določene poštne pošiljke oziroma telekomunikacije, ki jih pošlje ali prejme osumljenec, ali poštne pošiljke oziroma telekomunikacije, ki jih osumljenec pošlje ali prejme v določenem obdobju.Člen 5(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Tudi kadar so izpolnjeni vsi ti pogoji, lahko zbiranje podatkov o vsebini poteka le na podlagi odredbe sodišča. Zlasti lahko tožilec zahteva, da sodišče dovoli zbiranje podatkov o vsebini v zvezi z osumljencem ali preiskovancem.Člen 6(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Podobno lahko pravosodni policist za dovoljenje zaprosi tožilca, ta pa lahko nato zahteva odredbo sodišča.Člen 6(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zahteva za izdajo odredbe mora biti pisna in mora vsebovati točno določene elemente. Zlasti morajo biti v njej navedeni (1) utemeljeni razlogi za sum, da se načrtuje, izvaja ali je bilo storjeno eno od kaznivih dejanja s seznama, ter vse dokazno gradivo, ki že na prvi pogled potrjuje sum, (2) ukrepi za omejevanje komunikacij, njihovi cilji, obseg, namen in dejansko obdobje izvajanja ter (3) kraj in način izvedbe ukrepov.Člen 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 4(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Če so izpolnjene pravne zahteve, lahko sodišče izda pisno dovoljenje za izvedbo ukrepov za omejevanje komunikacij v zvezi z osumljencem ali preiskovancem.Člen 6(5) in (8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V njem so določene vrste ukrepov ter njihov cilj, obseg, dejansko obdobje izvajanja, kraj in način izvedbe.Člen 6(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Ukrepi za omejevanje komunikacij se lahko izvajajo le dva meseca.Člen 6(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če je njihov namen dosežen še pred koncem tega obdobja, se morajo takoj prenehati izvajati. Če pa so zahtevani pogoji še vedno izpolnjeni, se lahko v dvomesečnem roku vloži zahteva za podaljšanje dejanskega obdobja uporabe teh ukrepov. Taka zahteva mora vključevati dokazno gradivo, ki že na prvi pogled utemeljuje podaljšanje ukrepov.Člen 6(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Podaljšano obdobje skupno ne sme presegati enega leta ali treh let za določena posebno huda kazniva dejanja (npr. kazniva dejanja, povezana z vstajo, vojaškim napadom tujih sil, nacionalno varnostjo itd.).Člen 6(8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko zahtevajo pomoč komunikacijskih operaterjev, in sicer z zagotovitvijo pisnega dovoljenja sodišča.Člen 9(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Komunikacijski operaterji morajo sodelovati in prejeto dovoljenje hraniti v svojih evidencah.Člen 15-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 12 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Sodelovanje lahko zavrnejo, če so podatki o ciljnem posamezniku, kot so navedeni na pisnem dovoljenju sodišča (npr. njegova telefonska številka), nepravilni. Poleg tega ne smejo v nobenem primeru razkriti gesel, ki se uporabljajo za telekomunikacije.Člen 9(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Vsakdo, ki izvaja ukrepe za omejevanje komunikacij ali od katerega se zahteva sodelovanje, mora voditi evidenco, v kateri navede namen ukrepov, njihovo izvedbo, datum zagotovitve sodelovanja in cilj.Člen 9(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki izvajajo ukrepe za omejevanje komunikacij, morajo prav tako voditi evidenco, v kateri navedejo podrobnosti in dosežene rezultate.Člen 18(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pravosodni policisti morajo te informacije zagotoviti v poročilu tožilcu ob zaključku preiskave.Člen 18(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Ko tožilec v zvezi z zadevo, v kateri so se uporabili ukrepi za omejevanje komunikacij, vloži obtožni akt ali izda odločitev o tem, da obtožnica ne bo vložena oziroma da se ne bo zahtevalo prijetje zadevnega posameznika (tj. ne le sklep o začasni prekinitvi postopka), mora posameznika, zoper katerega se uporabljajo ukrepi za omejevanje komunikacij, uradno obvestiti o izvedbi takih ukrepov, organu, ki jih je izvedel, in obdobju njihovega izvajanja. Tako uradno obvestilo je treba poslati v 30 dneh po odločitvi.Člen 9-2(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pošiljanje uradnega obvestila se lahko odloži, če je verjetno, da bi to resno ogrozilo nacionalno varnost ali poseglo v javno varnost in red, ali če je verjetno, da bi to povzročilo bistveno škodo za življenje in telo drugih oseb.Člen 9-2(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če namerava tožilec ali pravosodni policist pošiljanje uradnega obvestila odložiti, mora pridobiti soglasje direktorja okrožnega državnega tožilstva.Člen 9-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ko razlogi za odlog prenehajo, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po prenehanju.Člen 9-2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij določa tudi poseben postopek za zbiranje vsebine komunikacij v nujnih primerih. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko vsebino komunikacij zbirajo zlasti v primeru skorajšnjega načrtovanja ali storitve kaznivega dejanja organiziranega kriminala ali drugega hudega kaznivega dejanja, katerega neposredna posledica bi lahko bila smrt ali huda poškodba, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti rednega postopka (kot je opredeljen zgoraj).Člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Policist ali tožilec lahko v takem nujnem primeru sprejme ukrepe za omejevanje komunikacij brez predhodnega dovoljenja sodišča, vendar mora zanj zaprositi takoj po izvedbi ukrepa. Če organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ne pridobi dovoljenja sodišča v 36 urah od trenutka, ko so bili izvedeni nujni ukrepi, mora zbiranje takoj prenehati, čemur običajno sledi uničenje zbranih informacij.Člen 8(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Policisti, ki izvajajo nadzor v nujnih primerih, to počnejo pod nadzorom tožilca, če pa navodil tožilca zaradi nujnosti hitrega ukrepanja ni mogoče zagotoviti vnaprej, mora policija pridobiti soglasje tožilca takoj po začetku izvajanja.Člen 8(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 16(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pravila o uradnem obveščanju posameznika, kot so opisana zgoraj, se uporabljajo tudi za zbiranje vsebine komunikacij v nujnih primerih.Zbiranje informacij v nujnih primerih mora vedno potekati v skladu z izjavo o cenzuri/prisluškovanju v nujnem primeru, organ, ki izvaja zbiranje, pa mora voditi evidenco vseh nujnih ukrepov.Člen 8(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zahtevi sodišču za izdajo dovoljenja za nujne ukrepe je treba priložiti pisni dokument, v katerem so navedeni potrebni ukrepi za omejevanje komunikacij, cilj, obseg, obdobje izvajanja, kraj izvedbe, način in pojasnilo, kako zadevni ukrepi za omejevanje komunikacij izpolnjujejo člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacijIn sicer, da obstaja utemeljen razlog za sum, da se načrtujejo, izvajajo ali so bila storjena določena huda kazniva dejanja, ter da drugače ni mogoče preprečiti storitve kaznivega dejanja, prijeti osumljenca ali zbrati dokazov., skupaj z dokazili.V primerih, ko se nujni ukrepi zaključijo hitro, tako da dovoljenje sodišča ni več potrebno (npr. če je osumljenec prijet takoj po začetku prestrezanja, ki s tem preneha), direktor pristojnega državnega tožilstva o nujnem ukrepu obvesti pristojno sodišče.Člen 8(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V obvestilu morajo biti navedeni namen, cilj, obseg, obdobje izvajanja, kraj izvedbe in način zbiranja ter razlogi za nevložitev zahteve za dovoljenje sodišča.Člen 86(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To obvestilo, na podlagi katerega lahko sodišče, ki ga prejme, prouči zakonitost zbiranja, je treba vključitvi v evidenco obvestil o nujnih ukrepih.Na splošno se zahteva, da se lahko vsebina komunikacij, pridobljenih z izvajanjem ukrepov za omejevanje komunikacij na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, uporabi le za preiskovanje, kazenski pregon ali preprečevanje zgoraj navedenih specifičnih kaznivih dejanj, v disciplinskem postopku za ista kazniva dejanja, v okviru odškodninske tožbe, ki jo vloži stranka v komunikaciji, ali kadar to dovoljujejo drugi predpisi.Člen 12 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.V primeru zbiranja telekomunikacij, ki se prenašajo prek interneta, se uporabljajo posebni zaščitni ukrepi.Člen 12-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Take informacije se lahko uporabijo le za preiskovanje hudih kaznivih dejanj iz člena 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za hrambo informacij je treba pridobiti soglasje sodišča, ki je dovolilo ukrepe za omejevanje komunikacij.Tožilec ali policist, ki izvaja ukrepe za omejevanje komunikacij, mora v 14 dneh po zaključku ukrepov izbrati telekomunikacije, ki se bodo shranile, in zaprositi za soglasje sodišča (policist mora vlogo predložiti tožilcu, ta pa jo nato vloži pri sodišču), glej člen 12-2(1) in (2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zahtevi za hrambo je treba navesti podatke o ukrepih za omejevanje komunikacij, povzetek rezultatov ukrepov, razloge za hrambo (skupaj z dokazili) in telekomunikacije, ki naj bi se hranile.Člen 12-2(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če taka zahteva ni vložena, je treba pridobljene telekomunikacije izbrisati v 14 dneh po zaključku ukrepov za omejevanje komunikacij.Člen 12-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če je zahteva zavrnjena, je treba telekomunikacije uničiti v sedmih dneh.Člen 12-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V primeru izbrisa telekomunikacij je treba sodišču, ki je dovolilo ukrepe za omejevanje komunikacij, v sedmih dneh poslati poročilo, v katerem so navedeni razlogi za izbris ter podrobnosti in čas izbrisa.Če so bile informacije z ukrepi za omejevanje komunikacij pridobljene nezakonito, na splošno niso dopustne kot dokaz v sodnem ali disciplinskem postopku.Člen 4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij prav tako prepoveduje, da bi osebe, ki sodelujejo pri ukrepih za omejevanje komunikacij, razkrile zaupne informacije, pridobljene med izvajanjem takih ukrepov, in da bi take informacije uporabile za škodovanje ugledu oseb, na katere se ti ukrepi nanašajo.Člen 11(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.2.2.2.3.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikacijiOrgani za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij od telekomunikacijskih operaterjev zahtevajo predložitev podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji, kadar je to potrebno za izvedbo preiskave ali izvršitev kazni.Člen 13(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Možnost zbiranja podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji za razliko od zbiranja vsebine podatkov ni omejena na specifična kazniva dejanja. Tudi pri zbiranju tovrstnih podatkov pa je kot za podatke o vsebini potrebno predhodno pisno dovoljenje sodišča, za kar veljajo enaki pogoji, kot so opisani zgoraj.Člena 13 in 6 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Kadar iz nujnih razlogov dovoljenja sodišča ni mogoče pridobiti, se lahko podrobni podatki o opravljeni komunikaciji zbirajo brez odredbe, vendar je treba v tem primeru dovoljenje pridobiti takoj po tem, ko se podatki zahtevajo, in ga predložiti ponudniku telekomunikacijskih storitev.Člen 13(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tudi v tem primeru je treba tako kot pri nujnih ukrepih za omejevanje komunikacij sestaviti dokument s podrobnostmi o zadevi (osumljenec, ukrepi, ki naj bi se sprejeli, domnevno kaznivo dejanje in nujnost). Glej člen 37(5) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če se naknadno dovoljenje ne pridobi, je treba zbrane podatke uničiti.Člen 13(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Tožilci, pravosodni policisti in sodišča morajo voditi evidence zahtev za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji.Člen 13(5) in (6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ponudniki telekomunikacijskih storitev morajo poleg tega o razkritju teh podatkov dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo, evidenco o njih pa morajo hraniti sedem let od datuma razkritja podatkov.Člen 13(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Posamezniki morajo biti načeloma uradno obveščeni o dejstvu, da se zbirajo podrobni podatki o opravljeni komunikaciji.Glej člen 13-3(7) v povezavi s členom 9-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Roki za tako uradno obveščanje so odvisni od okoliščin preiskave.Člen 13-3(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Po sprejetju odločitve o pregonu (ali opustitvi pregona) je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh. Če pa je vložitev obtožnega akta odložena, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po preteku enega leta od datuma sprejetja take odločitve. Vsekakor je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po preteku enega leta od datuma zbiranja podatkov.Uradno obveščanje se lahko odloži, če je verjetno, da bi (1) ogrozilo nacionalno varnost, javno varnost in red, (2) povzročilo smrt ali telesno poškodbo, (3) oviralo pošten sodni postopek (npr. imelo za posledico uničenje dokazov ali grožnje pričam) ali (4) škodilo ugledu osumljenca, žrtev ali drugih oseb, povezanih s kaznivim dejanjem, ali poseglo v njihovo zasebnost.Člen 13-3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za uradno obvestilo, ki temelji na enem od navedenih razlogov, je potrebno dovoljenje direktorja pristojnega okrožnega državnega tožilstva.Člen 13-3(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ko razlogi za odlog prenehajo, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po prenehanju.Člen 13-3(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Uradno obveščeni posamezniki lahko tožilcu ali pravosodnemu policistu predložijo pisno zahtevo v zvezi z razlogi za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Člen 13-3(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tožilec ali pravosodni policist mora v tem primeru v 30 dneh po prejemu zahteve pisno navesti razloge, razen če velja ena od navedenih podlag (izjeme za odlog uradnega obveščanja).Člen 13-3(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.2.2.3.Prostovoljno razkritje s strani telekomunikacijskih operaterjevČlen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev dovoljuje, da telekomunikacijski operaterji prostovoljno izpolnijo zahtevo (v podporo sojenju v kazenski zadevi, preiskavi ali izvršitvi kazni) sodišča, tožilca ali vodje preiskovalnega organa za razkritje podatkov o komunikacijah. Podatki o komunikacijah v okviru zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev zajemajo ime, registrsko številko prebivalca, naslov in telefonsko številko uporabnikov, datume, ko uporabniki sklenejo ali prekinejo naročnino, ter oznake za identifikacijo uporabnikov (npr. oznake, ki se uporabljajo za identifikacijo zakonitega uporabnika računalniških sistemov ali komunikacijskih omrežij).Člen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Kot uporabniki se za namen zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev štejejo le posamezniki, ki imajo neposredno sklenjene pogodbe za storitve korejskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev.Člen 2(9) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Zato bodo primeri, v katerih bi se posamezniki iz EU, katerih podatki so se prenesli v Republiko Korejo, šteli za uporabnike na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev, verjetno zelo omejeni, saj ti posamezniki običajno ne bi sklenili neposredne pogodbe s korejskim ponudnikom telekomunikacijskih storitev.Zahteve za pridobitev podatkov o komunikacijah na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev je treba predložiti pisno, v njih pa je treba navesti razloge za zahtevo, povezavo z zadevnim uporabnikom in obseg zahtevanih podatkov.Člen 83(4) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Kadar zaradi nujnosti ni mogoče predložiti pisne zahteve, je treba tako zahtevo predložiti takoj po prenehanju razloga za nujnost.Člen 83(4) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Telekomunikacijski operaterji, ki ugodijo zahtevam za razkritje podatkov o komunikacijah, morajo hraniti evidence z zapisi o zagotovitvi telekomunikacijskih podatkov in s tem povezanim dokaznim gradivom, kot so pisne zahteve.Člen 83(5) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Poleg tega morajo o zagotavljanju podatkov o komunikacijah dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Člen 83(6) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev.Za telekomunikacijske operaterje ne velja obveznost, da morajo ugoditi zahtevam za razkritje podatkov o komunikacijah, na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Zato mora operater vsako zahtevo proučiti glede na zahteve o varstvu podatkov, ki veljajo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Zlasti mora upoštevati interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in informacij ne sme razkriti, če bi s tem verjetno nepošteno posegel v interese posameznika ali tretje osebe.Člen 18(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega mora biti zadevni posameznik v skladu z uradnim obvestilom št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov uradno obveščen o razkritju. Tako uradno obveščanje se lahko v izjemnih primerih odloži, zlasti če in dokler bi ogrozilo tekočo kazensko preiskavo ali bi verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo druge osebe, kadar te pravice ali interesi očitno prevladajo nad pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 2(iii).Vrhovno sodišče je leta 2016 potrdilo, da prostovoljno zagotavljanje podatkov o komunikacijah s strani telekomunikacijskih operaterjev brez odredbe na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev kot tako ne krši pravice do samoodločanja glede informacij uporabnika telekomunikacijske storitve. Hkrati je pojasnilo, da bi taka kršitev nastala, če je očitno, da je organ, ki podatke zahteva, zlorabil pooblastilo za zahtevanje razkritja podatkov o komunikacijah in s tem posegel v interese zadevnega posameznika ali tretje osebe.Odločba vrhovnega sodišča št. 2012Da105482 z dne 10. marca 2016. Vsaka zahteva za prostovoljno razkrije, ki jo vloži organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, mora v skladu s korejsko ustavo (člen 12(1) in člen 37(2)) na splošno izpolnjevati načela zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti.2.3.NadzorNadzor nad organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj se izvaja z različnimi mehanizmi, tako notranje kot s strani zunanjih organov.2.3.1.Notranja revizijaJavni organi so v skladu z zakonom o revizijah v javnem sektorju spodbujeni, da ustanovijo notranji organ za notranjo revizijo, ki bi imel med drugim nalogo nadzora nad zakonitostjo.Člena 3 in 5 zakona o revizijah v javnem sektorju. Vodjem takih revizijskih organov mora biti zagotovljena čim večja neodvisnost.Člen 7 zakona o revizijah v javnem sektorju. Natančneje, imenujejo se izmed oseb zunaj zadevnega organa (npr. nekdanji sodniki, profesorji) za obdobje dveh do petih let, razrešiti pa jih je mogoče le iz utemeljenih razlogov (npr. ko niso zmožni opravljati nalog zaradi duševne ali fizične motnje ali ko so zoper njih uvedeni disciplinski ukrepi).Členi 8 do 11 zakona o revizijah v javnem sektorju. Podobno so revizorji imenovani na podlagi posebnih pogojev iz zakona.Člen 16 in naslednji zakona o revizijah v javnem sektorju. Poročila o revizijah lahko vključujejo priporočila ali zahteve za nadomestila ali popravke ter graje in priporočila ali zahteve za disciplinske ukrepe.Člen 23(2) zakona o revizijah v javnem sektorju. V 60 dneh po zaključku revizije se priglasijo vodji javnega organa, ki je predmet revizije, ter odboru za revizijo in inšpekcijski pregled (glej oddelek 2.3.2).Člen 23(1) zakona o revizijah v javnem sektorju. Zadevni organ mora izvesti potrebne ukrepe ter o rezultatih poročati odboru za revizijo in inšpekcijski pregled.Člen 23(3) zakona o revizijah v javnem sektorju. Rezultati revizije so poleg tega običajno dajo na voljo javnosti.Člen 26 zakona o revizijah v javnem sektorju. Za zavrnitev ali oviranje notranje revizije se izrečejo upravne globe.Člen 41 zakona o revizijah v javnem sektorju. Za upoštevanje navedene zakonodaje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj nacionalna policija upravlja sistem generalnega inšpektorata za obravnavanje notranjih revizij, tudi glede morebitnih kršitev človekovih pravic.Glej zlasti oddelke v okviru generalnega direktorata za revizijo in inšpekcijski pregled: https://www.police.go.kr/eng/knpa/org/org01.jsp.2.3.2.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregledOdbor za revizijo in inšpekcijski pregled lahko pregleduje dejavnosti javnih organov in na podlagi teh pregledov izda priporočila, zahteva disciplinske ukrepe ali vloži ovadbo.Členi 24 in 31 do 35 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Ustanovil ga je predsednik Republike Koreje, glede svojih nalog pa je neodvisen.Člen 2(1) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Poleg tega je treba v skladu z zakonom o ustanovitvi odbora za revizijo in inšpekcijski pregled temu odboru zagotoviti čim večjo neodvisnost pri imenovanju, razrešitvi in organizacijski strukturi osebja ter pripravi proračuna.Člen 2(2) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Predsednika odbora za revizijo in inšpekcijski pregled na podlagi soglasja parlamenta imenuje predsednik republike.Člen 4(1) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Ta na predlog predsednika odbora imenuje tudi šest preostalih članov, in sicer za obdobje štirih let.Člen 5(1) in člen 6 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Člani odbora (vključno s predsednikom) morajo izpolnjevati posebne pogoje, določene z zakonomDa so na primer najmanj deset let opravljali funkcijo sodnika, državnega tožilca ali odvetnika, da so bili najmanj osem let zaposleni kot javni uslužbenci ali profesorji ali na višjem položaju na univerzi oziroma da so bili najmanj deset let (od tega najmanj pet let kot direktorji) zaposleni v družbi, ki kotira na borzi, ali ustanovi, v katero vlaga država, glej člen 7 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled., razrešiti pa jih je mogoče le v primeru ustavne obtožbe, obsodbe na kazen zapora ali nezmožnosti za opravljanje nalog zaradi dolgotrajne duševne ali fizične nezmožnosti.Člen 8 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Člani odbora se prav tako ne smejo politično udejstvovati in hkrati zasedati funkcij v parlamentu, upravnih agencijah, organizacijah, v katerih odbor za revizijo in inšpekcijski pregled izvaja ti dejavnosti, ali na katerem koli drugem plačanem delovnem mestu ali položaju.Člen 9 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregled vsako leto izvede splošno revizijo, lahko pa izvaja tudi posebne revizije v zvezi z zadevami posebnega interesa. Med izvajanjem inšpekcijskega pregleda lahko zahteva predložitev dokumentov in navzočnost posameznikov.Glej na primer člen 27 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. V okviru revizije prouči prihodke in odhodke države, pa tudi nadzoruje splošno skladnost z nalogami javnih organov in javnih uslužbencev, da bi se izboljšalo delovanje javne uprave.Člena 20 in 24 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Njegov nadzor torej presega proračunske vidike in vključuje tudi preverjanje zakonitosti.2.3.3.ParlamentParlament lahko preiskuje in pregleduje delovanje javnih organov.Člen 128 zakona o parlamentu ter členi 2, 3 in 15 zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. To vključuje letne preglede vladnih zadev kot celote in preiskave posameznih zadev. Med preiskavo ali pregledom lahko zahteva razkritje dokumentov in navzočnost prič.Člen 10(1) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Glej tudi člena 128 in 129 zakona o parlamentu. Zoper vsakogar, ki med preiskavo parlamenta stori kaznivo dejanje krive izpovedbe, se lahko izrečejo kazenske sankcije (kazen zapora do deset let).Člen 14 zakona o zaslišanju, oceni itd. pred parlamentom. Postopek in rezultati pregledov se lahko javno objavijo.Člen 12-2 zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Če parlament odkrije nezakonito ali neprimerno dejavnost, lahko od zadevnega javnega organa zahteva sprejetje popravnih ukrepov, vključno z dodelitvijo odškodnine, sprejetjem disciplinskega ukrepa in izboljšanjem notranjih postopkov.Člen 16(2) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Po taki zahtevi mora organ takoj ukrepati in o rezultatu poročati parlamentu.Člen 16(3) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi.2.3.4.Komisija za varstvo osebnih podatkovKomisija za varstvo osebnih podatkov izvaja nadzor nad tem, ali organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj obdelujejo osebne podatke v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega nadzor, ki ga izvaja ta komisija, v skladu s členom 7-8(3) in (4) ter členom 7-9(5) zakona o varstvu osebnih podatkov zajema tudi morebitne kršitve pravil, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov, vključno z omejitvami in ukrepi iz posebnih predpisov, ki urejajo zbiranje (elektronskih) dokazov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.2). Vsaka taka kršitev glede na zahteve iz člena 3(1) zakona o varstvu osebnih podatkov, ki se uporabljajo za zakonito in pošteno zbiranje osebnih podatkov, pomeni tudi kršitev tega zakona, kar komisiji za varstvo osebnih podatkov omogoča, da izvede preiskavo in sprejme popravne ukrepe.Glej uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov.Komisija za varstvo osebnih podatkov ima v okviru izvajanja svoje nadzorne funkcije dostop do vseh ustreznih informacij.Člen 63 zakona o varstvu osebnih podatkov. Lahko svetuje organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, da izboljšajo raven varstva osebnih podatkov pri dejavnostih obdelave, naloži popravne ukrepe (npr. prenehanje obdelave podatkov ali sprejetje potrebnih ukrepov za varstvo osebnih podatkov) ali organu svetuje sprejetje disciplinskega ukrepa.Člen 61(2), člen 65(1) in (2) ter člen 64(4) zakona o varstvu osebnih podatkov. Nazadnje, za določene kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov, kot so nezakonita uporaba ali razkritje osebnih podatkov tretjim osebam ali nezakonita obdelava občutljivih informacij, so predvidene kazenske sankcije.Členi 70 do 74 zakona o varstvu osebnih podatkov. Komisija za varstvo osebnih podatkov lahko v zvezi s tem zadevo predloži pristojnemu preiskovalnemu organu (vključno s tožilcem).Člen 65(1) zakona o varstvu osebnih podatkov.2.3.5.Nacionalna komisija za človekove praviceNacionalna komisija za človekove pravice, ki je neodvisen organ, katerega naloga je varovati in spodbujati temeljne praviceČlen 1 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice., ima pooblastila za preiskavo in odpravo kršitev členov 10 do 22 ustave, ki vključujejo pravici do zasebnosti in komunikacijske zasebnosti. Sestavlja jo 11 članov komisije, imenovanih na predlog parlamenta (štirje), predsednika republike (štirje) in predsednika vrhovnega sodišča (trije).Člen 5(1) in (2) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Za člana komisije je lahko imenovana oseba, ki (1) je bila najmanj deset let zaposlena na univerzi ali pooblaščenem raziskovalnem inštitutu, in sicer najmanj na položaju izrednega profesorja, (2) je najmanj deset let opravljala funkcijo sodnika, državnega tožilca ali odvetnika, (3) se je najmanj deset let ukvarjala z dejavnostmi na področju človekovih pravic (npr. za neprofitno, nevladno organizacijo ali mednarodno organizacijo) ali (4) so jo priporočile skupine civilne družbe.Člen 5(3) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predsednika komisije izmed članov komisije imenuje predsednik republike, potrditi pa ga mora parlament.Člen 5(5) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Člani komisije (vključno s predsednikom) so imenovani za triletni mandat z možnostjo podaljšanja, razrešiti pa jih je mogoče le, če so obsojeni na kazen zapora ali ne zmorejo več opravljati svojih nalog zaradi dolgotrajne duševne ali telesne nezmožnosti (v tem primeru se morata z razrešitvijo strinjati dve tretjini članov komisije).Člen 7(1) in člen 8 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Člani nacionalne komisije za človekove pravice ne smejo hkrati zasedati funkcij v parlamentu, lokalnih svetih ali katerem koli državnem ali lokalnem upravnem organu (kot javni uslužbenci).Člen 10 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Nacionalna komisija za človekove pravice lahko preiskavo začne na lastno pobudo ali na zahtevo posameznika. V okviru preiskave lahko zahteva predložitev ustreznega dokaznega gradiva, opravi preglede in zasliši posameznike kot priče.Člen 36 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predložitev dokaznega gradiva ali predmetov se lahko v skladu s členom 36(7) zakona zavrne, če bi to posegalo v državne skrivnosti, tako da bi lahko bistveno vplivalo na državno varnost ali diplomatske odnose, ali če bi to resno oviralo kazensko preiskavo ali sojenje, ki še poteka. V takih primerih lahko komisija od vodje zadevnega organa zahteva dodatne informacije (vodja pa mora to zahtevo v dobri veri izpolniti), če je to potrebno za preverjanje, ali je zavrnitev zagotovitve informacij upravičena. Po preiskavi lahko izda priporočila za izboljšanje ali popravek posameznih politik in praks, ki jih lahko tudi javno objavi.Člen 25(1) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Javni organi morajo nacionalni komisiji za človekove pravice priglasiti načrt izvedbe teh priporočil v 90 dneh po njihovem prejemu.Člen 25(3) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Poleg tega mora zadevni organ v primeru neizvajanja priporočil o tem obvestiti komisijo.Člen 25(4) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Ta pa lahko to neizvajanje nato razkrije parlamentu in/ali ga javno objavi. Javni organi običajno upoštevajo priporočila nacionalne komisije za človekove pravice, k čemur jih močno spodbuja dejstvo, da se njihovo izvajanje ocenjuje v okviru splošnega vrednotenja, ki ga izvaja urad za usklajevanje vladnih politik pod vodstvom urada predsednika vlade.2.4.Pravna sredstva posameznikov2.4.1.Mehanizmi pravnih sredstev, ki so na voljo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkovPosamezniki lahko v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obdelujejo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Dostop se lahko zahteva neposredno pri zadevnem organu ali posredno prek nacionalne komisije za človekove praviceČlen 35(2) zakona o varstvu osebnih podatkov.. Pristojni organ lahko dostop omeji ali zavrne le, če tako določa zakon, če bi to verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo tretje osebe ali če bi verjetno pomenilo neupravičen poseg v premoženjske in druge interese druge osebe (tj. kadar interesi druge osebe prevladajo nad interesi posameznika, ki zahteva dostop)Člen 35(4) zakona o varstvu osebnih podatkov.. Če je dostop zavrnjen, je treba posameznika obvestiti o razlogih za zavrnitev in možnostih pritožbe.Člen 42(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov. Podobno se lahko zavrne zahteva za popravek ali izbris, če tako določajo drugi predpisi, tudi v tem primeru pa je treba posameznika obvestiti o razlogih za zavrnitev in možnosti pritožbe.Člen 36(1)-(2) zakona o varstvu osebnih podatkov in člen 43(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov.Kar zadeva pravna sredstva, lahko posamezniki vložijo pritožbo pri komisiji za varstvo osebnih podatkov, med drugim prek klicnega centra za vprašanja v zvezi z zasebnostjo, ki ga upravlja korejska agencija za splet in varnost.Člen 62 zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega je mediacija za posameznike mogoča v okviru odbora za mediacijo v primeru sporov v zvezi z osebnimi podatki.Členi 40 do 50 zakona o varstvu osebnih podatkov in členi 48-2 do 57 uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta pravna sredstva so na voljo v primeru morebitnih kršitev pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov (glej oddelek 2.2), in iz zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega lahko posamezniki izpodbijajo odločitve ali neukrepanje komisije za varstvo osebnih podatkov na podlagi zakona o upravnem sporu (glej oddelek 2.4.3).2.4.2.Pravna sredstva pred nacionalno komisijo za človekove praviceNacionalna komisija za človekove pravice obravnava pritožbe posameznikov (korejskih in tujih državljanov) v zvezi s kršitvami človekovih pravic, ki jih storijo javni organi.Čeprav se člen 4 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice sklicuje na državljane in tujce, ki prebivajo v Republiki Koreji, se izraz prebivajo nanaša na pristojnost in ne na ozemlje. Če torej nacionalne institucije v Koreji kršijo temeljne pravice tujca zunaj Koreje, lahko ta posameznik vloži pritožbo pri nacionalni komisiji za človekove pravice. Glej na primer ustrezno vprašanje na strani s pogosto zastavljenimi vprašanji nacionalne komisije za človekove pravice, ki je na voljo na povezavi https://www.humanrights.go.kr/site/program/board/basicboard/list?boardtypeid=7025&menuid=002004005001&pagesize=10¤tpage=2. To bi veljalo, če bi korejski javni organi nezakonito dostopali do osebnih podatkov tujca, prenesenih v Korejo. Da lahko posameznik vloži pritožbo pri nacionalni komisiji za človekove pravice, ni potrebno procesno upravičenje.Pritožbo je načeloma treba vložiti v enem letu po kršitvi, vendar se lahko nacionalna komisija za človekove pravice kljub temu odloči za proučitev pritožbe, vložene po tem roku, če zastaralni rok na podlagi kazenskega ali civilnega prava še ni potekel (člen 32(1), točka 4, zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice). Zato bo ta komisija pritožbo obravnavala, čeprav zadevni posameznik v fazi dopustnosti dejansko ne more dokazati škode. Da bi bila pritožba pred to komisijo dopustna, posamezniku v okviru zbiranja osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zato ne bi bilo treba dokazati, da so korejski javni organi dejansko dostopali do njegovih osebnih podatkov. Posameznik lahko tudi zahteva, da se pritožba reši z mediacijo.Člen 42 in naslednji zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Nacionalna komisija za človekove pravice lahko za proučitev pritožbe uporabi preiskovalna pooblastila, med drugim lahko zahteva predložitev ustreznega dokaznega gradiva, izvede preglede in zasliši posameznike kot priče.Člena 36 in 37 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Če preiskava razkrije, da so bili kršeni ustrezni zakoni, lahko nacionalna komisija za človekove pravice predlaga izvedbo popravnih ukrepov oziroma popravek ali izboljšavo zadevnega predpisa, ureditve, politike ali prakse.Člen 44 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predlagani popravni ukrepi lahko vključujejo mediacijo, prenehanje kršitve človekovih pravic, odškodnino za škodo in ukrepe za preprečitev ponovitve enake ali podobne kršitve.Člen 42(4) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. V primeru nezakonitega zbiranja osebnih podatkov na podlagi pravil, ki se uporabljajo, lahko popravni ukrepi vključujejo izbris zbranih osebnih podatkov. Če je zelo verjetno, da kršitev še traja, in je verjetno, da bi ob neukrepanju zaradi nje nastala škoda, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko nacionalna komisija za človekove pravice sprejme nujne ukrepe pomoči.Člen 48 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Čeprav nacionalna komisija za človekove pravice nima pristojnosti, da kar koli zahteva, se lahko njeni sklepi (npr. sklep o prenehanju nadaljnje obravnave pritožbe)Če nacionalna komisija za človekove pravice na primer izjemoma ne more pregledati določenega dokaznega gradiva ali objektov, ker zadevajo državne skrivnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na državno varnost ali diplomatske odnose, oziroma če bi pregled resno oviral kazensko preiskavo ali sojenje, ki še poteka (glej opombo 163), in kadar navedena komisija zato ne more izvesti preiskave, potrebne za oceno utemeljenosti prejetega zahtevka, posameznika obvesti o razlogih za zavrnitev pritožbe, in sicer v skladu s členom 39 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Posameznik lahko v takem primeru izpodbija odločitev navedene komisije na podlagi zakona o upravnem sporu. in priporočila izpodbijajo pred korejskimi sodišči na podlagi zakona o upravnem sporu (glej oddelek 2.4.3 v nadaljevanju).Glej npr. odločbo višjega sodišča v Seulu št. 2007Nu27259 z dne 18. aprila 2008, potrjeno z odločbo vrhovnega sodišča št. 2008Du7854 z dne 9. oktobra 2008; odločbo višjega sodišča v Seulu št. 2017Nu69382 z dne 2. februarja 2018. Če poleg tega ugotovitve te komisije razkrijejo, da je javni organ nezakonito zbiral javne podatke, bi lahko posameznik pred korejskimi sodišči zoper ta javni organ uveljavljal dodatna pravna sredstva, na primer z izpodbijanjem zbiranja na podlagi zakona o upravnem sporu, vložitvijo ustavne pritožbe na podlagi zakona o ustavnem sodišču ali vložitvijo odškodninskega zahtevka za škodo na podlagi zakona o državni odškodnini (glej oddelek 2.4.3 v nadaljevanju).2.4.3.Sodno varstvoPosamezniki se lahko sklicujejo na omejitve in zaščitne ukrepe, opisane v prejšnjih oddelkih, ter tako z različnimi pravnimi sredstvi uveljavljajo sodno varstvo pred korejskimi sodišči.Prvič, zadevni posameznik in njegov zagovornik sta lahko v skladu zakonom o kazenskem postopku prisotna pri izvrševanju odredbe o preiskavi ali zasegu in lahko takrat temu tudi ugovarjata.Člena 121 in 219 zakona o kazenskem postopku. Poleg tega je v zakonu o kazenskem postopku določen mehanizem t. i. kvazipritožbe, ki posameznikom omogoča, da pri pristojnem sodišču vložijo vlogo za razveljavitev ali spremembo odločitve tožilca ali policista o zasegu.Člen 417 zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 414(2) zakona o kazenskem postopku. Glej tudi odločbo vrhovnega sodišča št. 97Mo66 z dne 29. septembra 1997. To posameznikom omogoča, da izpodbijajo ukrepe, sprejete za izvršitev odredbe o zasegu.Poleg tega lahko posamezniki pred korejskimi sodišči pridobijo odškodnino za škodo. Posamezniki lahko na podlagi zakona o državni odškodnini zahtevajo odškodnino za škodo, ki jo javni uslužbenci povzročijo pri opravljanju svojih uradnih dolžnosti v nasprotju z zakonom.Člen 2(1) zakona o državni odškodnini. Zahtevek na podlagi zakona o državni odškodnini se lahko vloži pri specializiranem odškodninskem odboru ali neposredno pri korejskih sodiščih.Člena 9 in 12 zakona o državni odškodnini. Z zakonom so ustanovljeni okrožni odbori (ki jim predseduje namestnik tožilca pristojnega tožilstva), osrednji odbor (ki mu predseduje namestnik ministra za pravosodje) in posebni odbor (ki mu predseduje namestnik ministra za narodno obrambo, obravnava pa odškodninske zahtevke za škodo, ki jo povzroči vojaško osebje ali civilisti, zaposleni v vojski). Odškodninske zahtevke načeloma obravnavajo okrožni odbori, ki morajo v nekaterih okoliščinah take zadeve predati osrednjemu/posebnemu odboru, na primer če odškodnina presega določen znesek ali če posameznik zahteva ponovno odločanje. Člane vseh odborov imenuje minister za pravosodje (npr. izmed javnih uslužbencev ministrstva za pravosodje, pravosodnih uradnikov, odvetnikov in oseb, ki imajo strokovno znanje s področja državnih odškodnin), zanje pa veljajo posebna pravila glede navzkrižja interesov (glej člen 7 uredbe o izvajanju zakona o državni odškodnini). Če je žrtev tuji državljan, se zakon o državni odškodnini uporablja, če država izvora take osebe prav tako zagotavlja državno odškodnino korejskim državljanom.Člen 7 zakona o državni odškodnini. Ta pogoj je v skladu s sodno prakso izpolnjen, če za vložitev odškodninskih zahtevkov v drugi državi ne veljajo znatno drugačni pogoji v prid Koreje ali druge države in na splošno niso strožji od tistih, ki jih določa Koreja, tj. nimajo bistvenih in vsebinskih razlikOdločba vrhovnega sodišča št. 2013Da208388 z dne 11. junija 2015.. Odgovornost države za odškodnino ureja civilni zakon, zato odgovornost države vključuje tudi nematerialno škodo (npr. duševne bolečine).Glej člen 8 zakona o državni odškodnini in člen 751 civilnega zakona.Za kršitve pravil o varstvu podatkov je na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov zagotovljeno dodatno pravno sredstvo. Vsakomur, ki mu je bila zaradi kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov ali zaradi izgube, kraje, razkritja, ponarejanja, spreminjanja ali poškodovanja njegovih osebnih podatkov povzročena škoda, se lahko v skladu s členom 39 zakona o varstvu osebnih podatkov na sodišču dodeli odškodnina za škodo. Pri tem ne velja podobna zahteva glede vzajemnosti kot na podlagi zakona o državni odškodnini.Poleg odškodnine za škodo je mogoče pridobiti upravno varstvo zoper dejanja ali opustitve upravnih organov na podlagi zakona o upravnem sporu. Vsakdo lahko izpodbija odločitev (npr. izvršitev ali zavrnitev izvršitve javnih pooblastil v konkretnem primeru) ali opustitev (javni organ v nasprotju z zakonsko obveznostjo dolgo ne sprejme določene odločitve), kar lahko povzroči razveljavitev/spremembo nezakonite odločitve, ugotovitev ničnosti (tj. ugotovitev, da odločitev ni pravno veljavna ali da ne obstaja v pravnem redu) ali ugotovitev, da je opustitev nezakonita.Člena 2 in 4 zakona o upravnem sporu. Upravno odločitev je mogoče izpodbijati le, če neposredno vpliva na državljanske pravice in dolžnosti.Odločba vrhovnega sodišča št. 98Du18435 z dne 22. oktobra 1999, odločba vrhovnega sodišča št. 99Du1113 z dne 8. septembra 2000 in odločba vrhovnega sodišča št. 2010Du3541 z dne 27. septembra 2012. To vključuje ukrepe za zbiranje osebnih podatkov, bodisi neposredno (npr. s prestrezanjem komunikacij) bodisi z zahtevo po razkritju (npr. ponudniku storitev).Navedeni zahtevki se lahko najprej vložijo pri komisijah za upravne pritožbe, ustanovljenih v okviru določenih javnih organov (npr. nacionalne obveščevalne službe, nacionalne komisije za človekove pravice), ali pri centralni komisiji za upravne pritožbe, ustanovljeni v okviru komisije za preprečevanje korupcije in državljanske pravice.Člen 6 zakona o upravni pritožbi in člen 18(1) zakona o upravnem sporu. Taka upravna pritožba zagotavlja alternativno, bolj neformalno sredstvo za izpodbijanje odločitve ali opustitve javnega organa. Na podlagi zakona o upravnem sporu pa se lahko vloži tudi tožba neposredno pri korejskih sodiščih.Vlogo za razveljavitev/spremembo odločitve na podlagi zakona o upravnem sporu lahko vloži vsaka oseba, ki ima pravni interes, da zahteva razveljavitev/spremembo ali da se ji z razveljavitvijo/spremembo povrnejo pravice, če odločitev ne učinkuje več.Člen 12 zakona o upravnem sporu. Podobno lahko pravdni postopek za potrditev ničnosti začne oseba, ki ima pravni interes za tako potrditev, pravdni postopek za potrditev nezakonitosti ali opustitve pa vsaka oseba, ki je vložila vlogo za odločitev in ima pravni interes, da zahteva potrditev nezakonitosti opustitve.Člena 35 in 36 zakona o upravnem sporu. Pravni interes se v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča razlaga kot pravno zaščiten interes, tj. neposreden in poseben interes, zaščiten z zakoni in drugimi predpisi, na katerih temeljijo upravne odločitve (kar pomeni, da ne gre za splošne, posredne in abstraktne interese javnosti).Odločba vrhovnega sodišča št. 2006Du330 z dne 26. marca 2006. Posamezniki imajo zato pravni interes v primeru kršitev omejitev in zaščitnih ukrepov, povezanih z zbiranjem njihovih osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (na podlagi posebnih predpisov ali zakona o varstvu osebnih podatkov). Pravnomočna sodba na podlagi zakona o upravnem sporu je za stranke v postopku zavezujoča.Člen 30(1) zakona o upravnem sporu.Vlogo za razveljavitev/spremembo odločitve in vlogo za potrditev nezakonitosti opustitve je treba vložiti v 90 dneh od datuma, ko je posameznik seznanjen z odločitvijo/opustitvijo, in načeloma najpozneje eno leto po datumu, ko je bila odločitev sprejeta/je prišlo do opustitve, razen v primeru upravičenih razlogov.Člen 20 zakona o upravnem sporu. Ta rok velja tudi za vloge za potrditev nezakonitosti opustitve, glej člen 38(2) zakona o upravnem sporu. Pojem upravičeni razlogi je treba v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča razlagati široko, tako da je treba presoditi, ali je glede na vse okoliščine zadeve družbeno sprejemljivo dopustiti pritožbo, vloženo po roku.Odločba vrhovnega sodišča št. 90Nu6521 z dne 28. junija 1991. To na primer (med drugim) vključuje razloge za zamudo, za katere zadevna stranka ne more biti odgovorna (tj. okoliščine, na katere pritožnik ne more vplivati, ker na primer ni bil uradno obveščen o zbiranju svojih osebnih podatkov), ali višjo silo (npr. naravno nesrečo, vojno).Nazadnje, posamezniki lahko vložijo tudi ustavo pritožbo pri ustavnem sodišču.Člen 68(1) zakona o ustavnem sodišču. Vse osebe, katerih temeljne pravice, ki jih zagotavlja ustava, so kršene zaradi izvrševanja ali neizvrševanja pristojnosti državnih organov (razen sodnih odločb), lahko na podlagi zakona o ustavnem sodišču zahtevajo odločanje o ustavni pritožbi. Najprej je treba izčrpati druga pravna sredstva, če so na voljo. Tuji državljani lahko v skladu s sodno prakso ustavnega sodišča vložijo ustavno pritožbo, če so njihove osnovne pravice priznane na podlagi korejske ustave (glej pojasnila v oddelku 1.1).Odločba ustavnega sodišča št. 99HeonMa194 z dne 29. novembra 2001. Ustavne pritožbe je treba vložiti v 90 dneh po tem, ko se je posameznik seznanil s kršitvijo, in v enem letu od nastanka kršitve. Glede na to, da se za pravdne postopke na podlagi zakona o ustavnem sodišču uporablja postopek iz zakona o upravnem sporuČlen 40 zakona o ustavnem sodišču., bo pritožba v primeru upravičenih razlogov, kot se razlagajo v skladu z zgoraj opisano sodno prakso vrhovnega sodišča, še vedno dopustna.Če je treba najprej izčrpati druga pravna sredstva, je treba ustavno pritožbo vložiti v 30 dneh po dokončni odločitvi o takem pravnem sredstvu.Člen 69 zakona o ustavnem sodišču. Ustavno sodišče lahko izvrševanje pristojnosti državnih organov, ki je povzročilo kršitev, razglasi za nično ali potrdi, da določena opustitev ukrepanja ni ustavna.Člen 75(3) zakona o ustavnem sodišču. V takem primeru mora zadevni organ sprejeti ukrepe za izpolnitev odločbe sodišča.3.VLADNI DOSTOP ZA NAMENE NACIONALNE VARNOSTI3.1.Pristojni javni organi na področju nacionalne varnostiRepublika Koreja ima dve posebni obveščevalni agenciji: nacionalno obveščevalno službo in poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil. Poleg njiju pa lahko osebne podatke za namene nacionalne varnosti zbirata tudi policija in tožilstvo.Nacionalna obveščevalna služba je bila ustanovljena z zakonom o nacionalni obveščevalni službi, deluje pa neposredno pod pristojnostjo in nadzorom predsednika republike.Člen 2 in člen 4(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Ta služba zlasti zbira, združuje in razširja informacije o tujih državah (in Severni Koreji)Ta pojem ne zajema informacij o posameznikih, temveč informacije o splošnih informacijah o tujih državah (trendi, razvoj dogodkov) ter o dejavnostih državnih akterjev iz tretjih držav., obveščevalne podatke, povezane z nalogo preprečevanja vohunjenja (vključno z vojaškim in gospodarskim vohunjenjem), terorizma in dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb, obveščevalne podatke o določenih vrstah kaznivih dejanj, usmerjenih proti javnosti in nacionalni varnosti (npr. nacionalna vstaja, vojaški napad tujih sil), ter obveščevalne podatke, povezane z nalogo zagotavljanja kibernetske varnosti in preprečevanja kibernetskih napadov in groženj ali boja proti njim.Člen 3(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Zakon o nacionalni obveščevalni službi, ki določa ustanovitev te službe in opredeljuje njene naloge, določa tudi splošna načela, ki urejajo vse njene dejavnosti. Nacionalna obveščevalna služba mora na splošno ohranjati politično nevtralnost ter varovati svoboščine in pravice posameznikov.Člen 3(1) in člen 6(2) ter člena 11 in 21. Glej tudi pravila o navzkrižju interesov, zlasti člena 10 in 12. Njen direktor mora oblikovati splošne smernice, ki določajo načela, področje uporabe in postopke za izpolnjevanje njenih nalog v zvezi z zbiranjem in uporabo informacij, ter mora o njih poročati parlamentu.Člen 4(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Ta pa lahko (prek svojega obveščevalnega odbora) zahteva, da se smernice popravijo ali dopolnijo, če meni, da so nezakonite ali nepravične. Splošneje velja, da direktor in uslužbenci nacionalne obveščevalne službe ne smejo zlorabljati svojih pooblastil tako, da bi kateri koli organ, organizacijo ali posameznika prisilili v nekaj, česar po zakonu ni dolžan storiti, ali posameznika ovirali pri uresničevanju pravic.Člen 13 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Poleg tega mora nacionalna obveščevalna služba pri kakršni koli cenzuri pošte, prestrezanju telekomunikacij, zbiranju podatkov o lokaciji ali podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji ali snemanju zasebnih pogovorov ali prisluškovanju tem pogovorom upoštevati zakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o podatkih o lokaciji ali zakon o kazenskem postopku.Člen 14 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Za vsako zlorabo pooblastil ali zbiranje informacij v nasprotju s temi zakoni se izrečejo kazenske sankcije.Člena 22 in 23 zakona o nacionalni obveščevalni službi.Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil je vojaška obveščevalna agencija, ustanovljena v okviru ministrstva za obrambo. Pristojno je za varnostne zadeve v vojski, vojaške kazenske preiskave (za katere se uporablja zakon o vojaškem sodišču) in vojaške obveščevalne podatke. Na splošno ne izvaja nadzora nad civilisti, razen če je to nujno za opravljanje njegovih vojaških nalog. Osebe, ki jih je mogoče preiskovati, so vojaško osebje, civilisti, zaposleni v vojski, osebe na vojaškem usposabljanju, osebe v vojaški službi v rezervni sestavi ali v službi za novačenje in vojni ujetniki.Člen 1 zakona o vojaškem sodišču. Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil mora pri zbiranju podatkov o komunikaciji za namene nacionalne varnosti upoštevati omejitve in zaščitne ukrepe iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in uredbe o izvajanju tega zakona.3.2.Pravna podlaga in omejitveZakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o boju proti terorizmu za zaščito državljanov in javne varnosti ter zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev zagotavljajo pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti ter določajo veljavne omejitve in zaščitne ukrepePolicija in nacionalna obveščevalna služba pri preiskovanju kaznivih dejanj, povezanih z nacionalno varnostjo, delujeta na podlagi zakona o kazenskem postopku, poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil pa mora upoštevati zakon o vojaškem sodišču.. S temi omejitvami in zaščitnimi ukrepi, kot so opisani v naslednjih oddelkih, se zagotavlja, da sta zbiranje in obdelava podatkov omejena na to, kar je nujno potrebno za dosego zakonitega cilja. To izključuje kakršno koli množično in neselektivno zbiranje osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti.3.2.1.Zbiranje podatkov o komunikaciji3.2.1.1.Zbiranje podatkov o komunikaciji s strani obveščevalnih agencij3.2.1.1.1.Pravna podlagaZakon o varstvu zasebnosti komunikacij obveščevalne agencije pooblašča za zbiranje podatkov o komunikaciji, od ponudnikov komunikacijskih storitev pa zahteva, da ugodijo zahtevam teh agencij.Člen 15-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Kot je opisano v oddelku 2.2.2.1, se v tem zakonu razlikuje med zbiranjem vsebine komunikacij (tj. ukrepi za omejevanje komunikacij, kot so ukrepi prisluškovanja ali cenzureČlen 2(6) in (7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.) in zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Člen 2(11) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Prag za zbiranje teh dveh vrst informacij se razlikuje, postopki, ki se uporabljajo, in zaščitni ukrepi pa so v veliki meri enaki.Glej tudi člen 13-4(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 37(4) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, ki določata, da se postopki, ki se uporabljajo za zbiranje vsebine komunikacij, smiselno uporabljajo tudi za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji. Podrobni podatki o opravljeni komunikaciji (ali metapodatki) se lahko zbirajo za namen preprečevanja groženj mednarodni varnosti.Člen 13-4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za izvajanje ukrepov za omejevanje komunikacij (tj. zbiranje vsebine komunikacij) se uporablja višji prag, saj se ti ukrepi lahko sprejmejo le, če naj bi bila resno ogrožena nacionalna varnost in je zbiranje obveščevalnih podatkov nujno, da se prepreči taka ogroženost (tj. če obstaja resno tveganje za nacionalno varnost in je zbiranje nujno, da se to tveganje prepreči).Člen 7(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Poleg tega se lahko dostop do vsebine komunikacij izvaja le kot skrajni ukrep za zagotovitev nacionalne varnosti, pri čemer si je treba prizadevati za čim manjšo kršitev zasebnosti komunikacij.Člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tudi če je pridobljeno ustrezno soglasje/dovoljenje, se morajo taki ukrepi, takoj prenehati izvajati, ko niso več potrebni, da se čim manj posega v zaupnost komunikacij posameznika.Člen 2 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.3.2.1.1.2.Omejitve in zaščitni ukrepi za zbiranje podatkov o komunikaciji, ki vključuje vsaj enega korejskega državljanaZbiranje podatkov o komunikaciji (vsebine in metapodatkov), kadar je najmanj en udeleženec komunikacije korejski državljan, lahko poteka le z dovoljenjem višjega predsednika višjega sodišča.Člen 7(1)1 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pristojno sodišče je višje sodišče, ki je pristojno v kraju stalnega prebivališča ali sedeža ene ali obeh strank, ki sta predmet nadzora. Obveščevalna agencija mora pisno zahtevo vložiti pri tožilcu ali višjem tožilstvu.Člen 7(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Navesti mora razloge za zbiranje (tj. da naj bi bila nacionalna varnost resno ogrožena ali da je zbiranje potrebno, da se preprečijo grožnje za nacionalno varnost) in priložiti dokazno gradivo, ki podpira te razloge in na prvi pogled izkazuje utemeljenost, ter podrobnosti o zahtevi (tj. nameni, ciljni posamezniki, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter način in kraj zbiranja).Člen 7(3) in člen 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tožilec/višje tožilstvo pa nato zahteva dovoljenje višjega predsednika višjega sodišča.Člen 7(4) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zahtevi, ki jo tožilec vloži pri sodišču, morajo biti navedeni glavni razlogi za sum, če se zahteva več dovoljenj hkrati, pa tudi njihova utemeljitev (glej člen 4 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Ta lahko pisno dovoljenje izda le, če meni, da je vloga utemeljena, v nasprotnem primeru zahtevo zavrne.Člen 7(3) ter člen 6(5) in (9) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V odredbi so podrobno določeni vrsta, namen, cilj, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter dovoljen kraj in način zbiranja.Člen 7(3) in člen 6(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Če je cilj ukrepa preiskava kaznivega dejanja zarote, ki ogroža nacionalno varnost, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti navedenih postopkov, se uporabljajo posebna pravila.Člen 8 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko obveščevalne agencije nadzorne ukrepe izvedejo brez predhodnega soglasja sodišča.Člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Vendar mora obveščevalna agencija takoj po izvedbi nujnih ukrepov zaprositi za dovoljenje sodišča. Če se dovoljenje ne pridobi v 36 urah od sprejetja ukrepov, se morajo ukrepi takoj prenehati izvajati.Člen 8(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zbiranje informacij v nujnih primerih mora vedno potekati v skladu z izjavo o cenzuri/prisluškovanju v nujnem primeru, obveščevalna agencija, ki izvaja zbiranje, pa mora voditi evidenco vseh nujnih ukrepov.Člen 8(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za nujne ukrepe v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj glej oddelek 2.2.2.2.V primerih, ko se nadzor hitro zaključi, tako da dovoljenje sodišča ni več potrebno, mora vodja pristojnega višjega državnega tožilstva vodji pristojnega sodišča, ki vodi evidenco nujnih ukrepov, poslati obvestilo o nujnem ukrepu, ki ga pripravi obveščevalna agencija.Člen 8(5) in (7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V tem obvestilu morajo biti navedeni namen, cilj, področje in obdobje uporabe, kraj izvedbe in način nadzora ter razlogi, zakaj vloga ni bila vložena pred sprejetjem ukrepa (člen 8(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). To sodišču omogoči, da prouči zakonitost zbiranja.3.2.1.1.3.Omejitve in zaščitni ukrepi za zbiranje podatkov o komunikaciji, ki vključuje le posameznike, ki niso državljani KorejeDa lahko obveščevalne agencije zbirajo podatke o komunikaciji izključno med posamezniki, ki niso državljani Koreje, morajo pridobiti predhodno pisno soglasje predsednika republike.Člen 7(1)2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Take komunikacije se bodo zbirale le za namene nacionalne varnosti, če spadajo v eno od več navedenih kategorij, in sicer komunikacije med državnimi uradniki ali drugimi posamezniki iz držav, ki so sovražne do Republike Koreje, tujimi agencijami, skupinami ali državljani, osumljenimi vpletenosti v dejavnosti proti KorejiTo se nanaša na dejavnosti, ki ogrožajo obstoj in varnost naroda, demokratični red ali preživetje in svobodo ljudi., ali člani skupin na Korejskem polotoku, ki dejansko ne spadajo pod suverenost Republike Koreje, in njihovimi krovnimi skupinami s sedežem v tujih državah.Poleg tega, če je ena stranka oseba, opisana v členu 7(1), točka 2, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, druga pa ni znana ali je ni mogoče opredeliti, se bo uporabljal postopek iz člena 7(1), točka 2, navedenega zakona. Če pa je ena stranka komunikacije korejski državljan in druga posameznik, ki ni državljan Koreje, je v skladu s postopkom, opisanim v oddelku 3.2.1.1.2, potrebno soglasje sodišča.Vodja obveščevalne agencije mora direktorju nacionalne obveščevalne službe predložiti načrt ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti.Člen 8(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Direktorja nacionalne obveščevalne službe imenuje predsednik republike po potrditvi v parlamentu (člen 7 zakona o nacionalni obveščevalni službi). Ta preveri, ali je načrt ustrezen, in ga v primeru ustreznosti pošlje predsedniku republike v odobritev.Člen 8(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V načrt je treba vključiti enake informacije, kot se zahtevajo v vlogi za pridobitev dovoljenja sodišča za zbiranje informacij o korejskih državljanih (kot je opisano zgoraj).Člen 8(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij v povezavi s členom 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zlasti je treba navesti razloge za zbiranje (tj. da naj bi bila nacionalna varnost resno ogrožena ali da je zbiranje potrebno, da se preprečijo grožnje za nacionalno varnost) in glavne razloge za sum ter priložiti dokazno gradivo, ki podpira te razloge in na prvi pogled izkazuje utemeljenost, in podrobnosti o zahtevi (tj. nameni, ciljni posamezniki, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter način in kraj zbiranja). Če se zahteva več dovoljenj hkrati, je treba navesti njihov namen in razloge zanje.Člen 8(3) in člen 4 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.V nujnih primerihTo je v primerih, ko je ukrep usmerjen zoper dejanje zarote, ki ogroža nacionalno varnost, in za pridobitev soglasja predsednika republike ni dovolj časa, nesprejetje nujnih ukrepov pa bi lahko ogrozilo nacionalno varnost (člen 8(8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). je treba pridobiti predhodno soglasje ministra, pod katerega ministrstvo spada zadevna obveščevalna agencija. Vendar mora v tem primeru obveščevalna agencija soglasje predsednika republike zahtevati takoj po sprejetju nujnih ukrepov. Če obveščevalna agencija soglasja ne pridobi v 36 urah od vložitve vloge, mora zbiranje podatkov takoj prenehati.Člen 8(9) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V takih primerih se zbrane informacije vedno uničijo.3.2.1.1.4.Splošne omejitve in zaščitni ukrepiKo obveščevalne agencije zahtevajo sodelovanje zasebnih subjektov, jim morajo zagotoviti odredbo sodišča/dovoljenje predsednika ali izvod naslovnice izjave o cenzuri v nujnem primeru, ki jo mora subjekt, od katerega se zahteva sodelovanje, hraniti v svoji evidenci.Člen 9(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 12 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Subjekti, od katerih se zahteva, da obveščevalnim agencijam razkrijejo informacije na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, lahko to razkritje zavrnejo, če se dovoljenje ali izjava o cenzuri v nujnem primeru nanaša na napačen identifikator (npr. telefonsko številko, ki pripada drugemu posamezniku in ne tistemu, ki je opredeljen). Poleg tega se v nobenem primeru ne smejo razkriti gesla, ki se uporabljajo za komunikacije.Člen 9(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Obveščevalne agencije lahko izvajanje ukrepov za omejevanje komunikacij ali zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji poverijo poštnemu uradu ali ponudniku telekomunikacijskih storitev (kot je opredeljen v zakonu o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev).Člen 13 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zadevna obveščevalna agencija in ponudnik, ki prejme zahtevo za sodelovanje, morata še tri leta hraniti evidenco, v kateri so navedeni namen, za katerega se zahtevajo ukrepi, datum izvedbe ali sodelovanja in predmet ukrepov (npr. pošta, telefon, e-pošta).Člen 9(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 17(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To obdobje ne velja za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji (glej člen 39 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Ponudniki telekomunikacijskih storitev, ki zagotavljajo podrobne podatke o opravljeni komunikaciji, morajo v svojih evidencah še sedem let hraniti informacije o pogostosti zbiranja ter o tem dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Člen 13(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 39 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Obveščevalne agencije morajo o informacijah, ki so jih zbrale, in rezultatu dejavnosti nadzora poročati direktorju nacionalne obveščevalne službe.Člen 18(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zvezi z zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji je treba hraniti evidence o tem, da je bila vložena zahteva za take podatke, ter same pisne zahteve in institucijo, ki se je nanjo oprla.Člen 13(5) in člen 13-4(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zbiranje podatkov o vsebini komunikacij in podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji lahko traja največ štiri mesece in se mora takoj prenehati, če je zastavljeni cilj medtem že dosežen.Člen 7(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če pogoji za dovoljenje še naprej veljajo, se lahko obdobje z dovoljenjem sodišča ali soglasjem predsednika republike podaljša za največ štiri mesece. Vlogo za pridobitev soglasja za podaljšanje nadzornih ukrepov je treba vložiti pisno, pri tem pa navesti razloge za podaljšanje in predložiti dokazno gradivo.Člen 7(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 5 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Posamezniki so običajno uradno obveščeni o zbiranju njihovih komunikacij, odvisno od pravne podlage za zbiranje. Zlasti mora vodja obveščevalne agencije ne glede na to, ali se zbrane informacije nanašajo na vsebino komunikacij ali na podrobne podatke o opravljeni komunikaciji, in ne glede na to, ali so bile informacije pridobljene v običajnem postopku ali v nujnem primeru, zadevnega posameznika o nadzornem ukrepu uradno pisno obvestiti v 30 dneh od datuma, na katerega se je nadzor končalČlen 9-2(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To se v skladu s členom 13-4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij uporablja za zbiranje vsebine komunikacij in za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji.. Uradno obvestilo mora vključevati (1) dejstvo, da so se zbirale informacije, (2) izvedbeni organ in (3) obdobje izvajanja. Če pa bi uradno obvestilo verjetno ogrozilo nacionalno varnost ali življenje in fizično varnost ljudi, se lahko odložiČlen 9-2(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.. Uradno obvestilo je treba poslati v 30 dneh po prenehanju razlogov za odlogČlen 13-4(2) in člen 9-2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij..Vendar se ta zahteva po uradnem obveščanju nanaša le na zbiranje informacij, kadar je vsaj ena od strank korejski državljan. Zato bodo posamezniki, ki niso državljani Koreje, uradno obveščeni le, če se bodo zbirale njihove komunikacije s korejskimi državljani. Če se zbirajo komunikacije izključno med posamezniki, ki niso državljani Koreje, obveznost uradnega obveščanja torej ne velja.Vsebina komunikacij in podrobni podatki o opravljeni komunikaciji, pridobljeni z nadzorom na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, se lahko uporabijo le (1) za preiskovanje, kazenski pregon ali preprečevanje določenih kaznivih dejanj, (2) za disciplinske postopke, (3) za sodne postopke, v katerih se ena od strank komunikacije sklicuje nanje v odškodninskem zahtevku, ali (4) na podlagi drugih predpisov.Člen 5(1)-(2), člen 12 in člen 13-5 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.3.2.1.2.Zbiranje podatkov o komunikaciji, ki ga za namene nacionalne varnosti izvaja policija/tožilciPolicija/tožilec lahko podatke o komunikaciji (vsebino komunikacij in podrobne podatke o opravljeni komunikaciji ) za namene nacionalne varnosti zbira pod enakimi pogoji, kot so opisani v oddelku 3.2.1.1. Postopek, ki se uporablja za ukrepanje v nujnih primerihIn sicer, kadar ukrep usmerjen zoper kaznivo dejanje zarote, ki ogroža nacionalno varnost, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti običajnega postopka soglasja (člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij)., je postopek, ki je bil opisan zgoraj v zvezi z zbiranjem vsebine komunikacij za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v nujnih primerih (tj. člen 8 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij).3.2.2.Zbiranje podatkov o osumljencih terorizma3.2.2.1.Pravna podlagaZ zakonom o boju proti terorizmu je direktor nacionalne obveščevalne službe pooblaščen za zbiranje informacij o osumljencih terorizma.Člen 9 zakona o boju proti terorizmu. Osumljenec terorizma je opredeljen kot član teroristične skupineTeroristična skupina je opredeljena kot skupina teroristov, ki jo je kot tako označila Organizacija združenih narodov (člen 2(2) zakona o boju proti terorizmu)., oseba, ki spodbuja dejavnosti teroristične skupine (s spodbujanjem in razširjanjem zamisli ali taktik teroristične skupine), zbira ali prispeva sredstva za terorizemTerorizem je v členu 2(1) zakona o boju proti terorizmu opredeljen kot ravnanje, storjeno z namenom oviranja izvajanja pooblastil države, lokalne uprave ali tuje vlade (vključno z lokalnimi upravnimi organi in mednarodnimi organizacijami) ali z namenom, da se ta pooblastila izvajajo za namene, ki za njihovo izvajanje niso obvezni, ali za namene zastraševanja javnosti. To vključuje (a) povzročitev smrti osebe ali ogrožanje njenega življenja s povzročitvijo telesne poškodbe ali njenim zadrževanjem, zapiranjem, ugrabitvijo ali zajetjem osebe za talca; (b) določene vrste ravnanja, usmerjene v zrakoplov (npr. povzročitev trčenja, ugrabitev ali poškodovanje zrakoplova med letom); (c) določene vrste ravnanja, povezane z ladjo (npr. zajetje ali uničenje ladje ali morske konstrukcije med obratovanjem ali poškodovanje ladje ali morske konstrukcije med obratovanjem do te mere, da je ogrožena njena varnost, vključno s poškodovanjem tovora, naloženega na ladjo ali morsko konstrukcijo med obratovanjem); (d) namestitev, sprožitev ali drugačen način uporabe biokemičnega, eksplozivnega ali zažigalnega orožja ali naprave z namenom povzročitve smrti, hude poškodbe ali hude materialne škode ali s takim učinkom na določeni vrsti vozil ali objektov (npr. vlakih, tramvajih, motornih vozilih, javnih parkih in postajah, energetski infrastrukturi za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina ter telekomunikacijski infrastrukturi); (e) določene vrste ravnanja, povezanega z jedrskimi ali radioaktivnimi materiali ali jedrskimi objekti (npr. ogrožanje človeških življenj, teles ali premoženja ali drugačno motenje javne varnosti z uničenjem jedrskega reaktorja ali nepravilnim ravnanjem z radioaktivnimi materiali itd.). ali je vpletena v druge dejavnosti pripravljanja ali širjenja terorizma, sodelovanja pri njem ali napeljevanja k njemu, ali oseba, za katero se utemeljeno sumi, da je take dejavnosti izvajala.Člen 2(3) zakona o boju proti terorizmu. Vsak javni uslužbenec, ki izvaja zakon o boju proti terorizmu, mora praviloma spoštovati temeljne pravice iz korejske ustave.Člen 3(3) zakona o boju proti terorizmu.Zakon o boju proti terorizmu sam po sebi ne določa posebnih pristojnosti, omejitev in zaščitnih ukrepov za zbiranje informacij o osumljencih terorizma, temveč se sklicuje na postopke v drugih predpisih. Prvič, direktor nacionalne obveščevalne službe lahko na podlagi zakona o boju proti terorizmu zbira (1) informacije o vstopu v Republiko Korejo in izstopu iz nje, (2) informacije o finančnih transakcijah in (3) podatke o komunikaciji. Ustrezne postopkovne zahteve so glede na iskano vrsto informacij določene v zakonu o priseljevanju, zakonu o carini, zakonu o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah oziroma zakonu o varstvu zasebnosti komunikacij.Člen 9(1) zakona o boju proti terorizmu. V zvezi z zbiranjem informacij o vstopu v Korejo in izstopu iz nje se zakon o boju proti terorizmu sklicuje na postopke iz zakona o priseljevanju in zakona o carini. Vendar v teh zakonih taka pooblastila za zdaj niso določena. V zvezi z zbiranjem podatkov o komunikaciji in informacij o finančnih transakcijah se zakon o boju proti terorizmu sklicuje na omejitve in zaščitne ukrepe iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij (ki so podrobneje opisani v nadaljevanju) in zakona o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah (ki, kot je obrazloženo v oddelku 2.1, ni upošteven za namene ocene za sklep o ustreznosti).Poleg tega člen 9(3) zakona o boju proti terorizmu podrobno določa, da lahko direktor nacionalne obveščevalne službe od upravljavca osebnih podatkovKot je opredeljen v členu 2 zakona o varstvu osebnih podatkov, tj. javna institucija, pravna oseba, organizacija, posameznik itd., ki neposredno ali posredno obdeluje osebne podatke zaradi upravljanja datotek z osebnimi podatki za uradne ali poslovne namene. ali ponudnika podatkov o lokacijiKot je opredeljen v členu 5 zakona o varstvu, uporabi itd. podatkov o lokaciji (v nadaljnjem besedilu: zakon o podatkih o lokaciji), tj. vsakdo, ki je dobil dovoljenje korejske komisije za komunikacije za opravljanje dejavnosti zagotavljanja podatkov o lokaciji. zahteva osebne podatke ali podatke o lokaciji osumljenca terorizma. Ta možnost je omejena na zahteve za prostovoljno razkritje, na katere se upravljavcem osebnih podatkov in ponudnikom podatkov o lokaciji ni treba odzvati, vsekakor pa to lahko storijo le v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in zakonom o podatkih o lokaciji (glej oddelek 3.2.2.2 v nadaljevanju).3.2.2.2.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za prostovoljno razkritje na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o podatkih o lokacijiZahteve za prostovoljno sodelovanje na podlagi zakona o boju proti terorizmu morajo biti omejene na informacije o osumljencih terorizma (glej oddelek 3.2.2.1). Pri vsaki taki zahtevi nacionalne obveščevalne službe je treba upoštevati načela zakonitosti, potrebnosti in sorazmernosti, ki izhajajo iz korejske ustave (člen 12(1) in člen 37(2))Glej tudi člen 3(2) in (3) zakona o boju proti terorizmu., ter zahteve za zbiranje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (člen 3(1) navedenega zakona, glej oddelek 1.2). Zakon o nacionalni obveščevalni službi poleg tega podrobno določa, da nacionalna obveščevalna služba ne sme zlorabljati svojih pooblastil tako, da bi kateri koli organ, organizacijo ali posameznika prisilila v nekaj, česar po zakonu ni dolžan storiti, ali posameznika ovirala pri uresničevanju pravic.Člen 11(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Za kršitev te prepovedi se lahko izrečejo kazenske sankcije.Člen 19 zakona o nacionalni obveščevalni službi.Upravljavci osebnih podatkov in ponudniki podatkov o lokaciji niso zavezani ugoditi zahtevam, ki jih na podlagi zakona o boju proti terorizmu prejmejo od nacionalne obveščevalne službe. Ugodijo jim lahko na prostovoljni podlagi, vendar morajo upoštevati zakon o varstvu osebnih podatkov in zakonom o podatkih o lokaciji. Kar zadeva skladnost z zakonom o varstvu osebnih podatkov, mora upravljavec zlasti upoštevati interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in informacij ne sme razkriti, če bi s tem verjetno nepošteno posegel v interese posameznika ali tretje osebe.Člen 18(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega mora biti zadevni posameznik v skladu z uradnim obvestilom št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov uradno obveščen o razkritju. Tako uradno obveščanje se lahko v izjemnih primerih odloži, zlasti če in dokler bi ogrozilo tekočo kazensko preiskavo ali bi verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo druge osebe, kadar te pravice ali interesi očitno prevladajo nad pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 2(iii).3.2.2.3.Omejitve in zaščitni ukrepi na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacijNa podlagi zakona o boju proti terorizmu lahko obveščevalne agencije zbirajo podatke o komunikaciji (vsebino komunikacij in podrobne podatke o opravljeni komunikaciji) le, kadar je to potrebno za protiteroristične dejavnosti, tj. dejavnosti, povezane s preprečevanjem in protiukrepi proti terorizmu. Za zbiranje osebnih podatkov za namene boja proti terorizmu se uporabljajo postopki iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, opisani v oddelku 3.2.1.3.2.3.Prostovoljno razkritje s strani telekomunikacijskih operaterjevTelekomunikacijski operaterji lahko na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev ugodijo zahtevi za razkritje podatkov o komunikaciji, ki jo poda obveščevalna agencija, ki namerava informacije zbirati za preprečitev grožnje državni varnosti.Člen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Pri vsaki taki zahtevi je treba upoštevati načela zakonitosti, potrebnosti in sorazmernosti, ki izhajajo iz korejske ustave (člena 12(1) in 37(2))Glej tudi člen 3(2) in (3) zakona o boju proti terorizmu., ter zahteve za zbiranje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (člen 3(1) navedenega zakona, glej oddelek 1.2). Poleg tega se uporabljajo enake omejitve in zaščitni ukrepi kot v zvezi s prostovoljnimi razkritji za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.2.4).Zahtevo je treba zlasti predložiti pisno ter navesti razloge zanjo, povezavo z zadevnim uporabnikom in obseg zahtevanih informacij, ponudnik telekomunikacijskih storitev pa mora voditi evidenco in dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Ponudniki telekomunikacijskih storitev niso zavezani ugoditi zahtevam, lahko pa to storijo na prostovoljni podlagi in le v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. V zvezi s tem veljajo za ponudnike telekomunikacijskih storitev iste obveznosti, tudi glede obveščanja posameznika, kot kadar prejmejo zahtevo organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, kakor je podrobneje razloženo v oddelku 2.2.3.3.3.NadzorDejavnosti korejskih obveščevalnih agencij nadzorujejo različni organi. Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil je v skladu z direktivo ministra o izvajanju notranje revizije pod nadzorom ministrstva za narodno obrambo. Nacionalna obveščevalna služba je pod nadzorom izvršilne veje oblasti, parlamenta in drugih neodvisnih organov, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.3.3.1.Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravicZakon o boju proti terorizmu določa, da so obveščevalne agencije pri zbiranju informacij o osumljencih terorizma pod nadzorom komisije za boj proti terorizmu in pooblaščene osebe za varstvo človekovih pravic.Člen 7 zakona o boju proti terorizmu.Komisija za boj proti terorizmu med drugim oblikuje politike v zvezi z dejavnostmi boja proti terorizmu ter nadzoruje izvajanje ukrepov za boj proti terorizmu in dejavnosti različnih pristojnih organov na področju boja proti terorizmu.Člen 5(3) zakona o boju proti terorizmu. Predseduje ji predsednik vlade, sestavlja pa jo več ministrov in vodij vladnih agencij, vključno z ministrom za zunanje zadeve, ministrom za pravosodje, ministrom za narodno obrambo, ministrom za notranje zadeve in varnost, direktorjem nacionalne obveščevalne službe, generalnim komisarjem korejske nacionalne policije in predsednikom komisije za finančne storitve.Člen 3(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Direktor nacionalne obveščevalne službe mora pri izvajanju preiskav v okviru boja proti terorizmu in pri sledenju osumljencem terorizma za zbiranje informacij ali dokaznega gradiva, potrebnega za dejavnosti boja proti terorizmu, poročati predsedniku komisije za boj proti terorizmu (tj. predsedniku vlade).Člen 9(4) zakona o boju proti terorizmu.Z zakonom o boju proti terorizmu je poleg tega vzpostavljena pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic, da bi se temeljne pravice posameznikov varovale pred kršitvami, povzročenimi z dejavnostmi boja proti terorizmu.Člen 7 zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščeno osebo za varstvo človekovih pravic imenuje predsednik komisije za boj proti terorizmu izmed posameznikov, ki izpolnjujejo pogoje iz uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu (tj. vsakdo, ki je usposobljen kot odvetnik in ima najmanj deset let delovnih izkušenj ali strokovno znanje na področju človekovih pravic in je ali je bil najmanj deset let zaposlen na položaju (najmanj) izrednega profesorja ali zaposlen kot višji javni uslužbenec v državnih organih ali lokalnih upravnih organih oziroma ima najmanj deset let delovnih izkušenj na področju človekovih pravic, na primer v nevladni organizaciji).Člen 7(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic je imenovana za dve leti (z možnostjo podaljšanja mandata), razrešiti pa jo je mogoče le iz posebnih, omejenih in upravičenih razlogov, npr. v primeru obtožbe v kazenski zadevi, povezani z njenimi nalogami, v primeru razkritja zaupnih informacij ali zaradi dolgotrajne duševne ali fizične nezmožnosti.Člen 7(3) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu.Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic je pooblaščena za izdajanje priporočil za izboljšanje varstva človekovih pravic s strani organov, udeleženih v dejavnostih boja proti terorizmu, in obdelavo zahtevkov državljanov (glej oddelek 3.4.3).Člen 8(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Kadar je mogoče razumno ugotoviti, da so bile pri opravljanju uradnih dolžnosti kršene človekove pravice, lahko pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic vodji odgovornega organa priporoči odpravo take kršitve.Člen 9(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic se samostojno odloča o sprejetju priporočil, o katerih pa mora poročati predsedniku komisije za boj proti terorizmu. Odgovorni organ pa ji mora nato priglasiti ukrep, sprejet za izvedbo takega priporočila.Člen 9(2) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Če organ priporočila pooblaščene osebe za varstvo človekovih pravic ne bi izvedel, bi se zadeva predala komisiji za boj proti terorizmu, vključno z njenim predsednikom, tj. predsednikom vlade. Do zdaj še ni bilo primerov, ko se njena priporočila ne bi izvedla.3.3.2.ParlamentParlament lahko, kot je opisano v oddelku 2.3.2, preiskuje in pregleduje delovanje javnih organov ter v tem okviru zahteva razkritje dokumentov in navzočnost prič. Ta parlamentarni nadzor v zvezi z zadevami, ki spadajo v pristojnost nacionalne obveščevalne službe, izvaja obveščevalni odbor parlamenta.Člen 36 in člen 37(1), točka 16, zakona o parlamentu. Direktor nacionalne obveščevalne službe, ki nadzoruje, kako agencija izvaja svoje naloge, poroča obveščevalnemu odboru (in predsedniku republike).Člen 18 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Obveščevalni odbor sam lahko zahteva tudi poročilo o konkretni zadevi, na kar se mora direktor nacionalne obveščevalne službe nemudoma odzvati.Člen 15(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Odgovor obveščevalnemu odboru ali pričanje pred njim lahko zavrne le v zvezi z državnimi skrivnostmi o vojaških ali diplomatskih zadevah ali zadevah, povezanih s Severno Korejo, katerih javno razkritje bi lahko resno vplivalo na nacionalno usodo.Člen 17(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Državne skrivnosti so opredeljene kot dejstva, dobrine ali znanje, ki se štejejo za državne skrivnosti, dostop do katerih je dovoljen omejenemu obsegu oseb in ki se ne razkrijejo nobeni drugi državi ali organizaciji, da se prepreči resno poslabšanje nacionalne varnosti, glej člen 13(4) zakona o nacionalni obveščevalni službi. V tem primeru lahko obveščevalni odbor zahteva pojasnilo predsednika vlade. Če se tako pojasnilo ne zagotovi v sedmih dneh od vložitve zahteve, odgovora ali pričanja ni več mogoče zavrniti.Če parlament odkrije, da se je izvajala nezakonita ali neprimerna dejavnost, lahko od zadevnega javnega organa zahteva sprejetje popravnih ukrepov, vključno z dodelitvijo odškodnine, sprejetjem disciplinskih ukrepov in izboljšanjem notranjih postopkov.Člen 16(2) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Po taki zahtevi mora organ takoj ukrepati in o rezultatu poročati parlamentu. V zvezi s parlamentarnim nadzorom obstajajo na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij posebna pravila glede uporabe ukrepov za omejevanje komunikacij (tj. zbiranje vsebine komunikacij).Člen 15 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Parlament lahko vodje obveščevalnih agencij zaprosi za poročilo o posameznih ukrepih za omejevanje komunikacij. Poleg tega lahko na kraju samem izvede preglede opreme za prisluškovanje. Nazadnje, obveščevalne agencije, ki so zbrale informacije o vsebini za namene nacionalne varnosti, in operaterji, ki so te informacije razkrili, morajo o takem razkritju poročati na zahtevo parlamenta.3.3.3.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregledOdbor za revizijo in inšpekcijski pregled izvaja enake nadzorne funkcije v zvezi z obveščevalnimi agencijami kot na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.3.2).Kot to velja za obveščevalni odbor parlamenta, lahko tudi direktor nacionalne obveščevalne službe odgovor odboru za revizijo in inšpekcijski pregled zavrne le, če gre za zadeve, ki so državna skrivnost, in bi njihovo javno razkritje resno vplivalo na nacionalno usodo (člen 13(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi).3.3.4.Komisija za varstvo osebnih podatkovKomisija za varstvo osebnih podatkov zagotavlja dodatni nadzor pri obdelavi podatkov za namene nacionalne varnosti, tudi v fazi zbiranja. Kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku 1.2, to vključuje splošna načela in obveznosti iz člena 3 in člena 58(4) zakona o varstvu osebnih podatkov ter uresničevanje pravic posameznikov, zagotovljenih s členom 4 zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega nadzor komisije za varstvo podatkov v skladu s členom 7-8(3) in (4) ter členom 7-9(5) zakona o varstvu osebnih podatkov zajema tudi morebitne kršitve pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov, kot so zakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o boju proti terorizmu in zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Vsaka kršitev navedenih zakonov glede na zahteve iz člena 3(1) zakona o varstvu osebnih podatkov, ki veljajo za zakonito in pošteno zbiranje osebnih podatkov, pomeni tudi kršitev navedenega zakona. Komisija za varstvo osebnih podatkov je tako pooblaščena, da preiščeČlen 63 zakona o varstvu osebnih podatkov. kršitve zakonov, ki urejajo dostop do podatkov za namene nacionalne varnosti, in pravil za obdelavo iz zakona o varstvu osebnih podatkov, izda nasvete za izboljšanje, naloži popravne ukrepe, priporoči disciplinske ukrepe in predloži morebitna kazniva dejanja ustreznim preiskovalnim organom.Člen 61(2), člen 65(1) in (2) ter člen 64(4) zakona o varstvu osebnih podatkov.3.3.5.Nacionalna komisija za človekove praviceNadzor, ki ga izvaja nacionalna komisija za človekove pravice, velja enako za obveščevalne agencije in druge vladne organe (glej oddelek 2.3.2).3.4.Pravna sredstva posameznikov3.4.1.Pravna sredstva pred pooblaščeno osebo za varstvo človekovih pravicPooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic, vzpostavljena v okviru komisije za boj proti terorizmu, zagotavlja posebno pravno sredstvo v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov v okviru dejavnosti boja proti terorizmu. Obravnava zahtevke državljanov v zvezi s kršitvami človekovih pravic kot posledice dejavnosti boja proti terorizmu.Člen 8(1), točka 2, uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Priporoči lahko popravne ukrepe, zadevni organ pa ji mora poročati o vseh ukrepih, sprejetih za izvajanje takih priporočil. Da lahko posameznik vloži pritožbo pri pooblaščeni osebi za varstvo človekovih pravic, ni potrebno procesno upravičenje. Posledično bo ta pritožbo obravnavala, čeprav zadevni posameznik v fazi dopustnosti dejansko ne more dokazati škode.3.4.2.Mehanizmi pravnih sredstev, ki so na voljo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkovPosamezniki lahko v zvezi z osebnimi podatki, ki se obdelujejo za namene nacionalne varnosti, uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov.Člen 3(5) ter člen 4(1), (3) in (4) zakona o varstvu osebnih podatkov. Zahteve za uresničevanje teh pravic se lahko vložijo neposredno pri obveščevalni agenciji ali posredno prek komisije za varstvo osebnih podatkov. Obveščevalna agencija lahko uresničevanje pravice odloži, omeji ali zavrne, kolikor in dokler je to potrebno in sorazmerno za zaščito pomembnega cilja javnega interesa (npr. kolikor in dokler bi priznanje pravice ogrozilo tekočo preiskavo ali nacionalno varnost) ali kadar bi priznanje pravice lahko povzročilo škodo za življenje ali telo tretje osebe. Kadar se zahteva zavrne ali omeji, je treba posameznika nemudoma uradno obvestiti o razlogih.Poleg tega imajo posamezniki v skladu s členom 58(4) zakona o varstvu osebnih podatkov (zahteva po zagotovitvi ustrezne obravnave posameznih pritožb) in členom 4(5) navedenega zakona (pravica do ustreznega pravnega sredstva za škodo, ki izhaja iz obdelave osebnih podatkov, v hitrem in poštenem postopku) pravico do uveljavljanja pravnih sredstev. To vključuje pravico do poročanja o domnevni kršitvi klicnemu centru za vprašanja v zvezi z zasebnostjo, ki ga upravlja korejska agencija za splet in varnost, in vložitev pritožbe pri komisiji za varstvo osebnih podatkov.Člen 62 in člen 63(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta pravna sredstva so na voljo v primeru morebitnih kršitev pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti, in morebitnih kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov. Kot je pojasnjeno v uradnem obvestilu št. 2021-1, lahko posameznik iz EU vloži pritožbo pri komisiji za varstvo osebnih podatkov prek svojega nacionalnega organa za varstvo podatkov. V tem primeru komisija za varstvo osebnih podatkov posameznika uradno obvesti prek nacionalnega organa za varstvo podatkov po zaključku preiskave (med drugim, če je ustrezno, o naloženih popravnih ukrepih). Zoper odločitve ali neukrepanje te komisije pa se je mogoče nadalje pritožiti pri korejskih sodiščih, in sicer na podlagi zakona o upravnem sporu.3.4.3.Pravna sredstva pred nacionalno komisijo za človekove praviceMožnost uveljavljanja individualnih pravnih sredstev pri nacionalni komisiji za človekove pravice velja enako za obveščevalne agencije in druge vladne organe (glej oddelek 2.4.2).3.4.4.Sodno varstvoKot to velja v zvezi z dejavnostmi organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, lahko posamezniki uveljavljajo različna pravna sredstva zoper obveščevalne agencije v zvezi s kršitvami zgoraj navedenih omejitev in zaščitnih ukrepov.Prvič, posamezniki lahko prejmejo odškodnino za škodo na podlagi zakona o državni odškodnini. V enem primeru je bila odškodnina na primer dodeljena v zvezi z nezakonitim nadzorom, ki ga je izvajalo poveljstvo za podporo obrambnih sil (predhodnik poveljstva za varnostno podporo obrambnih sil).Odločba vrhovnega sodišča št. 96Da42789 z dne 24. julija 1998.Drugič, posamezniki lahko na podlagi zakona o upravnem sporu izpodbijajo odločitve in opustitve s strani upravnih agencij, med drugim obveščevalnih agencij.Člena 3 in 4 zakona o upravnem sporu.Nazadnje, posamezniki lahko zoper ukrepe, ki so jih sprejele obveščevalne agencije, vložijo ustavno pritožbo pri ustavnem sodišču na podlagi zakona o ustavnem sodišču.
Lee Jung Soo
generalni direktor ministrstva za pravosodje
L0442022SL110120211217SL0001.00036919022Pravni okvir za zbiranje in uporabo osebnih podatkov s strani korejskih javnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter nacionalne varnostiNaslednji dokument vsebuje pregled pravnega okvira za zbiranje in uporabo osebnih podatkov s strani korejskih javnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter nacionalne varnosti (v nadaljnjem besedilu: vladni dostop), zlasti kar zadeva razpoložljivo pravno podlago, pogoje (omejitve) in zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo, ter neodvisni nadzor in individualne možnosti pravnega varstva.1.SPLOŠNA PRAVNA NAČELA, POMEMBNA ZA VLADNI DOSTOP1.1.Ustavni okvirUstava Republike Koreje določa pravico do zasebnosti na splošno (člen 17) in zlasti pravico do komunikacijske zasebnosti (člen 18). Dolžnost države je, da zagotavlja ti temeljni praviciČlen 10 ustave Republike Koreje, razglašene 17. julija 1948 (v nadaljnjem besedilu: ustava).. Ustava nadalje določa, da se lahko pravice in svoboščine državljanov omejijo le z zakonodajo, če je to potrebno zaradi nacionalne varnosti ali ohranjanja javnega reda in miru v javno dobroČlen 37(2) ustave.. Tudi če so take omejitve uvedene, pa ne smejo posegati v bistvo svoboščine ali praviceČlen 37(2) ustave.. Korejska sodišča so te določbe uporabljala v zadevah, ki so se nanašale na poseganje vlade v zasebnost. Vrhovno sodišče je na primer ugotovilo, da se z nadzorovanjem državljanov krši temeljna pravica do zasebnosti, pri čemer je poudarilo, da imajo državljani pravico do samoodločanja glede osebnih podatkovOdločba vrhovnega sodišča Koreje št. 96DA42789 z dne 24. julija 1998.. V drugi zadevi je ustavno sodišče odločilo, da je zasebnost temeljna pravica, ki državljanom zagotavlja zaščito pred poseganjem države v njihovo zasebno življenje in opazovanjem njihovega zasebnega življenjaOdločba ustavnega sodišča št. 2002 Hun-Ma51 z dne 30. oktobra 2003. Ustavno sodišče je podobno v odločbah št. 99Hun-Ma513 in št. 2004Hun-Ma190 (konsolidirana) z dne 26. maja 2005 pojasnilo, da je pravica do nadzora nad lastnimi osebnimi podatki pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da se sam odloči, kdaj, komu ali prek koga in v kakšnem obsegu se bodo njegovi osebni podatki razkrili oziroma kdaj, pri kom ali prek koga in v kakšnem obsegu se bodo uporabili. S to temeljno pravico, ki sicer ni opredeljena v ustavi, se osebna svoboda odločanja ščiti pred tveganjem, ki ga povzroča širitev državnih funkcij in informacijsko-komunikacijske tehnologije..Korejska ustava nadalje zagotavlja, da se nikomur ne sme odvzeti prostost, ga pridržati, preiskati, zaslišati ali mu zaseči predmete, razen če tako določa zakon.Člen 12(1), prvi stavek, ustave. Poleg tega se lahko preiskave in zasegi opravijo le na podlagi odredbe, ki jo izda sodnik, na zahtevo tožilca in ob upoštevanju ustreznega postopka.Člen 16 in člen 12(3) ustave. Preiskovalni organi lahko v izjemnih okoliščinah, tj. kadar je osumljenec kaznivega dejanja prijet med storitvijo kaznivega dejanja (in flagrante delicto) ali če obstaja tveganje, da bi lahko osumljenec storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izreči kazen zapora treh let ali več, pobegnil ali uničil dokaze, opravijo preiskavo ali zaseg brez odredbe, vendar morajo v tem primeru njeno izdajo zahtevati naknadno.Člen 12(3) ustave. Ta splošna načela so nadalje izoblikovana v posebnih zakonih, ki obravnavajo kazenski postopek in zaščito komunikacij (glej v nadaljevanju za podroben pregled).Ustava glede tujih državljanov določa, da je njihov status zagotovljen v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnimi pogodbami.Člen 6(2) ustave. Pravice do zasebnosti zagotavlja več mednarodnih sporazumov, katerih podpisnica je Koreja, na primer Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (člen 17), Konvencija o pravicah invalidov (člen 22) in Konvencija o otrokovih pravicah (člen 16). Čeprav se ustava načeloma sklicuje na pravice državljanov, je ustavno sodišče odločilo, da imajo temeljne pravice tudi tuji državljani.Odločba ustavnega sodišča št. 93 Hun-MA120 z dne 29. decembra 1994. Glej na primer tudi odločbo ustavnega sodišča št. 2014Hun-Ma346 (z dne 31. maja 2018), v kateri je sodišče ugotovilo, da je bila sudanskemu državljanu, pridržanemu na letališču, kršena ustavna pravica do prejema pomoči pravnega svetovalca. V drugem primeru je ustavno sodišče ugotovilo, da je svobodna izbira zakonitega delovnega mesta tesno povezana s pravico do prizadevanja za srečo ter človekovim dostojanstvom in vrednostjo, zato ni omejena le na državljane, temveč je lahko zagotovljena tudi tujcem, zakonito zaposlenim v Republiki Koreji (odločba ustavnega sodišča št. 2007Hun-Ma1083 z dne 29. septembra 2011). Zlasti je navedlo, da ima vsak človek, ne le vsak državljan, pravico do varstva svojega dostojanstva in vrednosti ter pravico, da si prizadeva za srečo.Odločba ustavnega sodišča št. 99HeonMa494 z dne 29. novembra 2001. Pojasnilo je tudi, da je pravica do nadzora nad lastnimi podatki temeljna pravica, ki izhaja iz pravice do dostojanstva in prizadevanja za srečo ter pravice do zasebnega življenja.Glej na primer odločbo ustavnega sodišča št. 99HunMa513. Čeprav se v sodni praksi pravica do zasebnosti posameznikov, ki niso državljani Koreje, do zdaj ni posebej obravnavala, je torej med strokovnjaki splošno sprejeto, da so v členih 12 do 22 ustave (ki vključujejo pravico do zasebnosti in osebno svobodo) določene pravice ljudi.Nazadnje, ustava določa tudi pravico, da se od javnih organov zahteva pravična odškodnina.Člen 29(1) ustave. Poleg tega lahko na podlagi zakona o ustavnem sodišču vsakdo, katerega temeljne pravice, ki jih zagotavlja ustava, so kršene z izvajanjem pooblastil državnih organov (razen z odločbami sodišč), vloži ustavno pritožbo pri ustavnem sodišču.Člen 68(1) zakona o ustavnem sodišču.1.2.Splošna pravila o varstvu podatkovSplošni zakon o varstvu podatkov v Republiki Koreji je zakon o varstvu osebnih podatkov, ki se uporablja za zasebni in javni sektor. V zvezi z javnimi organi se navedeni zakon sklicuje zlasti na obveznost oblikovati politike za preprečevanje škodljivih posledic zlorabe in nepravilne uporabe osebnih podatkov, nediskretnega nadzora in sledenja itd. ter krepitev dostojanstva ljudi in njihove zasebnostiČlen 5(1) zakona o varstvu osebnih podatkov..Pri obdelavi osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj veljajo vse zahteve iz zakona o varstvu osebnih podatkov. To na primer pomeni, da morajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj izpolnjevati zahteve glede zakonite obdelave, tj. sklicevati se morajo na eno od pravnih podlag za zbiranje, uporabo ali zagotavljanje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (členi 15 do 18 zakona o varstvu osebnih podatkov), ter načela omejitve namena (člen 3(1) in (2) zakona o varstvu osebnih podatkov), sorazmernosti/najmanjšega obsega podatkov (člen 3(1) in (6) zakona o varstvu osebnih podatkov), omejene hrambe podatkov (člen 21 zakona o varstvu osebnih podatkov), varnosti podatkov, vključno z uradnim obveščanjem o kršitvi varnosti podatkov (člen 3(4) ter člena 29 in 34 zakona o varstvu osebnih podatkov), in preglednosti (člen 3(1) in (5) ter členi 20, 30 in 32 zakona o varstvu osebnih podatkov). V zvezi z občutljivimi podatki se uporabljajo posebni zaščitni ukrepi (člen 23 zakona o varstvu osebnih podatkov). Poleg tega lahko posamezniki zoper organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v skladu s členom 3(5), členom 4 in členi 35 do 39-2 zakona o varstvu osebnih podatkov uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave.Čeprav se zakon o varstvu osebnih podatkov torej v celoti uporablja za obdelavo osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vsebuje izjemo, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene nacionalne varnosti. V skladu s členom 58(1), točka 2, zakona o varstvu osebnih podatkov se členi 15 do 50 navedenega zakona ne uporabljajo za osebne podatke, zbrane ali zahtevane za analizo informacij, povezanih z nacionalno varnostjo.Člen 58(1), točka 2, zakona o varstvu osebnih podatkov. Nasprotno pa se še naprej uporabljajo poglavje I (Splošne določbe), poglavje II (Oblikovanje politik za varstvo osebnih podatkov itd.), poglavje VIII (Kolektivna tožba zoper kršitev podatkov), poglavje IX (Dodatne določbe) in poglavje X (Kazenske določbe) zakona o varstvu osebnih podatkov. To vključuje splošna načela o varstvu podatkov iz člena 3 (Načela varstva osebnih podatkov) in pravice posameznikov, zagotovljene s členom 4 zakona o varstvu osebnih podatkov (Pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki). To pomeni, da se tudi na tem področju zagotavljajo glavna načela in pravice. Poleg tega člen 58(4) zakona o varstvu podatkov določa, da je treba take podatke obdelati v najmanjšem možnem obsegu, potrebnem za dosego predvidenega namena, in za najkrajše možno obdobje; prav tako se z njim zahteva, da upravljavec osebnih podatkov sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovita varno upravljanje in ustrezna obdelava podatkov, kot so tehnični, upravljavski in fizični zaščitni ukrepi ter ukrepi za ustrezno obravnavanje posameznih pritožb.Komisija za varstvo osebnih podatkov je v uradnem obvestilu št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov dodatno pojasnila, kako se navedeni zakon glede na to delno izjemo uporablja pri obdelavi osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 6. To vključuje zlasti pravice posameznikov (do dostopa, popravka, prenehanja obdelave in izbrisa) ter razloge in omejitve za morebitno omejevanje teh pravic. Glede na uradno obvestilo uporaba temeljnih načel, pravic in obveznosti iz zakona o varstvu osebnih podatkov pri obdelavi osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti odraža jamstva, določena z ustavo, za varstvo pravice posameznika do nadzora nad svojimi osebnimi podatki. Pri vsaki omejitvi te pravice, na primer ko je to potrebno zaradi zaščite nacionalne varnosti, je treba tehtati med pravicami in interesi posameznika ter ustreznimi javnimi interesi, pri tem pa se ne sme posegati v bistvo pravice (člen 37(2) ustave).2.VLADNI DOSTOP ZA NAMENE PREPREČEVANJA, ODKRIVANJA IN PREISKOVANJA KAZNIVIH DEJANJ2.1.Pristojni javni organi na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanjNa podlagi zakona o kazenskem postopku, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev lahko policija, tožilci in sodišča zbirajo osebne podatke za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. V obsegu, v katerem zakon o nacionalni obveščevalni službi podeljuje tako pooblastilo nacionalni obveščevalni službi, mora ta upoštevati navedene zakone.Glej člen 3 zakona o nacionalni obveščevalni službi (zakon št. 12948), ki se nanaša na kazenske preiskave določenih kaznivih dejanj, kot so vstaja, upor in kazniva dejanja, povezana z nacionalno varnostjo (npr. vohunjenje). V tem okviru bi se v zvezi s preiskavami in zasegi uporabljali postopki iz zakona o kazenskem postopku, medtem ko bi zakon o varstvu zasebnosti komunikacij urejal zbiranje komunikacijskih podatkov (glej del 3 o določbah, ki se nanašajo na dostop do komunikacij za namene nacionalne varnosti). Nazadnje, zakon o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah finančnim institucijam zagotavlja pravno podlago za razkritje informacij finančnoobveščevalni enoti Koreje za namen preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ta specializirana agencija pa lahko take informacije nato zagotovi organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Vendar te obveznosti razkritja veljajo le za upravljavce podatkov, ki obdelujejo osebne kreditne informacije v skladu z zakonom o kreditnih informacijah in ki so pod nadzorom komisije za finančne storitve. Ker je obdelava osebnih kreditnih informacij s strani takih upravljavcev izključena iz področja uporabe sklepa o ustreznosti, omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo na podlagi zakona o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah v tem dokumentu niso podrobneje opisani.2.2.Pravna podlaga in omejitveZakon o kazenskem postopku (glej oddelek 2.2.1), zakon o varstvu zasebnosti komunikacij (glej oddelek 2.2.2) ter zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev (glej oddelek 2.2.3) zagotavljajo pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter določajo omejitve in zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo.2.2.1.Preiskave in zasegi2.2.1.1.Pravna podlagaTožilci in višji pravosodni policisti lahko pregledajo predmete, preiščejo osebe ali zasežejo predmete le, če (1) je oseba osumljena storitve kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: osumljenec kaznivega dejanja), (2) je to nujno za preiskavo ter (3) se šteje, da so predmeti, ki naj bi se pregledali, osebe, ki naj bi se preiskale, in morebitni zaseženi predmeti povezani z zadevo.Člen 215(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Enako lahko sodišča opravijo preiskave ali zasežejo predmete, ki naj bi se uporabili kot dokaz ali bi se lahko odvzeli, če se šteje, da so taki predmeti ali osebe povezani s konkretno zadevo.Člen 106(1) ter člena 107 in 109 zakona o kazenskem postopku.2.2.1.2.Omejitve in zaščitni ukrepiTožilci in pravosodni policisti morajo kot splošno obveznost spoštovati človekove pravice osumljenca kaznivega dejanja in vseh drugih zadevnih oseb.Člen 198(2) zakona o kazenskem postopku. Poleg tega se lahko obvezni ukrepi za dosego namena preiskave sprejmejo le, kadar je to izrecno določeno v zakonu o kazenskem postopku, in v najmanjšem potrebnem obsegu.Člen 199(1) zakona o kazenskem postopku.Preiskave, pregledi ali zasegi, ki jih policisti ali tožilci izvedejo v okviru kazenskih preiskav, lahko potekajo le na podlagi pridobljene odredbe sodišča.Člen 215(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Organ, ki vloži vlogo za izdajo odredbe, mora predložiti dokazno gradivo, iz katerega so razvidni razlogi za sum, da je posameznik storil kaznivo dejanje, da je potrebna preiskava, pregled ali zaseg in da obstajajo ustrezni predmeti, ki jih je treba zaseči.Člen 108(1) uredbe o kazenskem postopku. V odredbi morajo biti med drugim navedeni imena osumljenca kaznivega dejanja in kaznivo dejanje, kraj, oseba ali predmeti, ki jih je treba preiskati, ali predmeti, ki jih je treba zaseči, datum izdaje in dejansko obdobje uporabe.Člen 114(1) zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 219 navedenega zakona. Podobno je treba, ko se v okviru tekočega sodnega postopka zunaj glavne obravnave izvajajo preiskave in zasegi, predhodno pridobiti odredbo sodišča.Člen 113 zakona o kazenskem postopku. Zadevni posameznik in njegov zagovornik sta vnaprej uradno obveščena o preiskavi ali zasegu in sta lahko prisotna ob izvršitvi odredbe sodišča.Člena 121 in 122 zakona o kazenskem postopku.Kadar se izvajajo preiskave ali zasegi in je predmet, ki ga je treba preiskati, računalniški disk ali drug nosilec podatkov, se načeloma zasežejo le sami (kopirani ali natisnjeni) podatki in ne celoten nosilec podatkov.Člen 106(3) zakona o kazenskem postopku. Sam nosilec podatkov se lahko zaseže le, kadar je praktično nemogoče ločeno natisniti ali kopirati potrebne podatke ali kadar namena preiskave praktično ni mogoče doseči drugače.Člen 106(3) zakona o kazenskem postopku. Zadevnega posameznika je treba nemudoma uradno obvestiti o zasegu.Člen 219 zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 106(4) zakona o kazenskem postopku. V zakonu o kazenskem postopku ni izjem v zvezi s tem uradnim obvestilom.Preiskave, pregledi in zasegi brez odredbe lahko potekajo le v omejenih primerih. Prvič, tako je v primeru, ko odredbe zaradi nujnosti na kraju izvršitve kaznivega dejanja ni mogoče pridobiti.Člen 216(3) zakona o kazenskem postopku. Kljub temu je treba odredbo nemudoma pridobiti naknadno.Člen 216(3) zakona o kazenskem postopku. Drugič, preiskave in pregledi brez odredbe lahko potekajo na kraju samem, ko je osumljencu kaznivega dejanja odvzeta prostost ali je pridržan.Člen 216(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Nazadnje, tožilec ali višji pravosodni policist lahko brez odredbe zaseže predmet, ki ga je osumljenec kaznivega dejanja ali tretja oseba zavrgla ali je bil prostovoljno izročen.Člen 218 zakona o kazenskem postopku. V zvezi z osebnimi podatki to zajema le podatke, ki jih prostovoljno zagotovi zadevni posameznik sam, ne pa tudi upravljavec osebnih podatkov, ki ima take podatke (za kar bi bila na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov potrebna posebna pravna podlaga). Predmeti, izročeni prostovoljno, so dopustni kot dokazi v sodnem postopku le, če ni razumnega dvoma o prostovoljni naravi razkritja, kar mora dokazati tožilec. Glej odločbo vrhovnega sodišča št. 2013Do11233 z dne 10. marca 2016.Dokazi, pridobljeni v nasprotju z zakonom o kaznivih dejanjih, niso dopustni.Člen 308-2 zakona o kazenskem postopku. Poleg tega kazenski zakonik določa, da se nezakonite preiskave oseb ali prebivališča osebe, zastražene stavbe, gradnje, avtomobila, ladje, zrakoplova ali bivalnega prostora kaznujejo s kaznijo zapora do treh let.Člen 321 kazenskega zakona. Ta določba se zato uporablja tudi, kadar se med nezakonitim zasegom zasežejo predmeti, kot so naprave za shranjevanje podatkov.2.2.2.Zbiranje podatkov o komunikaciji2.2.2.1.Pravna podlagaZbiranje podatkov o komunikaciji ureja poseben zakon, tj. zakon o varstvu zasebnosti komunikacij. Navedeni zakon zlasti določa, da nihče ne sme cenzurirati pošte, prisluškovati pogovorom prek telekomunikacij, pošiljati podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji oziroma snemati ali poslušati pogovorov med drugimi, ki niso javni, razen na podlagi zakona o kazenskem postopku, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij ali zakona o vojaškem sodišču.Člen 3 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zakon o vojaškem sodišču načeloma ureja zbiranje informacij o vojaškem osebju, za civiliste pa se lahko uporablja le v omejenih primerih (npr. če bi vojaško osebje in civilisti skupaj storili kaznivo dejanje ali če posameznik stori kaznivo dejanje zoper vojsko, se lahko postopek začne pred vojaškim sodiščem, glej člen 2 zakona o vojaškem sodišču). Splošne določbe, ki urejajo preiskave in zasege, so podobne zakonu o kazenskem postopku, glej na primer člene 146 do 149 in 153 do 156 zakona o vojaškem sodišču. Navadna pošta se lahko na primer zbira le, kadar je to potrebno za preiskavo in na podlagi odredbe vojaškega sodišča. Če bi se zbirale elektronske komunikacije, se uporabljajo omejitve in zaščitni ukrepi iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pojem komunikacija v smislu zakona o varstvu zasebnosti komunikacij zajema običajno pošto in telekomunikacije.V členu 2(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij je navedeno: prenos ali sprejem vseh vrst zvokov, besed, simbolov ali podob po žici, brezžično, po optičnem kablu ali drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s telefonom, e-pošto, storitvijo podatkov o članstvu, telefaksom in radijskim osebnim klicem. V zvezi s tem se v zakonu razlikuje med ukrepi za omejevanje komunikacijČlen 2(7) in člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. in zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Pojem ukrepi za omejevanje komunikacij zajema cenzuro, tj. zbiranje vsebine navadne pošte, in prisluškovanje pogovorom, tj. neposredno prestrezanje (pridobivanje ali snemanje) vsebine telekomunikacij.Cenzura je opredeljena kot odpiranje pošte brez privolitve zadevne osebe ali seznanitev z vsebino, njeno snemanje ali zadržanje z drugimi sredstvi (člen 2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Prisluškovanje pogovorom pomeni pridobivanje ali snemanje vsebine telekomunikacij s prisluškovanjem ali skupnim branjem zvokov, besed, simbolov ali podob v okviru komunikacij z elektronskimi in mehanskimi napravami brez privolitve zadevne osebe ali poseganje v njihov prenos in sprejem (člen 2(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Pojem podrobni podatki o opravljeni komunikaciji zajema podatke o evidencah opravljenih telekomunikacij, kar vključuje podatke o datumu telekomunikacij ter času njihovega začetka in konca, številu dohodnih in odhodnih klicev, naročniški številki sogovornika ter pogostosti uporabe, dnevniške datoteke o uporabi telekomunikacijskih storitev in podatke o lokaciji (npr. iz baznih postaj, ki sprejemajo signal).Člen 2(11) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij določa omejitve in zaščitne ukrepe za zbiranje obeh vrst podatkov, za neupoštevanje več teh zahtev pa se izrečejo kazenske sankcije.Člena 16 in 17 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To se nanaša na primere, ko zbiranje poteka brez odredbe sodišča, ko se ne vodijo evidence, ko zbiranje ne preneha ob koncu nujnega primera ali ko zadevni posameznik ni obveščen.2.2.2.2.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za zbiranje vsebine komunikacij (ukrepi za omejevanje komunikacij)Zbiranje vsebine komunikacij lahko poteka le kot dodatni način za lajšanje kazenske preiskave (tj. kot skrajni ukrep), pri čemer si je treba prizadevati za čim manjše poseganje v zaupnost komunikacij med ljudmi.Člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ukrepi za omejevanje komunikacij se lahko v skladu s tem splošnim načelom uporabijo le, če bi se sicer težko preprečila storitev kaznivega dejanja, prijel storilec kaznivega dejanja ali zbrali dokazi.Člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki zbirajo vsebino komunikacij, morajo s tem takoj prenehati, ko nadaljnji dostop ni več potreben, s čimer zagotovijo, da je poseganje v zasebnost komunikacij čim manjše.Člen 2 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Poleg tega se lahko ukrepi za omejevanje komunikacij uporabijo le, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se načrtujejo, izvajajo ali so bila storjena določena huda kazniva dejanja, izrecno navedena v zakonu o varstvu zasebnosti komunikacij. To vključuje kazniva dejanja, kot so vstaja, kriminal, povezan z drogami, ali kazniva dejanja, ki vključujejo uporabo eksploziva, in kazniva dejanja, povezana z nacionalno varnostjo, diplomatskimi odnosi ali vojaškimi oporišči in objekti.Člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Cilj ukrepa za omejevanje komunikacij morajo biti določene poštne pošiljke oziroma telekomunikacije, ki jih pošlje ali prejme osumljenec, ali poštne pošiljke oziroma telekomunikacije, ki jih osumljenec pošlje ali prejme v določenem obdobju.Člen 5(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Tudi kadar so izpolnjeni vsi ti pogoji, lahko zbiranje podatkov o vsebini poteka le na podlagi odredbe sodišča. Zlasti lahko tožilec zahteva, da sodišče dovoli zbiranje podatkov o vsebini v zvezi z osumljencem ali preiskovancem.Člen 6(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Podobno lahko pravosodni policist za dovoljenje zaprosi tožilca, ta pa lahko nato zahteva odredbo sodišča.Člen 6(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zahteva za izdajo odredbe mora biti pisna in mora vsebovati točno določene elemente. Zlasti morajo biti v njej navedeni (1) utemeljeni razlogi za sum, da se načrtuje, izvaja ali je bilo storjeno eno od kaznivih dejanja s seznama, ter vse dokazno gradivo, ki že na prvi pogled potrjuje sum, (2) ukrepi za omejevanje komunikacij, njihovi cilji, obseg, namen in dejansko obdobje izvajanja ter (3) kraj in način izvedbe ukrepov.Člen 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 4(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Če so izpolnjene pravne zahteve, lahko sodišče izda pisno dovoljenje za izvedbo ukrepov za omejevanje komunikacij v zvezi z osumljencem ali preiskovancem.Člen 6(5) in (8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V njem so določene vrste ukrepov ter njihov cilj, obseg, dejansko obdobje izvajanja, kraj in način izvedbe.Člen 6(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Ukrepi za omejevanje komunikacij se lahko izvajajo le dva meseca.Člen 6(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če je njihov namen dosežen še pred koncem tega obdobja, se morajo takoj prenehati izvajati. Če pa so zahtevani pogoji še vedno izpolnjeni, se lahko v dvomesečnem roku vloži zahteva za podaljšanje dejanskega obdobja uporabe teh ukrepov. Taka zahteva mora vključevati dokazno gradivo, ki že na prvi pogled utemeljuje podaljšanje ukrepov.Člen 6(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Podaljšano obdobje skupno ne sme presegati enega leta ali treh let za določena posebno huda kazniva dejanja (npr. kazniva dejanja, povezana z vstajo, vojaškim napadom tujih sil, nacionalno varnostjo itd.).Člen 6(8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko zahtevajo pomoč komunikacijskih operaterjev, in sicer z zagotovitvijo pisnega dovoljenja sodišča.Člen 9(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Komunikacijski operaterji morajo sodelovati in prejeto dovoljenje hraniti v svojih evidencah.Člen 15-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 12 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Sodelovanje lahko zavrnejo, če so podatki o ciljnem posamezniku, kot so navedeni na pisnem dovoljenju sodišča (npr. njegova telefonska številka), nepravilni. Poleg tega ne smejo v nobenem primeru razkriti gesel, ki se uporabljajo za telekomunikacije.Člen 9(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Vsakdo, ki izvaja ukrepe za omejevanje komunikacij ali od katerega se zahteva sodelovanje, mora voditi evidenco, v kateri navede namen ukrepov, njihovo izvedbo, datum zagotovitve sodelovanja in cilj.Člen 9(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki izvajajo ukrepe za omejevanje komunikacij, morajo prav tako voditi evidenco, v kateri navedejo podrobnosti in dosežene rezultate.Člen 18(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pravosodni policisti morajo te informacije zagotoviti v poročilu tožilcu ob zaključku preiskave.Člen 18(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Ko tožilec v zvezi z zadevo, v kateri so se uporabili ukrepi za omejevanje komunikacij, vloži obtožni akt ali izda odločitev o tem, da obtožnica ne bo vložena oziroma da se ne bo zahtevalo prijetje zadevnega posameznika (tj. ne le sklep o začasni prekinitvi postopka), mora posameznika, zoper katerega se uporabljajo ukrepi za omejevanje komunikacij, uradno obvestiti o izvedbi takih ukrepov, organu, ki jih je izvedel, in obdobju njihovega izvajanja. Tako uradno obvestilo je treba poslati v 30 dneh po odločitvi.Člen 9-2(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pošiljanje uradnega obvestila se lahko odloži, če je verjetno, da bi to resno ogrozilo nacionalno varnost ali poseglo v javno varnost in red, ali če je verjetno, da bi to povzročilo bistveno škodo za življenje in telo drugih oseb.Člen 9-2(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če namerava tožilec ali pravosodni policist pošiljanje uradnega obvestila odložiti, mora pridobiti soglasje direktorja okrožnega državnega tožilstva.Člen 9-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ko razlogi za odlog prenehajo, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po prenehanju.Člen 9-2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij določa tudi poseben postopek za zbiranje vsebine komunikacij v nujnih primerih. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko vsebino komunikacij zbirajo zlasti v primeru skorajšnjega načrtovanja ali storitve kaznivega dejanja organiziranega kriminala ali drugega hudega kaznivega dejanja, katerega neposredna posledica bi lahko bila smrt ali huda poškodba, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti rednega postopka (kot je opredeljen zgoraj).Člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Policist ali tožilec lahko v takem nujnem primeru sprejme ukrepe za omejevanje komunikacij brez predhodnega dovoljenja sodišča, vendar mora zanj zaprositi takoj po izvedbi ukrepa. Če organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ne pridobi dovoljenja sodišča v 36 urah od trenutka, ko so bili izvedeni nujni ukrepi, mora zbiranje takoj prenehati, čemur običajno sledi uničenje zbranih informacij.Člen 8(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Policisti, ki izvajajo nadzor v nujnih primerih, to počnejo pod nadzorom tožilca, če pa navodil tožilca zaradi nujnosti hitrega ukrepanja ni mogoče zagotoviti vnaprej, mora policija pridobiti soglasje tožilca takoj po začetku izvajanja.Člen 8(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 16(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pravila o uradnem obveščanju posameznika, kot so opisana zgoraj, se uporabljajo tudi za zbiranje vsebine komunikacij v nujnih primerih.Zbiranje informacij v nujnih primerih mora vedno potekati v skladu z izjavo o cenzuri/prisluškovanju v nujnem primeru, organ, ki izvaja zbiranje, pa mora voditi evidenco vseh nujnih ukrepov.Člen 8(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zahtevi sodišču za izdajo dovoljenja za nujne ukrepe je treba priložiti pisni dokument, v katerem so navedeni potrebni ukrepi za omejevanje komunikacij, cilj, obseg, obdobje izvajanja, kraj izvedbe, način in pojasnilo, kako zadevni ukrepi za omejevanje komunikacij izpolnjujejo člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacijIn sicer, da obstaja utemeljen razlog za sum, da se načrtujejo, izvajajo ali so bila storjena določena huda kazniva dejanja, ter da drugače ni mogoče preprečiti storitve kaznivega dejanja, prijeti osumljenca ali zbrati dokazov., skupaj z dokazili.V primerih, ko se nujni ukrepi zaključijo hitro, tako da dovoljenje sodišča ni več potrebno (npr. če je osumljenec prijet takoj po začetku prestrezanja, ki s tem preneha), direktor pristojnega državnega tožilstva o nujnem ukrepu obvesti pristojno sodišče.Člen 8(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V obvestilu morajo biti navedeni namen, cilj, obseg, obdobje izvajanja, kraj izvedbe in način zbiranja ter razlogi za nevložitev zahteve za dovoljenje sodišča.Člen 86(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To obvestilo, na podlagi katerega lahko sodišče, ki ga prejme, prouči zakonitost zbiranja, je treba vključitvi v evidenco obvestil o nujnih ukrepih.Na splošno se zahteva, da se lahko vsebina komunikacij, pridobljenih z izvajanjem ukrepov za omejevanje komunikacij na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, uporabi le za preiskovanje, kazenski pregon ali preprečevanje zgoraj navedenih specifičnih kaznivih dejanj, v disciplinskem postopku za ista kazniva dejanja, v okviru odškodninske tožbe, ki jo vloži stranka v komunikaciji, ali kadar to dovoljujejo drugi predpisi.Člen 12 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.V primeru zbiranja telekomunikacij, ki se prenašajo prek interneta, se uporabljajo posebni zaščitni ukrepi.Člen 12-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Take informacije se lahko uporabijo le za preiskovanje hudih kaznivih dejanj iz člena 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za hrambo informacij je treba pridobiti soglasje sodišča, ki je dovolilo ukrepe za omejevanje komunikacij.Tožilec ali policist, ki izvaja ukrepe za omejevanje komunikacij, mora v 14 dneh po zaključku ukrepov izbrati telekomunikacije, ki se bodo shranile, in zaprositi za soglasje sodišča (policist mora vlogo predložiti tožilcu, ta pa jo nato vloži pri sodišču), glej člen 12-2(1) in (2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zahtevi za hrambo je treba navesti podatke o ukrepih za omejevanje komunikacij, povzetek rezultatov ukrepov, razloge za hrambo (skupaj z dokazili) in telekomunikacije, ki naj bi se hranile.Člen 12-2(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če taka zahteva ni vložena, je treba pridobljene telekomunikacije izbrisati v 14 dneh po zaključku ukrepov za omejevanje komunikacij.Člen 12-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če je zahteva zavrnjena, je treba telekomunikacije uničiti v sedmih dneh.Člen 12-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V primeru izbrisa telekomunikacij je treba sodišču, ki je dovolilo ukrepe za omejevanje komunikacij, v sedmih dneh poslati poročilo, v katerem so navedeni razlogi za izbris ter podrobnosti in čas izbrisa.Če so bile informacije z ukrepi za omejevanje komunikacij pridobljene nezakonito, na splošno niso dopustne kot dokaz v sodnem ali disciplinskem postopku.Člen 4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij prav tako prepoveduje, da bi osebe, ki sodelujejo pri ukrepih za omejevanje komunikacij, razkrile zaupne informacije, pridobljene med izvajanjem takih ukrepov, in da bi take informacije uporabile za škodovanje ugledu oseb, na katere se ti ukrepi nanašajo.Člen 11(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.2.2.2.3.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikacijiOrgani za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij od telekomunikacijskih operaterjev zahtevajo predložitev podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji, kadar je to potrebno za izvedbo preiskave ali izvršitev kazni.Člen 13(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Možnost zbiranja podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji za razliko od zbiranja vsebine podatkov ni omejena na specifična kazniva dejanja. Tudi pri zbiranju tovrstnih podatkov pa je kot za podatke o vsebini potrebno predhodno pisno dovoljenje sodišča, za kar veljajo enaki pogoji, kot so opisani zgoraj.Člena 13 in 6 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Kadar iz nujnih razlogov dovoljenja sodišča ni mogoče pridobiti, se lahko podrobni podatki o opravljeni komunikaciji zbirajo brez odredbe, vendar je treba v tem primeru dovoljenje pridobiti takoj po tem, ko se podatki zahtevajo, in ga predložiti ponudniku telekomunikacijskih storitev.Člen 13(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tudi v tem primeru je treba tako kot pri nujnih ukrepih za omejevanje komunikacij sestaviti dokument s podrobnostmi o zadevi (osumljenec, ukrepi, ki naj bi se sprejeli, domnevno kaznivo dejanje in nujnost). Glej člen 37(5) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če se naknadno dovoljenje ne pridobi, je treba zbrane podatke uničiti.Člen 13(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Tožilci, pravosodni policisti in sodišča morajo voditi evidence zahtev za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji.Člen 13(5) in (6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ponudniki telekomunikacijskih storitev morajo poleg tega o razkritju teh podatkov dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo, evidenco o njih pa morajo hraniti sedem let od datuma razkritja podatkov.Člen 13(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Posamezniki morajo biti načeloma uradno obveščeni o dejstvu, da se zbirajo podrobni podatki o opravljeni komunikaciji.Glej člen 13-3(7) v povezavi s členom 9-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Roki za tako uradno obveščanje so odvisni od okoliščin preiskave.Člen 13-3(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Po sprejetju odločitve o pregonu (ali opustitvi pregona) je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh. Če pa je vložitev obtožnega akta odložena, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po preteku enega leta od datuma sprejetja take odločitve. Vsekakor je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po preteku enega leta od datuma zbiranja podatkov.Uradno obveščanje se lahko odloži, če je verjetno, da bi (1) ogrozilo nacionalno varnost, javno varnost in red, (2) povzročilo smrt ali telesno poškodbo, (3) oviralo pošten sodni postopek (npr. imelo za posledico uničenje dokazov ali grožnje pričam) ali (4) škodilo ugledu osumljenca, žrtev ali drugih oseb, povezanih s kaznivim dejanjem, ali poseglo v njihovo zasebnost.Člen 13-3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za uradno obvestilo, ki temelji na enem od navedenih razlogov, je potrebno dovoljenje direktorja pristojnega okrožnega državnega tožilstva.Člen 13-3(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ko razlogi za odlog prenehajo, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po prenehanju.Člen 13-3(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Uradno obveščeni posamezniki lahko tožilcu ali pravosodnemu policistu predložijo pisno zahtevo v zvezi z razlogi za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Člen 13-3(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tožilec ali pravosodni policist mora v tem primeru v 30 dneh po prejemu zahteve pisno navesti razloge, razen če velja ena od navedenih podlag (izjeme za odlog uradnega obveščanja).Člen 13-3(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.2.2.3.Prostovoljno razkritje s strani telekomunikacijskih operaterjevČlen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev dovoljuje, da telekomunikacijski operaterji prostovoljno izpolnijo zahtevo (v podporo sojenju v kazenski zadevi, preiskavi ali izvršitvi kazni) sodišča, tožilca ali vodje preiskovalnega organa za razkritje podatkov o komunikacijah. Podatki o komunikacijah v okviru zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev zajemajo ime, registrsko številko prebivalca, naslov in telefonsko številko uporabnikov, datume, ko uporabniki sklenejo ali prekinejo naročnino, ter oznake za identifikacijo uporabnikov (npr. oznake, ki se uporabljajo za identifikacijo zakonitega uporabnika računalniških sistemov ali komunikacijskih omrežij).Člen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Kot uporabniki se za namen zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev štejejo le posamezniki, ki imajo neposredno sklenjene pogodbe za storitve korejskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev.Člen 2(9) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Zato bodo primeri, v katerih bi se posamezniki iz EU, katerih podatki so se prenesli v Republiko Korejo, šteli za uporabnike na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev, verjetno zelo omejeni, saj ti posamezniki običajno ne bi sklenili neposredne pogodbe s korejskim ponudnikom telekomunikacijskih storitev.Zahteve za pridobitev podatkov o komunikacijah na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev je treba predložiti pisno, v njih pa je treba navesti razloge za zahtevo, povezavo z zadevnim uporabnikom in obseg zahtevanih podatkov.Člen 83(4) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Kadar zaradi nujnosti ni mogoče predložiti pisne zahteve, je treba tako zahtevo predložiti takoj po prenehanju razloga za nujnost.Člen 83(4) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Telekomunikacijski operaterji, ki ugodijo zahtevam za razkritje podatkov o komunikacijah, morajo hraniti evidence z zapisi o zagotovitvi telekomunikacijskih podatkov in s tem povezanim dokaznim gradivom, kot so pisne zahteve.Člen 83(5) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Poleg tega morajo o zagotavljanju podatkov o komunikacijah dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Člen 83(6) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev.Za telekomunikacijske operaterje ne velja obveznost, da morajo ugoditi zahtevam za razkritje podatkov o komunikacijah, na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Zato mora operater vsako zahtevo proučiti glede na zahteve o varstvu podatkov, ki veljajo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Zlasti mora upoštevati interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in informacij ne sme razkriti, če bi s tem verjetno nepošteno posegel v interese posameznika ali tretje osebe.Člen 18(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega mora biti zadevni posameznik v skladu z uradnim obvestilom št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov uradno obveščen o razkritju. Tako uradno obveščanje se lahko v izjemnih primerih odloži, zlasti če in dokler bi ogrozilo tekočo kazensko preiskavo ali bi verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo druge osebe, kadar te pravice ali interesi očitno prevladajo nad pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 2(iii).Vrhovno sodišče je leta 2016 potrdilo, da prostovoljno zagotavljanje podatkov o komunikacijah s strani telekomunikacijskih operaterjev brez odredbe na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev kot tako ne krši pravice do samoodločanja glede informacij uporabnika telekomunikacijske storitve. Hkrati je pojasnilo, da bi taka kršitev nastala, če je očitno, da je organ, ki podatke zahteva, zlorabil pooblastilo za zahtevanje razkritja podatkov o komunikacijah in s tem posegel v interese zadevnega posameznika ali tretje osebe.Odločba vrhovnega sodišča št. 2012Da105482 z dne 10. marca 2016. Vsaka zahteva za prostovoljno razkrije, ki jo vloži organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, mora v skladu s korejsko ustavo (člen 12(1) in člen 37(2)) na splošno izpolnjevati načela zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti.2.3.NadzorNadzor nad organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj se izvaja z različnimi mehanizmi, tako notranje kot s strani zunanjih organov.2.3.1.Notranja revizijaJavni organi so v skladu z zakonom o revizijah v javnem sektorju spodbujeni, da ustanovijo notranji organ za notranjo revizijo, ki bi imel med drugim nalogo nadzora nad zakonitostjo.Člena 3 in 5 zakona o revizijah v javnem sektorju. Vodjem takih revizijskih organov mora biti zagotovljena čim večja neodvisnost.Člen 7 zakona o revizijah v javnem sektorju. Natančneje, imenujejo se izmed oseb zunaj zadevnega organa (npr. nekdanji sodniki, profesorji) za obdobje dveh do petih let, razrešiti pa jih je mogoče le iz utemeljenih razlogov (npr. ko niso zmožni opravljati nalog zaradi duševne ali fizične motnje ali ko so zoper njih uvedeni disciplinski ukrepi).Členi 8 do 11 zakona o revizijah v javnem sektorju. Podobno so revizorji imenovani na podlagi posebnih pogojev iz zakona.Člen 16 in naslednji zakona o revizijah v javnem sektorju. Poročila o revizijah lahko vključujejo priporočila ali zahteve za nadomestila ali popravke ter graje in priporočila ali zahteve za disciplinske ukrepe.Člen 23(2) zakona o revizijah v javnem sektorju. V 60 dneh po zaključku revizije se priglasijo vodji javnega organa, ki je predmet revizije, ter odboru za revizijo in inšpekcijski pregled (glej oddelek 2.3.2).Člen 23(1) zakona o revizijah v javnem sektorju. Zadevni organ mora izvesti potrebne ukrepe ter o rezultatih poročati odboru za revizijo in inšpekcijski pregled.Člen 23(3) zakona o revizijah v javnem sektorju. Rezultati revizije so poleg tega običajno dajo na voljo javnosti.Člen 26 zakona o revizijah v javnem sektorju. Za zavrnitev ali oviranje notranje revizije se izrečejo upravne globe.Člen 41 zakona o revizijah v javnem sektorju. Za upoštevanje navedene zakonodaje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj nacionalna policija upravlja sistem generalnega inšpektorata za obravnavanje notranjih revizij, tudi glede morebitnih kršitev človekovih pravic.Glej zlasti oddelke v okviru generalnega direktorata za revizijo in inšpekcijski pregled: https://www.police.go.kr/eng/knpa/org/org01.jsp.2.3.2.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregledOdbor za revizijo in inšpekcijski pregled lahko pregleduje dejavnosti javnih organov in na podlagi teh pregledov izda priporočila, zahteva disciplinske ukrepe ali vloži ovadbo.Členi 24 in 31 do 35 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Ustanovil ga je predsednik Republike Koreje, glede svojih nalog pa je neodvisen.Člen 2(1) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Poleg tega je treba v skladu z zakonom o ustanovitvi odbora za revizijo in inšpekcijski pregled temu odboru zagotoviti čim večjo neodvisnost pri imenovanju, razrešitvi in organizacijski strukturi osebja ter pripravi proračuna.Člen 2(2) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Predsednika odbora za revizijo in inšpekcijski pregled na podlagi soglasja parlamenta imenuje predsednik republike.Člen 4(1) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Ta na predlog predsednika odbora imenuje tudi šest preostalih članov, in sicer za obdobje štirih let.Člen 5(1) in člen 6 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Člani odbora (vključno s predsednikom) morajo izpolnjevati posebne pogoje, določene z zakonomDa so na primer najmanj deset let opravljali funkcijo sodnika, državnega tožilca ali odvetnika, da so bili najmanj osem let zaposleni kot javni uslužbenci ali profesorji ali na višjem položaju na univerzi oziroma da so bili najmanj deset let (od tega najmanj pet let kot direktorji) zaposleni v družbi, ki kotira na borzi, ali ustanovi, v katero vlaga država, glej člen 7 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled., razrešiti pa jih je mogoče le v primeru ustavne obtožbe, obsodbe na kazen zapora ali nezmožnosti za opravljanje nalog zaradi dolgotrajne duševne ali fizične nezmožnosti.Člen 8 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Člani odbora se prav tako ne smejo politično udejstvovati in hkrati zasedati funkcij v parlamentu, upravnih agencijah, organizacijah, v katerih odbor za revizijo in inšpekcijski pregled izvaja ti dejavnosti, ali na katerem koli drugem plačanem delovnem mestu ali položaju.Člen 9 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregled vsako leto izvede splošno revizijo, lahko pa izvaja tudi posebne revizije v zvezi z zadevami posebnega interesa. Med izvajanjem inšpekcijskega pregleda lahko zahteva predložitev dokumentov in navzočnost posameznikov.Glej na primer člen 27 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. V okviru revizije prouči prihodke in odhodke države, pa tudi nadzoruje splošno skladnost z nalogami javnih organov in javnih uslužbencev, da bi se izboljšalo delovanje javne uprave.Člena 20 in 24 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Njegov nadzor torej presega proračunske vidike in vključuje tudi preverjanje zakonitosti.2.3.3.ParlamentParlament lahko preiskuje in pregleduje delovanje javnih organov.Člen 128 zakona o parlamentu ter členi 2, 3 in 15 zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. To vključuje letne preglede vladnih zadev kot celote in preiskave posameznih zadev. Med preiskavo ali pregledom lahko zahteva razkritje dokumentov in navzočnost prič.Člen 10(1) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Glej tudi člena 128 in 129 zakona o parlamentu. Zoper vsakogar, ki med preiskavo parlamenta stori kaznivo dejanje krive izpovedbe, se lahko izrečejo kazenske sankcije (kazen zapora do deset let).Člen 14 zakona o zaslišanju, oceni itd. pred parlamentom. Postopek in rezultati pregledov se lahko javno objavijo.Člen 12-2 zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Če parlament odkrije nezakonito ali neprimerno dejavnost, lahko od zadevnega javnega organa zahteva sprejetje popravnih ukrepov, vključno z dodelitvijo odškodnine, sprejetjem disciplinskega ukrepa in izboljšanjem notranjih postopkov.Člen 16(2) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Po taki zahtevi mora organ takoj ukrepati in o rezultatu poročati parlamentu.Člen 16(3) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi.2.3.4.Komisija za varstvo osebnih podatkovKomisija za varstvo osebnih podatkov izvaja nadzor nad tem, ali organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj obdelujejo osebne podatke v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega nadzor, ki ga izvaja ta komisija, v skladu s členom 7-8(3) in (4) ter členom 7-9(5) zakona o varstvu osebnih podatkov zajema tudi morebitne kršitve pravil, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov, vključno z omejitvami in ukrepi iz posebnih predpisov, ki urejajo zbiranje (elektronskih) dokazov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.2). Vsaka taka kršitev glede na zahteve iz člena 3(1) zakona o varstvu osebnih podatkov, ki se uporabljajo za zakonito in pošteno zbiranje osebnih podatkov, pomeni tudi kršitev tega zakona, kar komisiji za varstvo osebnih podatkov omogoča, da izvede preiskavo in sprejme popravne ukrepe.Glej uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov.Komisija za varstvo osebnih podatkov ima v okviru izvajanja svoje nadzorne funkcije dostop do vseh ustreznih informacij.Člen 63 zakona o varstvu osebnih podatkov. Lahko svetuje organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, da izboljšajo raven varstva osebnih podatkov pri dejavnostih obdelave, naloži popravne ukrepe (npr. prenehanje obdelave podatkov ali sprejetje potrebnih ukrepov za varstvo osebnih podatkov) ali organu svetuje sprejetje disciplinskega ukrepa.Člen 61(2), člen 65(1) in (2) ter člen 64(4) zakona o varstvu osebnih podatkov. Nazadnje, za določene kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov, kot so nezakonita uporaba ali razkritje osebnih podatkov tretjim osebam ali nezakonita obdelava občutljivih informacij, so predvidene kazenske sankcije.Členi 70 do 74 zakona o varstvu osebnih podatkov. Komisija za varstvo osebnih podatkov lahko v zvezi s tem zadevo predloži pristojnemu preiskovalnemu organu (vključno s tožilcem).Člen 65(1) zakona o varstvu osebnih podatkov.2.3.5.Nacionalna komisija za človekove praviceNacionalna komisija za človekove pravice, ki je neodvisen organ, katerega naloga je varovati in spodbujati temeljne praviceČlen 1 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice., ima pooblastila za preiskavo in odpravo kršitev členov 10 do 22 ustave, ki vključujejo pravici do zasebnosti in komunikacijske zasebnosti. Sestavlja jo 11 članov komisije, imenovanih na predlog parlamenta (štirje), predsednika republike (štirje) in predsednika vrhovnega sodišča (trije).Člen 5(1) in (2) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Za člana komisije je lahko imenovana oseba, ki (1) je bila najmanj deset let zaposlena na univerzi ali pooblaščenem raziskovalnem inštitutu, in sicer najmanj na položaju izrednega profesorja, (2) je najmanj deset let opravljala funkcijo sodnika, državnega tožilca ali odvetnika, (3) se je najmanj deset let ukvarjala z dejavnostmi na področju človekovih pravic (npr. za neprofitno, nevladno organizacijo ali mednarodno organizacijo) ali (4) so jo priporočile skupine civilne družbe.Člen 5(3) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predsednika komisije izmed članov komisije imenuje predsednik republike, potrditi pa ga mora parlament.Člen 5(5) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Člani komisije (vključno s predsednikom) so imenovani za triletni mandat z možnostjo podaljšanja, razrešiti pa jih je mogoče le, če so obsojeni na kazen zapora ali ne zmorejo več opravljati svojih nalog zaradi dolgotrajne duševne ali telesne nezmožnosti (v tem primeru se morata z razrešitvijo strinjati dve tretjini članov komisije).Člen 7(1) in člen 8 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Člani nacionalne komisije za človekove pravice ne smejo hkrati zasedati funkcij v parlamentu, lokalnih svetih ali katerem koli državnem ali lokalnem upravnem organu (kot javni uslužbenci).Člen 10 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Nacionalna komisija za človekove pravice lahko preiskavo začne na lastno pobudo ali na zahtevo posameznika. V okviru preiskave lahko zahteva predložitev ustreznega dokaznega gradiva, opravi preglede in zasliši posameznike kot priče.Člen 36 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predložitev dokaznega gradiva ali predmetov se lahko v skladu s členom 36(7) zakona zavrne, če bi to posegalo v državne skrivnosti, tako da bi lahko bistveno vplivalo na državno varnost ali diplomatske odnose, ali če bi to resno oviralo kazensko preiskavo ali sojenje, ki še poteka. V takih primerih lahko komisija od vodje zadevnega organa zahteva dodatne informacije (vodja pa mora to zahtevo v dobri veri izpolniti), če je to potrebno za preverjanje, ali je zavrnitev zagotovitve informacij upravičena. Po preiskavi lahko izda priporočila za izboljšanje ali popravek posameznih politik in praks, ki jih lahko tudi javno objavi.Člen 25(1) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Javni organi morajo nacionalni komisiji za človekove pravice priglasiti načrt izvedbe teh priporočil v 90 dneh po njihovem prejemu.Člen 25(3) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Poleg tega mora zadevni organ v primeru neizvajanja priporočil o tem obvestiti komisijo.Člen 25(4) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Ta pa lahko to neizvajanje nato razkrije parlamentu in/ali ga javno objavi. Javni organi običajno upoštevajo priporočila nacionalne komisije za človekove pravice, k čemur jih močno spodbuja dejstvo, da se njihovo izvajanje ocenjuje v okviru splošnega vrednotenja, ki ga izvaja urad za usklajevanje vladnih politik pod vodstvom urada predsednika vlade.2.4.Pravna sredstva posameznikov2.4.1.Mehanizmi pravnih sredstev, ki so na voljo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkovPosamezniki lahko v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obdelujejo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Dostop se lahko zahteva neposredno pri zadevnem organu ali posredno prek nacionalne komisije za človekove praviceČlen 35(2) zakona o varstvu osebnih podatkov.. Pristojni organ lahko dostop omeji ali zavrne le, če tako določa zakon, če bi to verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo tretje osebe ali če bi verjetno pomenilo neupravičen poseg v premoženjske in druge interese druge osebe (tj. kadar interesi druge osebe prevladajo nad interesi posameznika, ki zahteva dostop)Člen 35(4) zakona o varstvu osebnih podatkov.. Če je dostop zavrnjen, je treba posameznika obvestiti o razlogih za zavrnitev in možnostih pritožbe.Člen 42(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov. Podobno se lahko zavrne zahteva za popravek ali izbris, če tako določajo drugi predpisi, tudi v tem primeru pa je treba posameznika obvestiti o razlogih za zavrnitev in možnosti pritožbe.Člen 36(1)-(2) zakona o varstvu osebnih podatkov in člen 43(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov.Kar zadeva pravna sredstva, lahko posamezniki vložijo pritožbo pri komisiji za varstvo osebnih podatkov, med drugim prek klicnega centra za vprašanja v zvezi z zasebnostjo, ki ga upravlja korejska agencija za splet in varnost.Člen 62 zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega je mediacija za posameznike mogoča v okviru odbora za mediacijo v primeru sporov v zvezi z osebnimi podatki.Členi 40 do 50 zakona o varstvu osebnih podatkov in členi 48-2 do 57 uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta pravna sredstva so na voljo v primeru morebitnih kršitev pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov (glej oddelek 2.2), in iz zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega lahko posamezniki izpodbijajo odločitve ali neukrepanje komisije za varstvo osebnih podatkov na podlagi zakona o upravnem sporu (glej oddelek 2.4.3).2.4.2.Pravna sredstva pred nacionalno komisijo za človekove praviceNacionalna komisija za človekove pravice obravnava pritožbe posameznikov (korejskih in tujih državljanov) v zvezi s kršitvami človekovih pravic, ki jih storijo javni organi.Čeprav se člen 4 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice sklicuje na državljane in tujce, ki prebivajo v Republiki Koreji, se izraz prebivajo nanaša na pristojnost in ne na ozemlje. Če torej nacionalne institucije v Koreji kršijo temeljne pravice tujca zunaj Koreje, lahko ta posameznik vloži pritožbo pri nacionalni komisiji za človekove pravice. Glej na primer ustrezno vprašanje na strani s pogosto zastavljenimi vprašanji nacionalne komisije za človekove pravice, ki je na voljo na povezavi https://www.humanrights.go.kr/site/program/board/basicboard/list?boardtypeid=7025&menuid=002004005001&pagesize=10¤tpage=2. To bi veljalo, če bi korejski javni organi nezakonito dostopali do osebnih podatkov tujca, prenesenih v Korejo. Da lahko posameznik vloži pritožbo pri nacionalni komisiji za človekove pravice, ni potrebno procesno upravičenje.Pritožbo je načeloma treba vložiti v enem letu po kršitvi, vendar se lahko nacionalna komisija za človekove pravice kljub temu odloči za proučitev pritožbe, vložene po tem roku, če zastaralni rok na podlagi kazenskega ali civilnega prava še ni potekel (člen 32(1), točka 4, zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice). Zato bo ta komisija pritožbo obravnavala, čeprav zadevni posameznik v fazi dopustnosti dejansko ne more dokazati škode. Da bi bila pritožba pred to komisijo dopustna, posamezniku v okviru zbiranja osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zato ne bi bilo treba dokazati, da so korejski javni organi dejansko dostopali do njegovih osebnih podatkov. Posameznik lahko tudi zahteva, da se pritožba reši z mediacijo.Člen 42 in naslednji zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Nacionalna komisija za človekove pravice lahko za proučitev pritožbe uporabi preiskovalna pooblastila, med drugim lahko zahteva predložitev ustreznega dokaznega gradiva, izvede preglede in zasliši posameznike kot priče.Člena 36 in 37 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Če preiskava razkrije, da so bili kršeni ustrezni zakoni, lahko nacionalna komisija za človekove pravice predlaga izvedbo popravnih ukrepov oziroma popravek ali izboljšavo zadevnega predpisa, ureditve, politike ali prakse.Člen 44 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predlagani popravni ukrepi lahko vključujejo mediacijo, prenehanje kršitve človekovih pravic, odškodnino za škodo in ukrepe za preprečitev ponovitve enake ali podobne kršitve.Člen 42(4) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. V primeru nezakonitega zbiranja osebnih podatkov na podlagi pravil, ki se uporabljajo, lahko popravni ukrepi vključujejo izbris zbranih osebnih podatkov. Če je zelo verjetno, da kršitev še traja, in je verjetno, da bi ob neukrepanju zaradi nje nastala škoda, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko nacionalna komisija za človekove pravice sprejme nujne ukrepe pomoči.Člen 48 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Čeprav nacionalna komisija za človekove pravice nima pristojnosti, da kar koli zahteva, se lahko njeni sklepi (npr. sklep o prenehanju nadaljnje obravnave pritožbe)Če nacionalna komisija za človekove pravice na primer izjemoma ne more pregledati določenega dokaznega gradiva ali objektov, ker zadevajo državne skrivnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na državno varnost ali diplomatske odnose, oziroma če bi pregled resno oviral kazensko preiskavo ali sojenje, ki še poteka (glej opombo 163), in kadar navedena komisija zato ne more izvesti preiskave, potrebne za oceno utemeljenosti prejetega zahtevka, posameznika obvesti o razlogih za zavrnitev pritožbe, in sicer v skladu s členom 39 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Posameznik lahko v takem primeru izpodbija odločitev navedene komisije na podlagi zakona o upravnem sporu. in priporočila izpodbijajo pred korejskimi sodišči na podlagi zakona o upravnem sporu (glej oddelek 2.4.3 v nadaljevanju).Glej npr. odločbo višjega sodišča v Seulu št. 2007Nu27259 z dne 18. aprila 2008, potrjeno z odločbo vrhovnega sodišča št. 2008Du7854 z dne 9. oktobra 2008; odločbo višjega sodišča v Seulu št. 2017Nu69382 z dne 2. februarja 2018. Če poleg tega ugotovitve te komisije razkrijejo, da je javni organ nezakonito zbiral javne podatke, bi lahko posameznik pred korejskimi sodišči zoper ta javni organ uveljavljal dodatna pravna sredstva, na primer z izpodbijanjem zbiranja na podlagi zakona o upravnem sporu, vložitvijo ustavne pritožbe na podlagi zakona o ustavnem sodišču ali vložitvijo odškodninskega zahtevka za škodo na podlagi zakona o državni odškodnini (glej oddelek 2.4.3 v nadaljevanju).2.4.3.Sodno varstvoPosamezniki se lahko sklicujejo na omejitve in zaščitne ukrepe, opisane v prejšnjih oddelkih, ter tako z različnimi pravnimi sredstvi uveljavljajo sodno varstvo pred korejskimi sodišči.Prvič, zadevni posameznik in njegov zagovornik sta lahko v skladu zakonom o kazenskem postopku prisotna pri izvrševanju odredbe o preiskavi ali zasegu in lahko takrat temu tudi ugovarjata.Člena 121 in 219 zakona o kazenskem postopku. Poleg tega je v zakonu o kazenskem postopku določen mehanizem t. i. kvazipritožbe, ki posameznikom omogoča, da pri pristojnem sodišču vložijo vlogo za razveljavitev ali spremembo odločitve tožilca ali policista o zasegu.Člen 417 zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 414(2) zakona o kazenskem postopku. Glej tudi odločbo vrhovnega sodišča št. 97Mo66 z dne 29. septembra 1997. To posameznikom omogoča, da izpodbijajo ukrepe, sprejete za izvršitev odredbe o zasegu.Poleg tega lahko posamezniki pred korejskimi sodišči pridobijo odškodnino za škodo. Posamezniki lahko na podlagi zakona o državni odškodnini zahtevajo odškodnino za škodo, ki jo javni uslužbenci povzročijo pri opravljanju svojih uradnih dolžnosti v nasprotju z zakonom.Člen 2(1) zakona o državni odškodnini. Zahtevek na podlagi zakona o državni odškodnini se lahko vloži pri specializiranem odškodninskem odboru ali neposredno pri korejskih sodiščih.Člena 9 in 12 zakona o državni odškodnini. Z zakonom so ustanovljeni okrožni odbori (ki jim predseduje namestnik tožilca pristojnega tožilstva), osrednji odbor (ki mu predseduje namestnik ministra za pravosodje) in posebni odbor (ki mu predseduje namestnik ministra za narodno obrambo, obravnava pa odškodninske zahtevke za škodo, ki jo povzroči vojaško osebje ali civilisti, zaposleni v vojski). Odškodninske zahtevke načeloma obravnavajo okrožni odbori, ki morajo v nekaterih okoliščinah take zadeve predati osrednjemu/posebnemu odboru, na primer če odškodnina presega določen znesek ali če posameznik zahteva ponovno odločanje. Člane vseh odborov imenuje minister za pravosodje (npr. izmed javnih uslužbencev ministrstva za pravosodje, pravosodnih uradnikov, odvetnikov in oseb, ki imajo strokovno znanje s področja državnih odškodnin), zanje pa veljajo posebna pravila glede navzkrižja interesov (glej člen 7 uredbe o izvajanju zakona o državni odškodnini). Če je žrtev tuji državljan, se zakon o državni odškodnini uporablja, če država izvora take osebe prav tako zagotavlja državno odškodnino korejskim državljanom.Člen 7 zakona o državni odškodnini. Ta pogoj je v skladu s sodno prakso izpolnjen, če za vložitev odškodninskih zahtevkov v drugi državi ne veljajo znatno drugačni pogoji v prid Koreje ali druge države in na splošno niso strožji od tistih, ki jih določa Koreja, tj. nimajo bistvenih in vsebinskih razlikOdločba vrhovnega sodišča št. 2013Da208388 z dne 11. junija 2015.. Odgovornost države za odškodnino ureja civilni zakon, zato odgovornost države vključuje tudi nematerialno škodo (npr. duševne bolečine).Glej člen 8 zakona o državni odškodnini in člen 751 civilnega zakona.Za kršitve pravil o varstvu podatkov je na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov zagotovljeno dodatno pravno sredstvo. Vsakomur, ki mu je bila zaradi kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov ali zaradi izgube, kraje, razkritja, ponarejanja, spreminjanja ali poškodovanja njegovih osebnih podatkov povzročena škoda, se lahko v skladu s členom 39 zakona o varstvu osebnih podatkov na sodišču dodeli odškodnina za škodo. Pri tem ne velja podobna zahteva glede vzajemnosti kot na podlagi zakona o državni odškodnini.Poleg odškodnine za škodo je mogoče pridobiti upravno varstvo zoper dejanja ali opustitve upravnih organov na podlagi zakona o upravnem sporu. Vsakdo lahko izpodbija odločitev (npr. izvršitev ali zavrnitev izvršitve javnih pooblastil v konkretnem primeru) ali opustitev (javni organ v nasprotju z zakonsko obveznostjo dolgo ne sprejme določene odločitve), kar lahko povzroči razveljavitev/spremembo nezakonite odločitve, ugotovitev ničnosti (tj. ugotovitev, da odločitev ni pravno veljavna ali da ne obstaja v pravnem redu) ali ugotovitev, da je opustitev nezakonita.Člena 2 in 4 zakona o upravnem sporu. Upravno odločitev je mogoče izpodbijati le, če neposredno vpliva na državljanske pravice in dolžnosti.Odločba vrhovnega sodišča št. 98Du18435 z dne 22. oktobra 1999, odločba vrhovnega sodišča št. 99Du1113 z dne 8. septembra 2000 in odločba vrhovnega sodišča št. 2010Du3541 z dne 27. septembra 2012. To vključuje ukrepe za zbiranje osebnih podatkov, bodisi neposredno (npr. s prestrezanjem komunikacij) bodisi z zahtevo po razkritju (npr. ponudniku storitev).Navedeni zahtevki se lahko najprej vložijo pri komisijah za upravne pritožbe, ustanovljenih v okviru določenih javnih organov (npr. nacionalne obveščevalne službe, nacionalne komisije za človekove pravice), ali pri centralni komisiji za upravne pritožbe, ustanovljeni v okviru komisije za preprečevanje korupcije in državljanske pravice.Člen 6 zakona o upravni pritožbi in člen 18(1) zakona o upravnem sporu. Taka upravna pritožba zagotavlja alternativno, bolj neformalno sredstvo za izpodbijanje odločitve ali opustitve javnega organa. Na podlagi zakona o upravnem sporu pa se lahko vloži tudi tožba neposredno pri korejskih sodiščih.Vlogo za razveljavitev/spremembo odločitve na podlagi zakona o upravnem sporu lahko vloži vsaka oseba, ki ima pravni interes, da zahteva razveljavitev/spremembo ali da se ji z razveljavitvijo/spremembo povrnejo pravice, če odločitev ne učinkuje več.Člen 12 zakona o upravnem sporu. Podobno lahko pravdni postopek za potrditev ničnosti začne oseba, ki ima pravni interes za tako potrditev, pravdni postopek za potrditev nezakonitosti ali opustitve pa vsaka oseba, ki je vložila vlogo za odločitev in ima pravni interes, da zahteva potrditev nezakonitosti opustitve.Člena 35 in 36 zakona o upravnem sporu. Pravni interes se v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča razlaga kot pravno zaščiten interes, tj. neposreden in poseben interes, zaščiten z zakoni in drugimi predpisi, na katerih temeljijo upravne odločitve (kar pomeni, da ne gre za splošne, posredne in abstraktne interese javnosti).Odločba vrhovnega sodišča št. 2006Du330 z dne 26. marca 2006. Posamezniki imajo zato pravni interes v primeru kršitev omejitev in zaščitnih ukrepov, povezanih z zbiranjem njihovih osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (na podlagi posebnih predpisov ali zakona o varstvu osebnih podatkov). Pravnomočna sodba na podlagi zakona o upravnem sporu je za stranke v postopku zavezujoča.Člen 30(1) zakona o upravnem sporu.Vlogo za razveljavitev/spremembo odločitve in vlogo za potrditev nezakonitosti opustitve je treba vložiti v 90 dneh od datuma, ko je posameznik seznanjen z odločitvijo/opustitvijo, in načeloma najpozneje eno leto po datumu, ko je bila odločitev sprejeta/je prišlo do opustitve, razen v primeru upravičenih razlogov.Člen 20 zakona o upravnem sporu. Ta rok velja tudi za vloge za potrditev nezakonitosti opustitve, glej člen 38(2) zakona o upravnem sporu. Pojem upravičeni razlogi je treba v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča razlagati široko, tako da je treba presoditi, ali je glede na vse okoliščine zadeve družbeno sprejemljivo dopustiti pritožbo, vloženo po roku.Odločba vrhovnega sodišča št. 90Nu6521 z dne 28. junija 1991. To na primer (med drugim) vključuje razloge za zamudo, za katere zadevna stranka ne more biti odgovorna (tj. okoliščine, na katere pritožnik ne more vplivati, ker na primer ni bil uradno obveščen o zbiranju svojih osebnih podatkov), ali višjo silo (npr. naravno nesrečo, vojno).Nazadnje, posamezniki lahko vložijo tudi ustavo pritožbo pri ustavnem sodišču.Člen 68(1) zakona o ustavnem sodišču. Vse osebe, katerih temeljne pravice, ki jih zagotavlja ustava, so kršene zaradi izvrševanja ali neizvrševanja pristojnosti državnih organov (razen sodnih odločb), lahko na podlagi zakona o ustavnem sodišču zahtevajo odločanje o ustavni pritožbi. Najprej je treba izčrpati druga pravna sredstva, če so na voljo. Tuji državljani lahko v skladu s sodno prakso ustavnega sodišča vložijo ustavno pritožbo, če so njihove osnovne pravice priznane na podlagi korejske ustave (glej pojasnila v oddelku 1.1).Odločba ustavnega sodišča št. 99HeonMa194 z dne 29. novembra 2001. Ustavne pritožbe je treba vložiti v 90 dneh po tem, ko se je posameznik seznanil s kršitvijo, in v enem letu od nastanka kršitve. Glede na to, da se za pravdne postopke na podlagi zakona o ustavnem sodišču uporablja postopek iz zakona o upravnem sporuČlen 40 zakona o ustavnem sodišču., bo pritožba v primeru upravičenih razlogov, kot se razlagajo v skladu z zgoraj opisano sodno prakso vrhovnega sodišča, še vedno dopustna.Če je treba najprej izčrpati druga pravna sredstva, je treba ustavno pritožbo vložiti v 30 dneh po dokončni odločitvi o takem pravnem sredstvu.Člen 69 zakona o ustavnem sodišču. Ustavno sodišče lahko izvrševanje pristojnosti državnih organov, ki je povzročilo kršitev, razglasi za nično ali potrdi, da določena opustitev ukrepanja ni ustavna.Člen 75(3) zakona o ustavnem sodišču. V takem primeru mora zadevni organ sprejeti ukrepe za izpolnitev odločbe sodišča.3.VLADNI DOSTOP ZA NAMENE NACIONALNE VARNOSTI3.1.Pristojni javni organi na področju nacionalne varnostiRepublika Koreja ima dve posebni obveščevalni agenciji: nacionalno obveščevalno službo in poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil. Poleg njiju pa lahko osebne podatke za namene nacionalne varnosti zbirata tudi policija in tožilstvo.Nacionalna obveščevalna služba je bila ustanovljena z zakonom o nacionalni obveščevalni službi, deluje pa neposredno pod pristojnostjo in nadzorom predsednika republike.Člen 2 in člen 4(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Ta služba zlasti zbira, združuje in razširja informacije o tujih državah (in Severni Koreji)Ta pojem ne zajema informacij o posameznikih, temveč informacije o splošnih informacijah o tujih državah (trendi, razvoj dogodkov) ter o dejavnostih državnih akterjev iz tretjih držav., obveščevalne podatke, povezane z nalogo preprečevanja vohunjenja (vključno z vojaškim in gospodarskim vohunjenjem), terorizma in dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb, obveščevalne podatke o določenih vrstah kaznivih dejanj, usmerjenih proti javnosti in nacionalni varnosti (npr. nacionalna vstaja, vojaški napad tujih sil), ter obveščevalne podatke, povezane z nalogo zagotavljanja kibernetske varnosti in preprečevanja kibernetskih napadov in groženj ali boja proti njim.Člen 3(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Zakon o nacionalni obveščevalni službi, ki določa ustanovitev te službe in opredeljuje njene naloge, določa tudi splošna načela, ki urejajo vse njene dejavnosti. Nacionalna obveščevalna služba mora na splošno ohranjati politično nevtralnost ter varovati svoboščine in pravice posameznikov.Člen 3(1) in člen 6(2) ter člena 11 in 21. Glej tudi pravila o navzkrižju interesov, zlasti člena 10 in 12. Njen direktor mora oblikovati splošne smernice, ki določajo načela, področje uporabe in postopke za izpolnjevanje njenih nalog v zvezi z zbiranjem in uporabo informacij, ter mora o njih poročati parlamentu.Člen 4(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Ta pa lahko (prek svojega obveščevalnega odbora) zahteva, da se smernice popravijo ali dopolnijo, če meni, da so nezakonite ali nepravične. Splošneje velja, da direktor in uslužbenci nacionalne obveščevalne službe ne smejo zlorabljati svojih pooblastil tako, da bi kateri koli organ, organizacijo ali posameznika prisilili v nekaj, česar po zakonu ni dolžan storiti, ali posameznika ovirali pri uresničevanju pravic.Člen 13 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Poleg tega mora nacionalna obveščevalna služba pri kakršni koli cenzuri pošte, prestrezanju telekomunikacij, zbiranju podatkov o lokaciji ali podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji ali snemanju zasebnih pogovorov ali prisluškovanju tem pogovorom upoštevati zakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o podatkih o lokaciji ali zakon o kazenskem postopku.Člen 14 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Za vsako zlorabo pooblastil ali zbiranje informacij v nasprotju s temi zakoni se izrečejo kazenske sankcije.Člena 22 in 23 zakona o nacionalni obveščevalni službi.Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil je vojaška obveščevalna agencija, ustanovljena v okviru ministrstva za obrambo. Pristojno je za varnostne zadeve v vojski, vojaške kazenske preiskave (za katere se uporablja zakon o vojaškem sodišču) in vojaške obveščevalne podatke. Na splošno ne izvaja nadzora nad civilisti, razen če je to nujno za opravljanje njegovih vojaških nalog. Osebe, ki jih je mogoče preiskovati, so vojaško osebje, civilisti, zaposleni v vojski, osebe na vojaškem usposabljanju, osebe v vojaški službi v rezervni sestavi ali v službi za novačenje in vojni ujetniki.Člen 1 zakona o vojaškem sodišču. Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil mora pri zbiranju podatkov o komunikaciji za namene nacionalne varnosti upoštevati omejitve in zaščitne ukrepe iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in uredbe o izvajanju tega zakona.3.2.Pravna podlaga in omejitveZakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o boju proti terorizmu za zaščito državljanov in javne varnosti ter zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev zagotavljajo pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti ter določajo veljavne omejitve in zaščitne ukrepePolicija in nacionalna obveščevalna služba pri preiskovanju kaznivih dejanj, povezanih z nacionalno varnostjo, delujeta na podlagi zakona o kazenskem postopku, poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil pa mora upoštevati zakon o vojaškem sodišču.. S temi omejitvami in zaščitnimi ukrepi, kot so opisani v naslednjih oddelkih, se zagotavlja, da sta zbiranje in obdelava podatkov omejena na to, kar je nujno potrebno za dosego zakonitega cilja. To izključuje kakršno koli množično in neselektivno zbiranje osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti.3.2.1.Zbiranje podatkov o komunikaciji3.2.1.1.Zbiranje podatkov o komunikaciji s strani obveščevalnih agencij3.2.1.1.1.Pravna podlagaZakon o varstvu zasebnosti komunikacij obveščevalne agencije pooblašča za zbiranje podatkov o komunikaciji, od ponudnikov komunikacijskih storitev pa zahteva, da ugodijo zahtevam teh agencij.Člen 15-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Kot je opisano v oddelku 2.2.2.1, se v tem zakonu razlikuje med zbiranjem vsebine komunikacij (tj. ukrepi za omejevanje komunikacij, kot so ukrepi prisluškovanja ali cenzureČlen 2(6) in (7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.) in zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Člen 2(11) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Prag za zbiranje teh dveh vrst informacij se razlikuje, postopki, ki se uporabljajo, in zaščitni ukrepi pa so v veliki meri enaki.Glej tudi člen 13-4(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 37(4) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, ki določata, da se postopki, ki se uporabljajo za zbiranje vsebine komunikacij, smiselno uporabljajo tudi za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji. Podrobni podatki o opravljeni komunikaciji (ali metapodatki) se lahko zbirajo za namen preprečevanja groženj mednarodni varnosti.Člen 13-4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za izvajanje ukrepov za omejevanje komunikacij (tj. zbiranje vsebine komunikacij) se uporablja višji prag, saj se ti ukrepi lahko sprejmejo le, če naj bi bila resno ogrožena nacionalna varnost in je zbiranje obveščevalnih podatkov nujno, da se prepreči taka ogroženost (tj. če obstaja resno tveganje za nacionalno varnost in je zbiranje nujno, da se to tveganje prepreči).Člen 7(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Poleg tega se lahko dostop do vsebine komunikacij izvaja le kot skrajni ukrep za zagotovitev nacionalne varnosti, pri čemer si je treba prizadevati za čim manjšo kršitev zasebnosti komunikacij.Člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tudi če je pridobljeno ustrezno soglasje/dovoljenje, se morajo taki ukrepi, takoj prenehati izvajati, ko niso več potrebni, da se čim manj posega v zaupnost komunikacij posameznika.Člen 2 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.3.2.1.1.2.Omejitve in zaščitni ukrepi za zbiranje podatkov o komunikaciji, ki vključuje vsaj enega korejskega državljanaZbiranje podatkov o komunikaciji (vsebine in metapodatkov), kadar je najmanj en udeleženec komunikacije korejski državljan, lahko poteka le z dovoljenjem višjega predsednika višjega sodišča.Člen 7(1)1 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pristojno sodišče je višje sodišče, ki je pristojno v kraju stalnega prebivališča ali sedeža ene ali obeh strank, ki sta predmet nadzora. Obveščevalna agencija mora pisno zahtevo vložiti pri tožilcu ali višjem tožilstvu.Člen 7(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Navesti mora razloge za zbiranje (tj. da naj bi bila nacionalna varnost resno ogrožena ali da je zbiranje potrebno, da se preprečijo grožnje za nacionalno varnost) in priložiti dokazno gradivo, ki podpira te razloge in na prvi pogled izkazuje utemeljenost, ter podrobnosti o zahtevi (tj. nameni, ciljni posamezniki, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter način in kraj zbiranja).Člen 7(3) in člen 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tožilec/višje tožilstvo pa nato zahteva dovoljenje višjega predsednika višjega sodišča.Člen 7(4) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zahtevi, ki jo tožilec vloži pri sodišču, morajo biti navedeni glavni razlogi za sum, če se zahteva več dovoljenj hkrati, pa tudi njihova utemeljitev (glej člen 4 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Ta lahko pisno dovoljenje izda le, če meni, da je vloga utemeljena, v nasprotnem primeru zahtevo zavrne.Člen 7(3) ter člen 6(5) in (9) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V odredbi so podrobno določeni vrsta, namen, cilj, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter dovoljen kraj in način zbiranja.Člen 7(3) in člen 6(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Če je cilj ukrepa preiskava kaznivega dejanja zarote, ki ogroža nacionalno varnost, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti navedenih postopkov, se uporabljajo posebna pravila.Člen 8 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko obveščevalne agencije nadzorne ukrepe izvedejo brez predhodnega soglasja sodišča.Člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Vendar mora obveščevalna agencija takoj po izvedbi nujnih ukrepov zaprositi za dovoljenje sodišča. Če se dovoljenje ne pridobi v 36 urah od sprejetja ukrepov, se morajo ukrepi takoj prenehati izvajati.Člen 8(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zbiranje informacij v nujnih primerih mora vedno potekati v skladu z izjavo o cenzuri/prisluškovanju v nujnem primeru, obveščevalna agencija, ki izvaja zbiranje, pa mora voditi evidenco vseh nujnih ukrepov.Člen 8(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za nujne ukrepe v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj glej oddelek 2.2.2.2.V primerih, ko se nadzor hitro zaključi, tako da dovoljenje sodišča ni več potrebno, mora vodja pristojnega višjega državnega tožilstva vodji pristojnega sodišča, ki vodi evidenco nujnih ukrepov, poslati obvestilo o nujnem ukrepu, ki ga pripravi obveščevalna agencija.Člen 8(5) in (7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V tem obvestilu morajo biti navedeni namen, cilj, področje in obdobje uporabe, kraj izvedbe in način nadzora ter razlogi, zakaj vloga ni bila vložena pred sprejetjem ukrepa (člen 8(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). To sodišču omogoči, da prouči zakonitost zbiranja.3.2.1.1.3.Omejitve in zaščitni ukrepi za zbiranje podatkov o komunikaciji, ki vključuje le posameznike, ki niso državljani KorejeDa lahko obveščevalne agencije zbirajo podatke o komunikaciji izključno med posamezniki, ki niso državljani Koreje, morajo pridobiti predhodno pisno soglasje predsednika republike.Člen 7(1)2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Take komunikacije se bodo zbirale le za namene nacionalne varnosti, če spadajo v eno od več navedenih kategorij, in sicer komunikacije med državnimi uradniki ali drugimi posamezniki iz držav, ki so sovražne do Republike Koreje, tujimi agencijami, skupinami ali državljani, osumljenimi vpletenosti v dejavnosti proti KorejiTo se nanaša na dejavnosti, ki ogrožajo obstoj in varnost naroda, demokratični red ali preživetje in svobodo ljudi., ali člani skupin na Korejskem polotoku, ki dejansko ne spadajo pod suverenost Republike Koreje, in njihovimi krovnimi skupinami s sedežem v tujih državah.Poleg tega, če je ena stranka oseba, opisana v členu 7(1), točka 2, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, druga pa ni znana ali je ni mogoče opredeliti, se bo uporabljal postopek iz člena 7(1), točka 2, navedenega zakona. Če pa je ena stranka komunikacije korejski državljan in druga posameznik, ki ni državljan Koreje, je v skladu s postopkom, opisanim v oddelku 3.2.1.1.2, potrebno soglasje sodišča.Vodja obveščevalne agencije mora direktorju nacionalne obveščevalne službe predložiti načrt ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti.Člen 8(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Direktorja nacionalne obveščevalne službe imenuje predsednik republike po potrditvi v parlamentu (člen 7 zakona o nacionalni obveščevalni službi). Ta preveri, ali je načrt ustrezen, in ga v primeru ustreznosti pošlje predsedniku republike v odobritev.Člen 8(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V načrt je treba vključiti enake informacije, kot se zahtevajo v vlogi za pridobitev dovoljenja sodišča za zbiranje informacij o korejskih državljanih (kot je opisano zgoraj).Člen 8(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij v povezavi s členom 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zlasti je treba navesti razloge za zbiranje (tj. da naj bi bila nacionalna varnost resno ogrožena ali da je zbiranje potrebno, da se preprečijo grožnje za nacionalno varnost) in glavne razloge za sum ter priložiti dokazno gradivo, ki podpira te razloge in na prvi pogled izkazuje utemeljenost, in podrobnosti o zahtevi (tj. nameni, ciljni posamezniki, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter način in kraj zbiranja). Če se zahteva več dovoljenj hkrati, je treba navesti njihov namen in razloge zanje.Člen 8(3) in člen 4 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.V nujnih primerihTo je v primerih, ko je ukrep usmerjen zoper dejanje zarote, ki ogroža nacionalno varnost, in za pridobitev soglasja predsednika republike ni dovolj časa, nesprejetje nujnih ukrepov pa bi lahko ogrozilo nacionalno varnost (člen 8(8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). je treba pridobiti predhodno soglasje ministra, pod katerega ministrstvo spada zadevna obveščevalna agencija. Vendar mora v tem primeru obveščevalna agencija soglasje predsednika republike zahtevati takoj po sprejetju nujnih ukrepov. Če obveščevalna agencija soglasja ne pridobi v 36 urah od vložitve vloge, mora zbiranje podatkov takoj prenehati.Člen 8(9) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V takih primerih se zbrane informacije vedno uničijo.3.2.1.1.4.Splošne omejitve in zaščitni ukrepiKo obveščevalne agencije zahtevajo sodelovanje zasebnih subjektov, jim morajo zagotoviti odredbo sodišča/dovoljenje predsednika ali izvod naslovnice izjave o cenzuri v nujnem primeru, ki jo mora subjekt, od katerega se zahteva sodelovanje, hraniti v svoji evidenci.Člen 9(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 12 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Subjekti, od katerih se zahteva, da obveščevalnim agencijam razkrijejo informacije na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, lahko to razkritje zavrnejo, če se dovoljenje ali izjava o cenzuri v nujnem primeru nanaša na napačen identifikator (npr. telefonsko številko, ki pripada drugemu posamezniku in ne tistemu, ki je opredeljen). Poleg tega se v nobenem primeru ne smejo razkriti gesla, ki se uporabljajo za komunikacije.Člen 9(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Obveščevalne agencije lahko izvajanje ukrepov za omejevanje komunikacij ali zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji poverijo poštnemu uradu ali ponudniku telekomunikacijskih storitev (kot je opredeljen v zakonu o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev).Člen 13 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zadevna obveščevalna agencija in ponudnik, ki prejme zahtevo za sodelovanje, morata še tri leta hraniti evidenco, v kateri so navedeni namen, za katerega se zahtevajo ukrepi, datum izvedbe ali sodelovanja in predmet ukrepov (npr. pošta, telefon, e-pošta).Člen 9(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 17(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To obdobje ne velja za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji (glej člen 39 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Ponudniki telekomunikacijskih storitev, ki zagotavljajo podrobne podatke o opravljeni komunikaciji, morajo v svojih evidencah še sedem let hraniti informacije o pogostosti zbiranja ter o tem dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Člen 13(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 39 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Obveščevalne agencije morajo o informacijah, ki so jih zbrale, in rezultatu dejavnosti nadzora poročati direktorju nacionalne obveščevalne službe.Člen 18(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zvezi z zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji je treba hraniti evidence o tem, da je bila vložena zahteva za take podatke, ter same pisne zahteve in institucijo, ki se je nanjo oprla.Člen 13(5) in člen 13-4(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zbiranje podatkov o vsebini komunikacij in podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji lahko traja največ štiri mesece in se mora takoj prenehati, če je zastavljeni cilj medtem že dosežen.Člen 7(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če pogoji za dovoljenje še naprej veljajo, se lahko obdobje z dovoljenjem sodišča ali soglasjem predsednika republike podaljša za največ štiri mesece. Vlogo za pridobitev soglasja za podaljšanje nadzornih ukrepov je treba vložiti pisno, pri tem pa navesti razloge za podaljšanje in predložiti dokazno gradivo.Člen 7(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 5 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Posamezniki so običajno uradno obveščeni o zbiranju njihovih komunikacij, odvisno od pravne podlage za zbiranje. Zlasti mora vodja obveščevalne agencije ne glede na to, ali se zbrane informacije nanašajo na vsebino komunikacij ali na podrobne podatke o opravljeni komunikaciji, in ne glede na to, ali so bile informacije pridobljene v običajnem postopku ali v nujnem primeru, zadevnega posameznika o nadzornem ukrepu uradno pisno obvestiti v 30 dneh od datuma, na katerega se je nadzor končalČlen 9-2(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To se v skladu s členom 13-4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij uporablja za zbiranje vsebine komunikacij in za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji.. Uradno obvestilo mora vključevati (1) dejstvo, da so se zbirale informacije, (2) izvedbeni organ in (3) obdobje izvajanja. Če pa bi uradno obvestilo verjetno ogrozilo nacionalno varnost ali življenje in fizično varnost ljudi, se lahko odložiČlen 9-2(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.. Uradno obvestilo je treba poslati v 30 dneh po prenehanju razlogov za odlogČlen 13-4(2) in člen 9-2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij..Vendar se ta zahteva po uradnem obveščanju nanaša le na zbiranje informacij, kadar je vsaj ena od strank korejski državljan. Zato bodo posamezniki, ki niso državljani Koreje, uradno obveščeni le, če se bodo zbirale njihove komunikacije s korejskimi državljani. Če se zbirajo komunikacije izključno med posamezniki, ki niso državljani Koreje, obveznost uradnega obveščanja torej ne velja.Vsebina komunikacij in podrobni podatki o opravljeni komunikaciji, pridobljeni z nadzorom na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, se lahko uporabijo le (1) za preiskovanje, kazenski pregon ali preprečevanje določenih kaznivih dejanj, (2) za disciplinske postopke, (3) za sodne postopke, v katerih se ena od strank komunikacije sklicuje nanje v odškodninskem zahtevku, ali (4) na podlagi drugih predpisov.Člen 5(1)-(2), člen 12 in člen 13-5 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.3.2.1.2.Zbiranje podatkov o komunikaciji, ki ga za namene nacionalne varnosti izvaja policija/tožilciPolicija/tožilec lahko podatke o komunikaciji (vsebino komunikacij in podrobne podatke o opravljeni komunikaciji ) za namene nacionalne varnosti zbira pod enakimi pogoji, kot so opisani v oddelku 3.2.1.1. Postopek, ki se uporablja za ukrepanje v nujnih primerihIn sicer, kadar ukrep usmerjen zoper kaznivo dejanje zarote, ki ogroža nacionalno varnost, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti običajnega postopka soglasja (člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij)., je postopek, ki je bil opisan zgoraj v zvezi z zbiranjem vsebine komunikacij za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v nujnih primerih (tj. člen 8 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij).3.2.2.Zbiranje podatkov o osumljencih terorizma3.2.2.1.Pravna podlagaZ zakonom o boju proti terorizmu je direktor nacionalne obveščevalne službe pooblaščen za zbiranje informacij o osumljencih terorizma.Člen 9 zakona o boju proti terorizmu. Osumljenec terorizma je opredeljen kot član teroristične skupineTeroristična skupina je opredeljena kot skupina teroristov, ki jo je kot tako označila Organizacija združenih narodov (člen 2(2) zakona o boju proti terorizmu)., oseba, ki spodbuja dejavnosti teroristične skupine (s spodbujanjem in razširjanjem zamisli ali taktik teroristične skupine), zbira ali prispeva sredstva za terorizemTerorizem je v členu 2(1) zakona o boju proti terorizmu opredeljen kot ravnanje, storjeno z namenom oviranja izvajanja pooblastil države, lokalne uprave ali tuje vlade (vključno z lokalnimi upravnimi organi in mednarodnimi organizacijami) ali z namenom, da se ta pooblastila izvajajo za namene, ki za njihovo izvajanje niso obvezni, ali za namene zastraševanja javnosti. To vključuje (a) povzročitev smrti osebe ali ogrožanje njenega življenja s povzročitvijo telesne poškodbe ali njenim zadrževanjem, zapiranjem, ugrabitvijo ali zajetjem osebe za talca; (b) določene vrste ravnanja, usmerjene v zrakoplov (npr. povzročitev trčenja, ugrabitev ali poškodovanje zrakoplova med letom); (c) določene vrste ravnanja, povezane z ladjo (npr. zajetje ali uničenje ladje ali morske konstrukcije med obratovanjem ali poškodovanje ladje ali morske konstrukcije med obratovanjem do te mere, da je ogrožena njena varnost, vključno s poškodovanjem tovora, naloženega na ladjo ali morsko konstrukcijo med obratovanjem); (d) namestitev, sprožitev ali drugačen način uporabe biokemičnega, eksplozivnega ali zažigalnega orožja ali naprave z namenom povzročitve smrti, hude poškodbe ali hude materialne škode ali s takim učinkom na določeni vrsti vozil ali objektov (npr. vlakih, tramvajih, motornih vozilih, javnih parkih in postajah, energetski infrastrukturi za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina ter telekomunikacijski infrastrukturi); (e) določene vrste ravnanja, povezanega z jedrskimi ali radioaktivnimi materiali ali jedrskimi objekti (npr. ogrožanje človeških življenj, teles ali premoženja ali drugačno motenje javne varnosti z uničenjem jedrskega reaktorja ali nepravilnim ravnanjem z radioaktivnimi materiali itd.). ali je vpletena v druge dejavnosti pripravljanja ali širjenja terorizma, sodelovanja pri njem ali napeljevanja k njemu, ali oseba, za katero se utemeljeno sumi, da je take dejavnosti izvajala.Člen 2(3) zakona o boju proti terorizmu. Vsak javni uslužbenec, ki izvaja zakon o boju proti terorizmu, mora praviloma spoštovati temeljne pravice iz korejske ustave.Člen 3(3) zakona o boju proti terorizmu.Zakon o boju proti terorizmu sam po sebi ne določa posebnih pristojnosti, omejitev in zaščitnih ukrepov za zbiranje informacij o osumljencih terorizma, temveč se sklicuje na postopke v drugih predpisih. Prvič, direktor nacionalne obveščevalne službe lahko na podlagi zakona o boju proti terorizmu zbira (1) informacije o vstopu v Republiko Korejo in izstopu iz nje, (2) informacije o finančnih transakcijah in (3) podatke o komunikaciji. Ustrezne postopkovne zahteve so glede na iskano vrsto informacij določene v zakonu o priseljevanju, zakonu o carini, zakonu o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah oziroma zakonu o varstvu zasebnosti komunikacij.Člen 9(1) zakona o boju proti terorizmu. V zvezi z zbiranjem informacij o vstopu v Korejo in izstopu iz nje se zakon o boju proti terorizmu sklicuje na postopke iz zakona o priseljevanju in zakona o carini. Vendar v teh zakonih taka pooblastila za zdaj niso določena. V zvezi z zbiranjem podatkov o komunikaciji in informacij o finančnih transakcijah se zakon o boju proti terorizmu sklicuje na omejitve in zaščitne ukrepe iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij (ki so podrobneje opisani v nadaljevanju) in zakona o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah (ki, kot je obrazloženo v oddelku 2.1, ni upošteven za namene ocene za sklep o ustreznosti).Poleg tega člen 9(3) zakona o boju proti terorizmu podrobno določa, da lahko direktor nacionalne obveščevalne službe od upravljavca osebnih podatkovKot je opredeljen v členu 2 zakona o varstvu osebnih podatkov, tj. javna institucija, pravna oseba, organizacija, posameznik itd., ki neposredno ali posredno obdeluje osebne podatke zaradi upravljanja datotek z osebnimi podatki za uradne ali poslovne namene. ali ponudnika podatkov o lokacijiKot je opredeljen v členu 5 zakona o varstvu, uporabi itd. podatkov o lokaciji (v nadaljnjem besedilu: zakon o podatkih o lokaciji), tj. vsakdo, ki je dobil dovoljenje korejske komisije za komunikacije za opravljanje dejavnosti zagotavljanja podatkov o lokaciji. zahteva osebne podatke ali podatke o lokaciji osumljenca terorizma. Ta možnost je omejena na zahteve za prostovoljno razkritje, na katere se upravljavcem osebnih podatkov in ponudnikom podatkov o lokaciji ni treba odzvati, vsekakor pa to lahko storijo le v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in zakonom o podatkih o lokaciji (glej oddelek 3.2.2.2 v nadaljevanju).3.2.2.2.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za prostovoljno razkritje na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o podatkih o lokacijiZahteve za prostovoljno sodelovanje na podlagi zakona o boju proti terorizmu morajo biti omejene na informacije o osumljencih terorizma (glej oddelek 3.2.2.1). Pri vsaki taki zahtevi nacionalne obveščevalne službe je treba upoštevati načela zakonitosti, potrebnosti in sorazmernosti, ki izhajajo iz korejske ustave (člen 12(1) in člen 37(2))Glej tudi člen 3(2) in (3) zakona o boju proti terorizmu., ter zahteve za zbiranje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (člen 3(1) navedenega zakona, glej oddelek 1.2). Zakon o nacionalni obveščevalni službi poleg tega podrobno določa, da nacionalna obveščevalna služba ne sme zlorabljati svojih pooblastil tako, da bi kateri koli organ, organizacijo ali posameznika prisilila v nekaj, česar po zakonu ni dolžan storiti, ali posameznika ovirala pri uresničevanju pravic.Člen 11(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Za kršitev te prepovedi se lahko izrečejo kazenske sankcije.Člen 19 zakona o nacionalni obveščevalni službi.Upravljavci osebnih podatkov in ponudniki podatkov o lokaciji niso zavezani ugoditi zahtevam, ki jih na podlagi zakona o boju proti terorizmu prejmejo od nacionalne obveščevalne službe. Ugodijo jim lahko na prostovoljni podlagi, vendar morajo upoštevati zakon o varstvu osebnih podatkov in zakonom o podatkih o lokaciji. Kar zadeva skladnost z zakonom o varstvu osebnih podatkov, mora upravljavec zlasti upoštevati interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in informacij ne sme razkriti, če bi s tem verjetno nepošteno posegel v interese posameznika ali tretje osebe.Člen 18(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega mora biti zadevni posameznik v skladu z uradnim obvestilom št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov uradno obveščen o razkritju. Tako uradno obveščanje se lahko v izjemnih primerih odloži, zlasti če in dokler bi ogrozilo tekočo kazensko preiskavo ali bi verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo druge osebe, kadar te pravice ali interesi očitno prevladajo nad pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 2(iii).3.2.2.3.Omejitve in zaščitni ukrepi na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacijNa podlagi zakona o boju proti terorizmu lahko obveščevalne agencije zbirajo podatke o komunikaciji (vsebino komunikacij in podrobne podatke o opravljeni komunikaciji) le, kadar je to potrebno za protiteroristične dejavnosti, tj. dejavnosti, povezane s preprečevanjem in protiukrepi proti terorizmu. Za zbiranje osebnih podatkov za namene boja proti terorizmu se uporabljajo postopki iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, opisani v oddelku 3.2.1.3.2.3.Prostovoljno razkritje s strani telekomunikacijskih operaterjevTelekomunikacijski operaterji lahko na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev ugodijo zahtevi za razkritje podatkov o komunikaciji, ki jo poda obveščevalna agencija, ki namerava informacije zbirati za preprečitev grožnje državni varnosti.Člen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Pri vsaki taki zahtevi je treba upoštevati načela zakonitosti, potrebnosti in sorazmernosti, ki izhajajo iz korejske ustave (člena 12(1) in 37(2))Glej tudi člen 3(2) in (3) zakona o boju proti terorizmu., ter zahteve za zbiranje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (člen 3(1) navedenega zakona, glej oddelek 1.2). Poleg tega se uporabljajo enake omejitve in zaščitni ukrepi kot v zvezi s prostovoljnimi razkritji za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.2.4).Zahtevo je treba zlasti predložiti pisno ter navesti razloge zanjo, povezavo z zadevnim uporabnikom in obseg zahtevanih informacij, ponudnik telekomunikacijskih storitev pa mora voditi evidenco in dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Ponudniki telekomunikacijskih storitev niso zavezani ugoditi zahtevam, lahko pa to storijo na prostovoljni podlagi in le v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. V zvezi s tem veljajo za ponudnike telekomunikacijskih storitev iste obveznosti, tudi glede obveščanja posameznika, kot kadar prejmejo zahtevo organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, kakor je podrobneje razloženo v oddelku 2.2.3.3.3.NadzorDejavnosti korejskih obveščevalnih agencij nadzorujejo različni organi. Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil je v skladu z direktivo ministra o izvajanju notranje revizije pod nadzorom ministrstva za narodno obrambo. Nacionalna obveščevalna služba je pod nadzorom izvršilne veje oblasti, parlamenta in drugih neodvisnih organov, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.3.3.1.Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravicZakon o boju proti terorizmu določa, da so obveščevalne agencije pri zbiranju informacij o osumljencih terorizma pod nadzorom komisije za boj proti terorizmu in pooblaščene osebe za varstvo človekovih pravic.Člen 7 zakona o boju proti terorizmu.Komisija za boj proti terorizmu med drugim oblikuje politike v zvezi z dejavnostmi boja proti terorizmu ter nadzoruje izvajanje ukrepov za boj proti terorizmu in dejavnosti različnih pristojnih organov na področju boja proti terorizmu.Člen 5(3) zakona o boju proti terorizmu. Predseduje ji predsednik vlade, sestavlja pa jo več ministrov in vodij vladnih agencij, vključno z ministrom za zunanje zadeve, ministrom za pravosodje, ministrom za narodno obrambo, ministrom za notranje zadeve in varnost, direktorjem nacionalne obveščevalne službe, generalnim komisarjem korejske nacionalne policije in predsednikom komisije za finančne storitve.Člen 3(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Direktor nacionalne obveščevalne službe mora pri izvajanju preiskav v okviru boja proti terorizmu in pri sledenju osumljencem terorizma za zbiranje informacij ali dokaznega gradiva, potrebnega za dejavnosti boja proti terorizmu, poročati predsedniku komisije za boj proti terorizmu (tj. predsedniku vlade).Člen 9(4) zakona o boju proti terorizmu.Z zakonom o boju proti terorizmu je poleg tega vzpostavljena pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic, da bi se temeljne pravice posameznikov varovale pred kršitvami, povzročenimi z dejavnostmi boja proti terorizmu.Člen 7 zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščeno osebo za varstvo človekovih pravic imenuje predsednik komisije za boj proti terorizmu izmed posameznikov, ki izpolnjujejo pogoje iz uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu (tj. vsakdo, ki je usposobljen kot odvetnik in ima najmanj deset let delovnih izkušenj ali strokovno znanje na področju človekovih pravic in je ali je bil najmanj deset let zaposlen na položaju (najmanj) izrednega profesorja ali zaposlen kot višji javni uslužbenec v državnih organih ali lokalnih upravnih organih oziroma ima najmanj deset let delovnih izkušenj na področju človekovih pravic, na primer v nevladni organizaciji).Člen 7(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic je imenovana za dve leti (z možnostjo podaljšanja mandata), razrešiti pa jo je mogoče le iz posebnih, omejenih in upravičenih razlogov, npr. v primeru obtožbe v kazenski zadevi, povezani z njenimi nalogami, v primeru razkritja zaupnih informacij ali zaradi dolgotrajne duševne ali fizične nezmožnosti.Člen 7(3) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu.Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic je pooblaščena za izdajanje priporočil za izboljšanje varstva človekovih pravic s strani organov, udeleženih v dejavnostih boja proti terorizmu, in obdelavo zahtevkov državljanov (glej oddelek 3.4.3).Člen 8(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Kadar je mogoče razumno ugotoviti, da so bile pri opravljanju uradnih dolžnosti kršene človekove pravice, lahko pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic vodji odgovornega organa priporoči odpravo take kršitve.Člen 9(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic se samostojno odloča o sprejetju priporočil, o katerih pa mora poročati predsedniku komisije za boj proti terorizmu. Odgovorni organ pa ji mora nato priglasiti ukrep, sprejet za izvedbo takega priporočila.Člen 9(2) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Če organ priporočila pooblaščene osebe za varstvo človekovih pravic ne bi izvedel, bi se zadeva predala komisiji za boj proti terorizmu, vključno z njenim predsednikom, tj. predsednikom vlade. Do zdaj še ni bilo primerov, ko se njena priporočila ne bi izvedla.3.3.2.ParlamentParlament lahko, kot je opisano v oddelku 2.3.2, preiskuje in pregleduje delovanje javnih organov ter v tem okviru zahteva razkritje dokumentov in navzočnost prič. Ta parlamentarni nadzor v zvezi z zadevami, ki spadajo v pristojnost nacionalne obveščevalne službe, izvaja obveščevalni odbor parlamenta.Člen 36 in člen 37(1), točka 16, zakona o parlamentu. Direktor nacionalne obveščevalne službe, ki nadzoruje, kako agencija izvaja svoje naloge, poroča obveščevalnemu odboru (in predsedniku republike).Člen 18 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Obveščevalni odbor sam lahko zahteva tudi poročilo o konkretni zadevi, na kar se mora direktor nacionalne obveščevalne službe nemudoma odzvati.Člen 15(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Odgovor obveščevalnemu odboru ali pričanje pred njim lahko zavrne le v zvezi z državnimi skrivnostmi o vojaških ali diplomatskih zadevah ali zadevah, povezanih s Severno Korejo, katerih javno razkritje bi lahko resno vplivalo na nacionalno usodo.Člen 17(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Državne skrivnosti so opredeljene kot dejstva, dobrine ali znanje, ki se štejejo za državne skrivnosti, dostop do katerih je dovoljen omejenemu obsegu oseb in ki se ne razkrijejo nobeni drugi državi ali organizaciji, da se prepreči resno poslabšanje nacionalne varnosti, glej člen 13(4) zakona o nacionalni obveščevalni službi. V tem primeru lahko obveščevalni odbor zahteva pojasnilo predsednika vlade. Če se tako pojasnilo ne zagotovi v sedmih dneh od vložitve zahteve, odgovora ali pričanja ni več mogoče zavrniti.Če parlament odkrije, da se je izvajala nezakonita ali neprimerna dejavnost, lahko od zadevnega javnega organa zahteva sprejetje popravnih ukrepov, vključno z dodelitvijo odškodnine, sprejetjem disciplinskih ukrepov in izboljšanjem notranjih postopkov.Člen 16(2) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Po taki zahtevi mora organ takoj ukrepati in o rezultatu poročati parlamentu. V zvezi s parlamentarnim nadzorom obstajajo na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij posebna pravila glede uporabe ukrepov za omejevanje komunikacij (tj. zbiranje vsebine komunikacij).Člen 15 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Parlament lahko vodje obveščevalnih agencij zaprosi za poročilo o posameznih ukrepih za omejevanje komunikacij. Poleg tega lahko na kraju samem izvede preglede opreme za prisluškovanje. Nazadnje, obveščevalne agencije, ki so zbrale informacije o vsebini za namene nacionalne varnosti, in operaterji, ki so te informacije razkrili, morajo o takem razkritju poročati na zahtevo parlamenta.3.3.3.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregledOdbor za revizijo in inšpekcijski pregled izvaja enake nadzorne funkcije v zvezi z obveščevalnimi agencijami kot na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.3.2).Kot to velja za obveščevalni odbor parlamenta, lahko tudi direktor nacionalne obveščevalne službe odgovor odboru za revizijo in inšpekcijski pregled zavrne le, če gre za zadeve, ki so državna skrivnost, in bi njihovo javno razkritje resno vplivalo na nacionalno usodo (člen 13(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi).3.3.4.Komisija za varstvo osebnih podatkovKomisija za varstvo osebnih podatkov zagotavlja dodatni nadzor pri obdelavi podatkov za namene nacionalne varnosti, tudi v fazi zbiranja. Kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku 1.2, to vključuje splošna načela in obveznosti iz člena 3 in člena 58(4) zakona o varstvu osebnih podatkov ter uresničevanje pravic posameznikov, zagotovljenih s členom 4 zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega nadzor komisije za varstvo podatkov v skladu s členom 7-8(3) in (4) ter členom 7-9(5) zakona o varstvu osebnih podatkov zajema tudi morebitne kršitve pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov, kot so zakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o boju proti terorizmu in zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Vsaka kršitev navedenih zakonov glede na zahteve iz člena 3(1) zakona o varstvu osebnih podatkov, ki veljajo za zakonito in pošteno zbiranje osebnih podatkov, pomeni tudi kršitev navedenega zakona. Komisija za varstvo osebnih podatkov je tako pooblaščena, da preiščeČlen 63 zakona o varstvu osebnih podatkov. kršitve zakonov, ki urejajo dostop do podatkov za namene nacionalne varnosti, in pravil za obdelavo iz zakona o varstvu osebnih podatkov, izda nasvete za izboljšanje, naloži popravne ukrepe, priporoči disciplinske ukrepe in predloži morebitna kazniva dejanja ustreznim preiskovalnim organom.Člen 61(2), člen 65(1) in (2) ter člen 64(4) zakona o varstvu osebnih podatkov.3.3.5.Nacionalna komisija za človekove praviceNadzor, ki ga izvaja nacionalna komisija za človekove pravice, velja enako za obveščevalne agencije in druge vladne organe (glej oddelek 2.3.2).3.4.Pravna sredstva posameznikov3.4.1.Pravna sredstva pred pooblaščeno osebo za varstvo človekovih pravicPooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic, vzpostavljena v okviru komisije za boj proti terorizmu, zagotavlja posebno pravno sredstvo v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov v okviru dejavnosti boja proti terorizmu. Obravnava zahtevke državljanov v zvezi s kršitvami človekovih pravic kot posledice dejavnosti boja proti terorizmu.Člen 8(1), točka 2, uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Priporoči lahko popravne ukrepe, zadevni organ pa ji mora poročati o vseh ukrepih, sprejetih za izvajanje takih priporočil. Da lahko posameznik vloži pritožbo pri pooblaščeni osebi za varstvo človekovih pravic, ni potrebno procesno upravičenje. Posledično bo ta pritožbo obravnavala, čeprav zadevni posameznik v fazi dopustnosti dejansko ne more dokazati škode.3.4.2.Mehanizmi pravnih sredstev, ki so na voljo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkovPosamezniki lahko v zvezi z osebnimi podatki, ki se obdelujejo za namene nacionalne varnosti, uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov.Člen 3(5) ter člen 4(1), (3) in (4) zakona o varstvu osebnih podatkov. Zahteve za uresničevanje teh pravic se lahko vložijo neposredno pri obveščevalni agenciji ali posredno prek komisije za varstvo osebnih podatkov. Obveščevalna agencija lahko uresničevanje pravice odloži, omeji ali zavrne, kolikor in dokler je to potrebno in sorazmerno za zaščito pomembnega cilja javnega interesa (npr. kolikor in dokler bi priznanje pravice ogrozilo tekočo preiskavo ali nacionalno varnost) ali kadar bi priznanje pravice lahko povzročilo škodo za življenje ali telo tretje osebe. Kadar se zahteva zavrne ali omeji, je treba posameznika nemudoma uradno obvestiti o razlogih.Poleg tega imajo posamezniki v skladu s členom 58(4) zakona o varstvu osebnih podatkov (zahteva po zagotovitvi ustrezne obravnave posameznih pritožb) in členom 4(5) navedenega zakona (pravica do ustreznega pravnega sredstva za škodo, ki izhaja iz obdelave osebnih podatkov, v hitrem in poštenem postopku) pravico do uveljavljanja pravnih sredstev. To vključuje pravico do poročanja o domnevni kršitvi klicnemu centru za vprašanja v zvezi z zasebnostjo, ki ga upravlja korejska agencija za splet in varnost, in vložitev pritožbe pri komisiji za varstvo osebnih podatkov.Člen 62 in člen 63(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta pravna sredstva so na voljo v primeru morebitnih kršitev pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti, in morebitnih kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov. Kot je pojasnjeno v uradnem obvestilu št. 2021-1, lahko posameznik iz EU vloži pritožbo pri komisiji za varstvo osebnih podatkov prek svojega nacionalnega organa za varstvo podatkov. V tem primeru komisija za varstvo osebnih podatkov posameznika uradno obvesti prek nacionalnega organa za varstvo podatkov po zaključku preiskave (med drugim, če je ustrezno, o naloženih popravnih ukrepih). Zoper odločitve ali neukrepanje te komisije pa se je mogoče nadalje pritožiti pri korejskih sodiščih, in sicer na podlagi zakona o upravnem sporu.3.4.3.Pravna sredstva pred nacionalno komisijo za človekove praviceMožnost uveljavljanja individualnih pravnih sredstev pri nacionalni komisiji za človekove pravice velja enako za obveščevalne agencije in druge vladne organe (glej oddelek 2.4.2).3.4.4.Sodno varstvoKot to velja v zvezi z dejavnostmi organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, lahko posamezniki uveljavljajo različna pravna sredstva zoper obveščevalne agencije v zvezi s kršitvami zgoraj navedenih omejitev in zaščitnih ukrepov.Prvič, posamezniki lahko prejmejo odškodnino za škodo na podlagi zakona o državni odškodnini. V enem primeru je bila odškodnina na primer dodeljena v zvezi z nezakonitim nadzorom, ki ga je izvajalo poveljstvo za podporo obrambnih sil (predhodnik poveljstva za varnostno podporo obrambnih sil).Odločba vrhovnega sodišča št. 96Da42789 z dne 24. julija 1998.Drugič, posamezniki lahko na podlagi zakona o upravnem sporu izpodbijajo odločitve in opustitve s strani upravnih agencij, med drugim obveščevalnih agencij.Člena 3 in 4 zakona o upravnem sporu.Nazadnje, posamezniki lahko zoper ukrepe, ki so jih sprejele obveščevalne agencije, vložijo ustavno pritožbo pri ustavnem sodišču na podlagi zakona o ustavnem sodišču.
Choi Young Ae
predsednica korejske nacionalne komisije za človekove pravice
L0442022SL110120211217SL0001.00036919022Pravni okvir za zbiranje in uporabo osebnih podatkov s strani korejskih javnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter nacionalne varnostiNaslednji dokument vsebuje pregled pravnega okvira za zbiranje in uporabo osebnih podatkov s strani korejskih javnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter nacionalne varnosti (v nadaljnjem besedilu: vladni dostop), zlasti kar zadeva razpoložljivo pravno podlago, pogoje (omejitve) in zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo, ter neodvisni nadzor in individualne možnosti pravnega varstva.1.SPLOŠNA PRAVNA NAČELA, POMEMBNA ZA VLADNI DOSTOP1.1.Ustavni okvirUstava Republike Koreje določa pravico do zasebnosti na splošno (člen 17) in zlasti pravico do komunikacijske zasebnosti (člen 18). Dolžnost države je, da zagotavlja ti temeljni praviciČlen 10 ustave Republike Koreje, razglašene 17. julija 1948 (v nadaljnjem besedilu: ustava).. Ustava nadalje določa, da se lahko pravice in svoboščine državljanov omejijo le z zakonodajo, če je to potrebno zaradi nacionalne varnosti ali ohranjanja javnega reda in miru v javno dobroČlen 37(2) ustave.. Tudi če so take omejitve uvedene, pa ne smejo posegati v bistvo svoboščine ali praviceČlen 37(2) ustave.. Korejska sodišča so te določbe uporabljala v zadevah, ki so se nanašale na poseganje vlade v zasebnost. Vrhovno sodišče je na primer ugotovilo, da se z nadzorovanjem državljanov krši temeljna pravica do zasebnosti, pri čemer je poudarilo, da imajo državljani pravico do samoodločanja glede osebnih podatkovOdločba vrhovnega sodišča Koreje št. 96DA42789 z dne 24. julija 1998.. V drugi zadevi je ustavno sodišče odločilo, da je zasebnost temeljna pravica, ki državljanom zagotavlja zaščito pred poseganjem države v njihovo zasebno življenje in opazovanjem njihovega zasebnega življenjaOdločba ustavnega sodišča št. 2002 Hun-Ma51 z dne 30. oktobra 2003. Ustavno sodišče je podobno v odločbah št. 99Hun-Ma513 in št. 2004Hun-Ma190 (konsolidirana) z dne 26. maja 2005 pojasnilo, da je pravica do nadzora nad lastnimi osebnimi podatki pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da se sam odloči, kdaj, komu ali prek koga in v kakšnem obsegu se bodo njegovi osebni podatki razkrili oziroma kdaj, pri kom ali prek koga in v kakšnem obsegu se bodo uporabili. S to temeljno pravico, ki sicer ni opredeljena v ustavi, se osebna svoboda odločanja ščiti pred tveganjem, ki ga povzroča širitev državnih funkcij in informacijsko-komunikacijske tehnologije..Korejska ustava nadalje zagotavlja, da se nikomur ne sme odvzeti prostost, ga pridržati, preiskati, zaslišati ali mu zaseči predmete, razen če tako določa zakon.Člen 12(1), prvi stavek, ustave. Poleg tega se lahko preiskave in zasegi opravijo le na podlagi odredbe, ki jo izda sodnik, na zahtevo tožilca in ob upoštevanju ustreznega postopka.Člen 16 in člen 12(3) ustave. Preiskovalni organi lahko v izjemnih okoliščinah, tj. kadar je osumljenec kaznivega dejanja prijet med storitvijo kaznivega dejanja (in flagrante delicto) ali če obstaja tveganje, da bi lahko osumljenec storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izreči kazen zapora treh let ali več, pobegnil ali uničil dokaze, opravijo preiskavo ali zaseg brez odredbe, vendar morajo v tem primeru njeno izdajo zahtevati naknadno.Člen 12(3) ustave. Ta splošna načela so nadalje izoblikovana v posebnih zakonih, ki obravnavajo kazenski postopek in zaščito komunikacij (glej v nadaljevanju za podroben pregled).Ustava glede tujih državljanov določa, da je njihov status zagotovljen v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnimi pogodbami.Člen 6(2) ustave. Pravice do zasebnosti zagotavlja več mednarodnih sporazumov, katerih podpisnica je Koreja, na primer Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (člen 17), Konvencija o pravicah invalidov (člen 22) in Konvencija o otrokovih pravicah (člen 16). Čeprav se ustava načeloma sklicuje na pravice državljanov, je ustavno sodišče odločilo, da imajo temeljne pravice tudi tuji državljani.Odločba ustavnega sodišča št. 93 Hun-MA120 z dne 29. decembra 1994. Glej na primer tudi odločbo ustavnega sodišča št. 2014Hun-Ma346 (z dne 31. maja 2018), v kateri je sodišče ugotovilo, da je bila sudanskemu državljanu, pridržanemu na letališču, kršena ustavna pravica do prejema pomoči pravnega svetovalca. V drugem primeru je ustavno sodišče ugotovilo, da je svobodna izbira zakonitega delovnega mesta tesno povezana s pravico do prizadevanja za srečo ter človekovim dostojanstvom in vrednostjo, zato ni omejena le na državljane, temveč je lahko zagotovljena tudi tujcem, zakonito zaposlenim v Republiki Koreji (odločba ustavnega sodišča št. 2007Hun-Ma1083 z dne 29. septembra 2011). Zlasti je navedlo, da ima vsak človek, ne le vsak državljan, pravico do varstva svojega dostojanstva in vrednosti ter pravico, da si prizadeva za srečo.Odločba ustavnega sodišča št. 99HeonMa494 z dne 29. novembra 2001. Pojasnilo je tudi, da je pravica do nadzora nad lastnimi podatki temeljna pravica, ki izhaja iz pravice do dostojanstva in prizadevanja za srečo ter pravice do zasebnega življenja.Glej na primer odločbo ustavnega sodišča št. 99HunMa513. Čeprav se v sodni praksi pravica do zasebnosti posameznikov, ki niso državljani Koreje, do zdaj ni posebej obravnavala, je torej med strokovnjaki splošno sprejeto, da so v členih 12 do 22 ustave (ki vključujejo pravico do zasebnosti in osebno svobodo) določene pravice ljudi.Nazadnje, ustava določa tudi pravico, da se od javnih organov zahteva pravična odškodnina.Člen 29(1) ustave. Poleg tega lahko na podlagi zakona o ustavnem sodišču vsakdo, katerega temeljne pravice, ki jih zagotavlja ustava, so kršene z izvajanjem pooblastil državnih organov (razen z odločbami sodišč), vloži ustavno pritožbo pri ustavnem sodišču.Člen 68(1) zakona o ustavnem sodišču.1.2.Splošna pravila o varstvu podatkovSplošni zakon o varstvu podatkov v Republiki Koreji je zakon o varstvu osebnih podatkov, ki se uporablja za zasebni in javni sektor. V zvezi z javnimi organi se navedeni zakon sklicuje zlasti na obveznost oblikovati politike za preprečevanje škodljivih posledic zlorabe in nepravilne uporabe osebnih podatkov, nediskretnega nadzora in sledenja itd. ter krepitev dostojanstva ljudi in njihove zasebnostiČlen 5(1) zakona o varstvu osebnih podatkov..Pri obdelavi osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj veljajo vse zahteve iz zakona o varstvu osebnih podatkov. To na primer pomeni, da morajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj izpolnjevati zahteve glede zakonite obdelave, tj. sklicevati se morajo na eno od pravnih podlag za zbiranje, uporabo ali zagotavljanje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (členi 15 do 18 zakona o varstvu osebnih podatkov), ter načela omejitve namena (člen 3(1) in (2) zakona o varstvu osebnih podatkov), sorazmernosti/najmanjšega obsega podatkov (člen 3(1) in (6) zakona o varstvu osebnih podatkov), omejene hrambe podatkov (člen 21 zakona o varstvu osebnih podatkov), varnosti podatkov, vključno z uradnim obveščanjem o kršitvi varnosti podatkov (člen 3(4) ter člena 29 in 34 zakona o varstvu osebnih podatkov), in preglednosti (člen 3(1) in (5) ter členi 20, 30 in 32 zakona o varstvu osebnih podatkov). V zvezi z občutljivimi podatki se uporabljajo posebni zaščitni ukrepi (člen 23 zakona o varstvu osebnih podatkov). Poleg tega lahko posamezniki zoper organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v skladu s členom 3(5), členom 4 in členi 35 do 39-2 zakona o varstvu osebnih podatkov uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave.Čeprav se zakon o varstvu osebnih podatkov torej v celoti uporablja za obdelavo osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vsebuje izjemo, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene nacionalne varnosti. V skladu s členom 58(1), točka 2, zakona o varstvu osebnih podatkov se členi 15 do 50 navedenega zakona ne uporabljajo za osebne podatke, zbrane ali zahtevane za analizo informacij, povezanih z nacionalno varnostjo.Člen 58(1), točka 2, zakona o varstvu osebnih podatkov. Nasprotno pa se še naprej uporabljajo poglavje I (Splošne določbe), poglavje II (Oblikovanje politik za varstvo osebnih podatkov itd.), poglavje VIII (Kolektivna tožba zoper kršitev podatkov), poglavje IX (Dodatne določbe) in poglavje X (Kazenske določbe) zakona o varstvu osebnih podatkov. To vključuje splošna načela o varstvu podatkov iz člena 3 (Načela varstva osebnih podatkov) in pravice posameznikov, zagotovljene s členom 4 zakona o varstvu osebnih podatkov (Pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki). To pomeni, da se tudi na tem področju zagotavljajo glavna načela in pravice. Poleg tega člen 58(4) zakona o varstvu podatkov določa, da je treba take podatke obdelati v najmanjšem možnem obsegu, potrebnem za dosego predvidenega namena, in za najkrajše možno obdobje; prav tako se z njim zahteva, da upravljavec osebnih podatkov sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovita varno upravljanje in ustrezna obdelava podatkov, kot so tehnični, upravljavski in fizični zaščitni ukrepi ter ukrepi za ustrezno obravnavanje posameznih pritožb.Komisija za varstvo osebnih podatkov je v uradnem obvestilu št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov dodatno pojasnila, kako se navedeni zakon glede na to delno izjemo uporablja pri obdelavi osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 6. To vključuje zlasti pravice posameznikov (do dostopa, popravka, prenehanja obdelave in izbrisa) ter razloge in omejitve za morebitno omejevanje teh pravic. Glede na uradno obvestilo uporaba temeljnih načel, pravic in obveznosti iz zakona o varstvu osebnih podatkov pri obdelavi osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti odraža jamstva, določena z ustavo, za varstvo pravice posameznika do nadzora nad svojimi osebnimi podatki. Pri vsaki omejitvi te pravice, na primer ko je to potrebno zaradi zaščite nacionalne varnosti, je treba tehtati med pravicami in interesi posameznika ter ustreznimi javnimi interesi, pri tem pa se ne sme posegati v bistvo pravice (člen 37(2) ustave).2.VLADNI DOSTOP ZA NAMENE PREPREČEVANJA, ODKRIVANJA IN PREISKOVANJA KAZNIVIH DEJANJ2.1.Pristojni javni organi na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanjNa podlagi zakona o kazenskem postopku, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev lahko policija, tožilci in sodišča zbirajo osebne podatke za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. V obsegu, v katerem zakon o nacionalni obveščevalni službi podeljuje tako pooblastilo nacionalni obveščevalni službi, mora ta upoštevati navedene zakone.Glej člen 3 zakona o nacionalni obveščevalni službi (zakon št. 12948), ki se nanaša na kazenske preiskave določenih kaznivih dejanj, kot so vstaja, upor in kazniva dejanja, povezana z nacionalno varnostjo (npr. vohunjenje). V tem okviru bi se v zvezi s preiskavami in zasegi uporabljali postopki iz zakona o kazenskem postopku, medtem ko bi zakon o varstvu zasebnosti komunikacij urejal zbiranje komunikacijskih podatkov (glej del 3 o določbah, ki se nanašajo na dostop do komunikacij za namene nacionalne varnosti). Nazadnje, zakon o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah finančnim institucijam zagotavlja pravno podlago za razkritje informacij finančnoobveščevalni enoti Koreje za namen preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ta specializirana agencija pa lahko take informacije nato zagotovi organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Vendar te obveznosti razkritja veljajo le za upravljavce podatkov, ki obdelujejo osebne kreditne informacije v skladu z zakonom o kreditnih informacijah in ki so pod nadzorom komisije za finančne storitve. Ker je obdelava osebnih kreditnih informacij s strani takih upravljavcev izključena iz področja uporabe sklepa o ustreznosti, omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo na podlagi zakona o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah v tem dokumentu niso podrobneje opisani.2.2.Pravna podlaga in omejitveZakon o kazenskem postopku (glej oddelek 2.2.1), zakon o varstvu zasebnosti komunikacij (glej oddelek 2.2.2) ter zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev (glej oddelek 2.2.3) zagotavljajo pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter določajo omejitve in zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo.2.2.1.Preiskave in zasegi2.2.1.1.Pravna podlagaTožilci in višji pravosodni policisti lahko pregledajo predmete, preiščejo osebe ali zasežejo predmete le, če (1) je oseba osumljena storitve kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: osumljenec kaznivega dejanja), (2) je to nujno za preiskavo ter (3) se šteje, da so predmeti, ki naj bi se pregledali, osebe, ki naj bi se preiskale, in morebitni zaseženi predmeti povezani z zadevo.Člen 215(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Enako lahko sodišča opravijo preiskave ali zasežejo predmete, ki naj bi se uporabili kot dokaz ali bi se lahko odvzeli, če se šteje, da so taki predmeti ali osebe povezani s konkretno zadevo.Člen 106(1) ter člena 107 in 109 zakona o kazenskem postopku.2.2.1.2.Omejitve in zaščitni ukrepiTožilci in pravosodni policisti morajo kot splošno obveznost spoštovati človekove pravice osumljenca kaznivega dejanja in vseh drugih zadevnih oseb.Člen 198(2) zakona o kazenskem postopku. Poleg tega se lahko obvezni ukrepi za dosego namena preiskave sprejmejo le, kadar je to izrecno določeno v zakonu o kazenskem postopku, in v najmanjšem potrebnem obsegu.Člen 199(1) zakona o kazenskem postopku.Preiskave, pregledi ali zasegi, ki jih policisti ali tožilci izvedejo v okviru kazenskih preiskav, lahko potekajo le na podlagi pridobljene odredbe sodišča.Člen 215(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Organ, ki vloži vlogo za izdajo odredbe, mora predložiti dokazno gradivo, iz katerega so razvidni razlogi za sum, da je posameznik storil kaznivo dejanje, da je potrebna preiskava, pregled ali zaseg in da obstajajo ustrezni predmeti, ki jih je treba zaseči.Člen 108(1) uredbe o kazenskem postopku. V odredbi morajo biti med drugim navedeni imena osumljenca kaznivega dejanja in kaznivo dejanje, kraj, oseba ali predmeti, ki jih je treba preiskati, ali predmeti, ki jih je treba zaseči, datum izdaje in dejansko obdobje uporabe.Člen 114(1) zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 219 navedenega zakona. Podobno je treba, ko se v okviru tekočega sodnega postopka zunaj glavne obravnave izvajajo preiskave in zasegi, predhodno pridobiti odredbo sodišča.Člen 113 zakona o kazenskem postopku. Zadevni posameznik in njegov zagovornik sta vnaprej uradno obveščena o preiskavi ali zasegu in sta lahko prisotna ob izvršitvi odredbe sodišča.Člena 121 in 122 zakona o kazenskem postopku.Kadar se izvajajo preiskave ali zasegi in je predmet, ki ga je treba preiskati, računalniški disk ali drug nosilec podatkov, se načeloma zasežejo le sami (kopirani ali natisnjeni) podatki in ne celoten nosilec podatkov.Člen 106(3) zakona o kazenskem postopku. Sam nosilec podatkov se lahko zaseže le, kadar je praktično nemogoče ločeno natisniti ali kopirati potrebne podatke ali kadar namena preiskave praktično ni mogoče doseči drugače.Člen 106(3) zakona o kazenskem postopku. Zadevnega posameznika je treba nemudoma uradno obvestiti o zasegu.Člen 219 zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 106(4) zakona o kazenskem postopku. V zakonu o kazenskem postopku ni izjem v zvezi s tem uradnim obvestilom.Preiskave, pregledi in zasegi brez odredbe lahko potekajo le v omejenih primerih. Prvič, tako je v primeru, ko odredbe zaradi nujnosti na kraju izvršitve kaznivega dejanja ni mogoče pridobiti.Člen 216(3) zakona o kazenskem postopku. Kljub temu je treba odredbo nemudoma pridobiti naknadno.Člen 216(3) zakona o kazenskem postopku. Drugič, preiskave in pregledi brez odredbe lahko potekajo na kraju samem, ko je osumljencu kaznivega dejanja odvzeta prostost ali je pridržan.Člen 216(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Nazadnje, tožilec ali višji pravosodni policist lahko brez odredbe zaseže predmet, ki ga je osumljenec kaznivega dejanja ali tretja oseba zavrgla ali je bil prostovoljno izročen.Člen 218 zakona o kazenskem postopku. V zvezi z osebnimi podatki to zajema le podatke, ki jih prostovoljno zagotovi zadevni posameznik sam, ne pa tudi upravljavec osebnih podatkov, ki ima take podatke (za kar bi bila na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov potrebna posebna pravna podlaga). Predmeti, izročeni prostovoljno, so dopustni kot dokazi v sodnem postopku le, če ni razumnega dvoma o prostovoljni naravi razkritja, kar mora dokazati tožilec. Glej odločbo vrhovnega sodišča št. 2013Do11233 z dne 10. marca 2016.Dokazi, pridobljeni v nasprotju z zakonom o kaznivih dejanjih, niso dopustni.Člen 308-2 zakona o kazenskem postopku. Poleg tega kazenski zakonik določa, da se nezakonite preiskave oseb ali prebivališča osebe, zastražene stavbe, gradnje, avtomobila, ladje, zrakoplova ali bivalnega prostora kaznujejo s kaznijo zapora do treh let.Člen 321 kazenskega zakona. Ta določba se zato uporablja tudi, kadar se med nezakonitim zasegom zasežejo predmeti, kot so naprave za shranjevanje podatkov.2.2.2.Zbiranje podatkov o komunikaciji2.2.2.1.Pravna podlagaZbiranje podatkov o komunikaciji ureja poseben zakon, tj. zakon o varstvu zasebnosti komunikacij. Navedeni zakon zlasti določa, da nihče ne sme cenzurirati pošte, prisluškovati pogovorom prek telekomunikacij, pošiljati podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji oziroma snemati ali poslušati pogovorov med drugimi, ki niso javni, razen na podlagi zakona o kazenskem postopku, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij ali zakona o vojaškem sodišču.Člen 3 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zakon o vojaškem sodišču načeloma ureja zbiranje informacij o vojaškem osebju, za civiliste pa se lahko uporablja le v omejenih primerih (npr. če bi vojaško osebje in civilisti skupaj storili kaznivo dejanje ali če posameznik stori kaznivo dejanje zoper vojsko, se lahko postopek začne pred vojaškim sodiščem, glej člen 2 zakona o vojaškem sodišču). Splošne določbe, ki urejajo preiskave in zasege, so podobne zakonu o kazenskem postopku, glej na primer člene 146 do 149 in 153 do 156 zakona o vojaškem sodišču. Navadna pošta se lahko na primer zbira le, kadar je to potrebno za preiskavo in na podlagi odredbe vojaškega sodišča. Če bi se zbirale elektronske komunikacije, se uporabljajo omejitve in zaščitni ukrepi iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pojem komunikacija v smislu zakona o varstvu zasebnosti komunikacij zajema običajno pošto in telekomunikacije.V členu 2(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij je navedeno: prenos ali sprejem vseh vrst zvokov, besed, simbolov ali podob po žici, brezžično, po optičnem kablu ali drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s telefonom, e-pošto, storitvijo podatkov o članstvu, telefaksom in radijskim osebnim klicem. V zvezi s tem se v zakonu razlikuje med ukrepi za omejevanje komunikacijČlen 2(7) in člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. in zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Pojem ukrepi za omejevanje komunikacij zajema cenzuro, tj. zbiranje vsebine navadne pošte, in prisluškovanje pogovorom, tj. neposredno prestrezanje (pridobivanje ali snemanje) vsebine telekomunikacij.Cenzura je opredeljena kot odpiranje pošte brez privolitve zadevne osebe ali seznanitev z vsebino, njeno snemanje ali zadržanje z drugimi sredstvi (člen 2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Prisluškovanje pogovorom pomeni pridobivanje ali snemanje vsebine telekomunikacij s prisluškovanjem ali skupnim branjem zvokov, besed, simbolov ali podob v okviru komunikacij z elektronskimi in mehanskimi napravami brez privolitve zadevne osebe ali poseganje v njihov prenos in sprejem (člen 2(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Pojem podrobni podatki o opravljeni komunikaciji zajema podatke o evidencah opravljenih telekomunikacij, kar vključuje podatke o datumu telekomunikacij ter času njihovega začetka in konca, številu dohodnih in odhodnih klicev, naročniški številki sogovornika ter pogostosti uporabe, dnevniške datoteke o uporabi telekomunikacijskih storitev in podatke o lokaciji (npr. iz baznih postaj, ki sprejemajo signal).Člen 2(11) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij določa omejitve in zaščitne ukrepe za zbiranje obeh vrst podatkov, za neupoštevanje več teh zahtev pa se izrečejo kazenske sankcije.Člena 16 in 17 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To se nanaša na primere, ko zbiranje poteka brez odredbe sodišča, ko se ne vodijo evidence, ko zbiranje ne preneha ob koncu nujnega primera ali ko zadevni posameznik ni obveščen.2.2.2.2.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za zbiranje vsebine komunikacij (ukrepi za omejevanje komunikacij)Zbiranje vsebine komunikacij lahko poteka le kot dodatni način za lajšanje kazenske preiskave (tj. kot skrajni ukrep), pri čemer si je treba prizadevati za čim manjše poseganje v zaupnost komunikacij med ljudmi.Člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ukrepi za omejevanje komunikacij se lahko v skladu s tem splošnim načelom uporabijo le, če bi se sicer težko preprečila storitev kaznivega dejanja, prijel storilec kaznivega dejanja ali zbrali dokazi.Člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki zbirajo vsebino komunikacij, morajo s tem takoj prenehati, ko nadaljnji dostop ni več potreben, s čimer zagotovijo, da je poseganje v zasebnost komunikacij čim manjše.Člen 2 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Poleg tega se lahko ukrepi za omejevanje komunikacij uporabijo le, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se načrtujejo, izvajajo ali so bila storjena določena huda kazniva dejanja, izrecno navedena v zakonu o varstvu zasebnosti komunikacij. To vključuje kazniva dejanja, kot so vstaja, kriminal, povezan z drogami, ali kazniva dejanja, ki vključujejo uporabo eksploziva, in kazniva dejanja, povezana z nacionalno varnostjo, diplomatskimi odnosi ali vojaškimi oporišči in objekti.Člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Cilj ukrepa za omejevanje komunikacij morajo biti določene poštne pošiljke oziroma telekomunikacije, ki jih pošlje ali prejme osumljenec, ali poštne pošiljke oziroma telekomunikacije, ki jih osumljenec pošlje ali prejme v določenem obdobju.Člen 5(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Tudi kadar so izpolnjeni vsi ti pogoji, lahko zbiranje podatkov o vsebini poteka le na podlagi odredbe sodišča. Zlasti lahko tožilec zahteva, da sodišče dovoli zbiranje podatkov o vsebini v zvezi z osumljencem ali preiskovancem.Člen 6(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Podobno lahko pravosodni policist za dovoljenje zaprosi tožilca, ta pa lahko nato zahteva odredbo sodišča.Člen 6(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zahteva za izdajo odredbe mora biti pisna in mora vsebovati točno določene elemente. Zlasti morajo biti v njej navedeni (1) utemeljeni razlogi za sum, da se načrtuje, izvaja ali je bilo storjeno eno od kaznivih dejanja s seznama, ter vse dokazno gradivo, ki že na prvi pogled potrjuje sum, (2) ukrepi za omejevanje komunikacij, njihovi cilji, obseg, namen in dejansko obdobje izvajanja ter (3) kraj in način izvedbe ukrepov.Člen 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 4(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Če so izpolnjene pravne zahteve, lahko sodišče izda pisno dovoljenje za izvedbo ukrepov za omejevanje komunikacij v zvezi z osumljencem ali preiskovancem.Člen 6(5) in (8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V njem so določene vrste ukrepov ter njihov cilj, obseg, dejansko obdobje izvajanja, kraj in način izvedbe.Člen 6(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Ukrepi za omejevanje komunikacij se lahko izvajajo le dva meseca.Člen 6(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če je njihov namen dosežen še pred koncem tega obdobja, se morajo takoj prenehati izvajati. Če pa so zahtevani pogoji še vedno izpolnjeni, se lahko v dvomesečnem roku vloži zahteva za podaljšanje dejanskega obdobja uporabe teh ukrepov. Taka zahteva mora vključevati dokazno gradivo, ki že na prvi pogled utemeljuje podaljšanje ukrepov.Člen 6(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Podaljšano obdobje skupno ne sme presegati enega leta ali treh let za določena posebno huda kazniva dejanja (npr. kazniva dejanja, povezana z vstajo, vojaškim napadom tujih sil, nacionalno varnostjo itd.).Člen 6(8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko zahtevajo pomoč komunikacijskih operaterjev, in sicer z zagotovitvijo pisnega dovoljenja sodišča.Člen 9(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Komunikacijski operaterji morajo sodelovati in prejeto dovoljenje hraniti v svojih evidencah.Člen 15-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 12 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Sodelovanje lahko zavrnejo, če so podatki o ciljnem posamezniku, kot so navedeni na pisnem dovoljenju sodišča (npr. njegova telefonska številka), nepravilni. Poleg tega ne smejo v nobenem primeru razkriti gesel, ki se uporabljajo za telekomunikacije.Člen 9(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Vsakdo, ki izvaja ukrepe za omejevanje komunikacij ali od katerega se zahteva sodelovanje, mora voditi evidenco, v kateri navede namen ukrepov, njihovo izvedbo, datum zagotovitve sodelovanja in cilj.Člen 9(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki izvajajo ukrepe za omejevanje komunikacij, morajo prav tako voditi evidenco, v kateri navedejo podrobnosti in dosežene rezultate.Člen 18(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pravosodni policisti morajo te informacije zagotoviti v poročilu tožilcu ob zaključku preiskave.Člen 18(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Ko tožilec v zvezi z zadevo, v kateri so se uporabili ukrepi za omejevanje komunikacij, vloži obtožni akt ali izda odločitev o tem, da obtožnica ne bo vložena oziroma da se ne bo zahtevalo prijetje zadevnega posameznika (tj. ne le sklep o začasni prekinitvi postopka), mora posameznika, zoper katerega se uporabljajo ukrepi za omejevanje komunikacij, uradno obvestiti o izvedbi takih ukrepov, organu, ki jih je izvedel, in obdobju njihovega izvajanja. Tako uradno obvestilo je treba poslati v 30 dneh po odločitvi.Člen 9-2(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pošiljanje uradnega obvestila se lahko odloži, če je verjetno, da bi to resno ogrozilo nacionalno varnost ali poseglo v javno varnost in red, ali če je verjetno, da bi to povzročilo bistveno škodo za življenje in telo drugih oseb.Člen 9-2(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če namerava tožilec ali pravosodni policist pošiljanje uradnega obvestila odložiti, mora pridobiti soglasje direktorja okrožnega državnega tožilstva.Člen 9-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ko razlogi za odlog prenehajo, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po prenehanju.Člen 9-2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij določa tudi poseben postopek za zbiranje vsebine komunikacij v nujnih primerih. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko vsebino komunikacij zbirajo zlasti v primeru skorajšnjega načrtovanja ali storitve kaznivega dejanja organiziranega kriminala ali drugega hudega kaznivega dejanja, katerega neposredna posledica bi lahko bila smrt ali huda poškodba, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti rednega postopka (kot je opredeljen zgoraj).Člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Policist ali tožilec lahko v takem nujnem primeru sprejme ukrepe za omejevanje komunikacij brez predhodnega dovoljenja sodišča, vendar mora zanj zaprositi takoj po izvedbi ukrepa. Če organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ne pridobi dovoljenja sodišča v 36 urah od trenutka, ko so bili izvedeni nujni ukrepi, mora zbiranje takoj prenehati, čemur običajno sledi uničenje zbranih informacij.Člen 8(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Policisti, ki izvajajo nadzor v nujnih primerih, to počnejo pod nadzorom tožilca, če pa navodil tožilca zaradi nujnosti hitrega ukrepanja ni mogoče zagotoviti vnaprej, mora policija pridobiti soglasje tožilca takoj po začetku izvajanja.Člen 8(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 16(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pravila o uradnem obveščanju posameznika, kot so opisana zgoraj, se uporabljajo tudi za zbiranje vsebine komunikacij v nujnih primerih.Zbiranje informacij v nujnih primerih mora vedno potekati v skladu z izjavo o cenzuri/prisluškovanju v nujnem primeru, organ, ki izvaja zbiranje, pa mora voditi evidenco vseh nujnih ukrepov.Člen 8(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zahtevi sodišču za izdajo dovoljenja za nujne ukrepe je treba priložiti pisni dokument, v katerem so navedeni potrebni ukrepi za omejevanje komunikacij, cilj, obseg, obdobje izvajanja, kraj izvedbe, način in pojasnilo, kako zadevni ukrepi za omejevanje komunikacij izpolnjujejo člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacijIn sicer, da obstaja utemeljen razlog za sum, da se načrtujejo, izvajajo ali so bila storjena določena huda kazniva dejanja, ter da drugače ni mogoče preprečiti storitve kaznivega dejanja, prijeti osumljenca ali zbrati dokazov., skupaj z dokazili.V primerih, ko se nujni ukrepi zaključijo hitro, tako da dovoljenje sodišča ni več potrebno (npr. če je osumljenec prijet takoj po začetku prestrezanja, ki s tem preneha), direktor pristojnega državnega tožilstva o nujnem ukrepu obvesti pristojno sodišče.Člen 8(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V obvestilu morajo biti navedeni namen, cilj, obseg, obdobje izvajanja, kraj izvedbe in način zbiranja ter razlogi za nevložitev zahteve za dovoljenje sodišča.Člen 86(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To obvestilo, na podlagi katerega lahko sodišče, ki ga prejme, prouči zakonitost zbiranja, je treba vključitvi v evidenco obvestil o nujnih ukrepih.Na splošno se zahteva, da se lahko vsebina komunikacij, pridobljenih z izvajanjem ukrepov za omejevanje komunikacij na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, uporabi le za preiskovanje, kazenski pregon ali preprečevanje zgoraj navedenih specifičnih kaznivih dejanj, v disciplinskem postopku za ista kazniva dejanja, v okviru odškodninske tožbe, ki jo vloži stranka v komunikaciji, ali kadar to dovoljujejo drugi predpisi.Člen 12 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.V primeru zbiranja telekomunikacij, ki se prenašajo prek interneta, se uporabljajo posebni zaščitni ukrepi.Člen 12-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Take informacije se lahko uporabijo le za preiskovanje hudih kaznivih dejanj iz člena 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za hrambo informacij je treba pridobiti soglasje sodišča, ki je dovolilo ukrepe za omejevanje komunikacij.Tožilec ali policist, ki izvaja ukrepe za omejevanje komunikacij, mora v 14 dneh po zaključku ukrepov izbrati telekomunikacije, ki se bodo shranile, in zaprositi za soglasje sodišča (policist mora vlogo predložiti tožilcu, ta pa jo nato vloži pri sodišču), glej člen 12-2(1) in (2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zahtevi za hrambo je treba navesti podatke o ukrepih za omejevanje komunikacij, povzetek rezultatov ukrepov, razloge za hrambo (skupaj z dokazili) in telekomunikacije, ki naj bi se hranile.Člen 12-2(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če taka zahteva ni vložena, je treba pridobljene telekomunikacije izbrisati v 14 dneh po zaključku ukrepov za omejevanje komunikacij.Člen 12-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če je zahteva zavrnjena, je treba telekomunikacije uničiti v sedmih dneh.Člen 12-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V primeru izbrisa telekomunikacij je treba sodišču, ki je dovolilo ukrepe za omejevanje komunikacij, v sedmih dneh poslati poročilo, v katerem so navedeni razlogi za izbris ter podrobnosti in čas izbrisa.Če so bile informacije z ukrepi za omejevanje komunikacij pridobljene nezakonito, na splošno niso dopustne kot dokaz v sodnem ali disciplinskem postopku.Člen 4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij prav tako prepoveduje, da bi osebe, ki sodelujejo pri ukrepih za omejevanje komunikacij, razkrile zaupne informacije, pridobljene med izvajanjem takih ukrepov, in da bi take informacije uporabile za škodovanje ugledu oseb, na katere se ti ukrepi nanašajo.Člen 11(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.2.2.2.3.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikacijiOrgani za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij od telekomunikacijskih operaterjev zahtevajo predložitev podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji, kadar je to potrebno za izvedbo preiskave ali izvršitev kazni.Člen 13(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Možnost zbiranja podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji za razliko od zbiranja vsebine podatkov ni omejena na specifična kazniva dejanja. Tudi pri zbiranju tovrstnih podatkov pa je kot za podatke o vsebini potrebno predhodno pisno dovoljenje sodišča, za kar veljajo enaki pogoji, kot so opisani zgoraj.Člena 13 in 6 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Kadar iz nujnih razlogov dovoljenja sodišča ni mogoče pridobiti, se lahko podrobni podatki o opravljeni komunikaciji zbirajo brez odredbe, vendar je treba v tem primeru dovoljenje pridobiti takoj po tem, ko se podatki zahtevajo, in ga predložiti ponudniku telekomunikacijskih storitev.Člen 13(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tudi v tem primeru je treba tako kot pri nujnih ukrepih za omejevanje komunikacij sestaviti dokument s podrobnostmi o zadevi (osumljenec, ukrepi, ki naj bi se sprejeli, domnevno kaznivo dejanje in nujnost). Glej člen 37(5) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če se naknadno dovoljenje ne pridobi, je treba zbrane podatke uničiti.Člen 13(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Tožilci, pravosodni policisti in sodišča morajo voditi evidence zahtev za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji.Člen 13(5) in (6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ponudniki telekomunikacijskih storitev morajo poleg tega o razkritju teh podatkov dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo, evidenco o njih pa morajo hraniti sedem let od datuma razkritja podatkov.Člen 13(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Posamezniki morajo biti načeloma uradno obveščeni o dejstvu, da se zbirajo podrobni podatki o opravljeni komunikaciji.Glej člen 13-3(7) v povezavi s členom 9-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Roki za tako uradno obveščanje so odvisni od okoliščin preiskave.Člen 13-3(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Po sprejetju odločitve o pregonu (ali opustitvi pregona) je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh. Če pa je vložitev obtožnega akta odložena, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po preteku enega leta od datuma sprejetja take odločitve. Vsekakor je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po preteku enega leta od datuma zbiranja podatkov.Uradno obveščanje se lahko odloži, če je verjetno, da bi (1) ogrozilo nacionalno varnost, javno varnost in red, (2) povzročilo smrt ali telesno poškodbo, (3) oviralo pošten sodni postopek (npr. imelo za posledico uničenje dokazov ali grožnje pričam) ali (4) škodilo ugledu osumljenca, žrtev ali drugih oseb, povezanih s kaznivim dejanjem, ali poseglo v njihovo zasebnost.Člen 13-3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za uradno obvestilo, ki temelji na enem od navedenih razlogov, je potrebno dovoljenje direktorja pristojnega okrožnega državnega tožilstva.Člen 13-3(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ko razlogi za odlog prenehajo, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po prenehanju.Člen 13-3(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Uradno obveščeni posamezniki lahko tožilcu ali pravosodnemu policistu predložijo pisno zahtevo v zvezi z razlogi za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Člen 13-3(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tožilec ali pravosodni policist mora v tem primeru v 30 dneh po prejemu zahteve pisno navesti razloge, razen če velja ena od navedenih podlag (izjeme za odlog uradnega obveščanja).Člen 13-3(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.2.2.3.Prostovoljno razkritje s strani telekomunikacijskih operaterjevČlen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev dovoljuje, da telekomunikacijski operaterji prostovoljno izpolnijo zahtevo (v podporo sojenju v kazenski zadevi, preiskavi ali izvršitvi kazni) sodišča, tožilca ali vodje preiskovalnega organa za razkritje podatkov o komunikacijah. Podatki o komunikacijah v okviru zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev zajemajo ime, registrsko številko prebivalca, naslov in telefonsko številko uporabnikov, datume, ko uporabniki sklenejo ali prekinejo naročnino, ter oznake za identifikacijo uporabnikov (npr. oznake, ki se uporabljajo za identifikacijo zakonitega uporabnika računalniških sistemov ali komunikacijskih omrežij).Člen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Kot uporabniki se za namen zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev štejejo le posamezniki, ki imajo neposredno sklenjene pogodbe za storitve korejskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev.Člen 2(9) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Zato bodo primeri, v katerih bi se posamezniki iz EU, katerih podatki so se prenesli v Republiko Korejo, šteli za uporabnike na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev, verjetno zelo omejeni, saj ti posamezniki običajno ne bi sklenili neposredne pogodbe s korejskim ponudnikom telekomunikacijskih storitev.Zahteve za pridobitev podatkov o komunikacijah na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev je treba predložiti pisno, v njih pa je treba navesti razloge za zahtevo, povezavo z zadevnim uporabnikom in obseg zahtevanih podatkov.Člen 83(4) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Kadar zaradi nujnosti ni mogoče predložiti pisne zahteve, je treba tako zahtevo predložiti takoj po prenehanju razloga za nujnost.Člen 83(4) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Telekomunikacijski operaterji, ki ugodijo zahtevam za razkritje podatkov o komunikacijah, morajo hraniti evidence z zapisi o zagotovitvi telekomunikacijskih podatkov in s tem povezanim dokaznim gradivom, kot so pisne zahteve.Člen 83(5) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Poleg tega morajo o zagotavljanju podatkov o komunikacijah dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Člen 83(6) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev.Za telekomunikacijske operaterje ne velja obveznost, da morajo ugoditi zahtevam za razkritje podatkov o komunikacijah, na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Zato mora operater vsako zahtevo proučiti glede na zahteve o varstvu podatkov, ki veljajo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Zlasti mora upoštevati interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in informacij ne sme razkriti, če bi s tem verjetno nepošteno posegel v interese posameznika ali tretje osebe.Člen 18(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega mora biti zadevni posameznik v skladu z uradnim obvestilom št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov uradno obveščen o razkritju. Tako uradno obveščanje se lahko v izjemnih primerih odloži, zlasti če in dokler bi ogrozilo tekočo kazensko preiskavo ali bi verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo druge osebe, kadar te pravice ali interesi očitno prevladajo nad pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 2(iii).Vrhovno sodišče je leta 2016 potrdilo, da prostovoljno zagotavljanje podatkov o komunikacijah s strani telekomunikacijskih operaterjev brez odredbe na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev kot tako ne krši pravice do samoodločanja glede informacij uporabnika telekomunikacijske storitve. Hkrati je pojasnilo, da bi taka kršitev nastala, če je očitno, da je organ, ki podatke zahteva, zlorabil pooblastilo za zahtevanje razkritja podatkov o komunikacijah in s tem posegel v interese zadevnega posameznika ali tretje osebe.Odločba vrhovnega sodišča št. 2012Da105482 z dne 10. marca 2016. Vsaka zahteva za prostovoljno razkrije, ki jo vloži organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, mora v skladu s korejsko ustavo (člen 12(1) in člen 37(2)) na splošno izpolnjevati načela zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti.2.3.NadzorNadzor nad organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj se izvaja z različnimi mehanizmi, tako notranje kot s strani zunanjih organov.2.3.1.Notranja revizijaJavni organi so v skladu z zakonom o revizijah v javnem sektorju spodbujeni, da ustanovijo notranji organ za notranjo revizijo, ki bi imel med drugim nalogo nadzora nad zakonitostjo.Člena 3 in 5 zakona o revizijah v javnem sektorju. Vodjem takih revizijskih organov mora biti zagotovljena čim večja neodvisnost.Člen 7 zakona o revizijah v javnem sektorju. Natančneje, imenujejo se izmed oseb zunaj zadevnega organa (npr. nekdanji sodniki, profesorji) za obdobje dveh do petih let, razrešiti pa jih je mogoče le iz utemeljenih razlogov (npr. ko niso zmožni opravljati nalog zaradi duševne ali fizične motnje ali ko so zoper njih uvedeni disciplinski ukrepi).Členi 8 do 11 zakona o revizijah v javnem sektorju. Podobno so revizorji imenovani na podlagi posebnih pogojev iz zakona.Člen 16 in naslednji zakona o revizijah v javnem sektorju. Poročila o revizijah lahko vključujejo priporočila ali zahteve za nadomestila ali popravke ter graje in priporočila ali zahteve za disciplinske ukrepe.Člen 23(2) zakona o revizijah v javnem sektorju. V 60 dneh po zaključku revizije se priglasijo vodji javnega organa, ki je predmet revizije, ter odboru za revizijo in inšpekcijski pregled (glej oddelek 2.3.2).Člen 23(1) zakona o revizijah v javnem sektorju. Zadevni organ mora izvesti potrebne ukrepe ter o rezultatih poročati odboru za revizijo in inšpekcijski pregled.Člen 23(3) zakona o revizijah v javnem sektorju. Rezultati revizije so poleg tega običajno dajo na voljo javnosti.Člen 26 zakona o revizijah v javnem sektorju. Za zavrnitev ali oviranje notranje revizije se izrečejo upravne globe.Člen 41 zakona o revizijah v javnem sektorju. Za upoštevanje navedene zakonodaje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj nacionalna policija upravlja sistem generalnega inšpektorata za obravnavanje notranjih revizij, tudi glede morebitnih kršitev človekovih pravic.Glej zlasti oddelke v okviru generalnega direktorata za revizijo in inšpekcijski pregled: https://www.police.go.kr/eng/knpa/org/org01.jsp.2.3.2.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregledOdbor za revizijo in inšpekcijski pregled lahko pregleduje dejavnosti javnih organov in na podlagi teh pregledov izda priporočila, zahteva disciplinske ukrepe ali vloži ovadbo.Členi 24 in 31 do 35 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Ustanovil ga je predsednik Republike Koreje, glede svojih nalog pa je neodvisen.Člen 2(1) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Poleg tega je treba v skladu z zakonom o ustanovitvi odbora za revizijo in inšpekcijski pregled temu odboru zagotoviti čim večjo neodvisnost pri imenovanju, razrešitvi in organizacijski strukturi osebja ter pripravi proračuna.Člen 2(2) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Predsednika odbora za revizijo in inšpekcijski pregled na podlagi soglasja parlamenta imenuje predsednik republike.Člen 4(1) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Ta na predlog predsednika odbora imenuje tudi šest preostalih članov, in sicer za obdobje štirih let.Člen 5(1) in člen 6 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Člani odbora (vključno s predsednikom) morajo izpolnjevati posebne pogoje, določene z zakonomDa so na primer najmanj deset let opravljali funkcijo sodnika, državnega tožilca ali odvetnika, da so bili najmanj osem let zaposleni kot javni uslužbenci ali profesorji ali na višjem položaju na univerzi oziroma da so bili najmanj deset let (od tega najmanj pet let kot direktorji) zaposleni v družbi, ki kotira na borzi, ali ustanovi, v katero vlaga država, glej člen 7 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled., razrešiti pa jih je mogoče le v primeru ustavne obtožbe, obsodbe na kazen zapora ali nezmožnosti za opravljanje nalog zaradi dolgotrajne duševne ali fizične nezmožnosti.Člen 8 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Člani odbora se prav tako ne smejo politično udejstvovati in hkrati zasedati funkcij v parlamentu, upravnih agencijah, organizacijah, v katerih odbor za revizijo in inšpekcijski pregled izvaja ti dejavnosti, ali na katerem koli drugem plačanem delovnem mestu ali položaju.Člen 9 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregled vsako leto izvede splošno revizijo, lahko pa izvaja tudi posebne revizije v zvezi z zadevami posebnega interesa. Med izvajanjem inšpekcijskega pregleda lahko zahteva predložitev dokumentov in navzočnost posameznikov.Glej na primer člen 27 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. V okviru revizije prouči prihodke in odhodke države, pa tudi nadzoruje splošno skladnost z nalogami javnih organov in javnih uslužbencev, da bi se izboljšalo delovanje javne uprave.Člena 20 in 24 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Njegov nadzor torej presega proračunske vidike in vključuje tudi preverjanje zakonitosti.2.3.3.ParlamentParlament lahko preiskuje in pregleduje delovanje javnih organov.Člen 128 zakona o parlamentu ter členi 2, 3 in 15 zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. To vključuje letne preglede vladnih zadev kot celote in preiskave posameznih zadev. Med preiskavo ali pregledom lahko zahteva razkritje dokumentov in navzočnost prič.Člen 10(1) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Glej tudi člena 128 in 129 zakona o parlamentu. Zoper vsakogar, ki med preiskavo parlamenta stori kaznivo dejanje krive izpovedbe, se lahko izrečejo kazenske sankcije (kazen zapora do deset let).Člen 14 zakona o zaslišanju, oceni itd. pred parlamentom. Postopek in rezultati pregledov se lahko javno objavijo.Člen 12-2 zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Če parlament odkrije nezakonito ali neprimerno dejavnost, lahko od zadevnega javnega organa zahteva sprejetje popravnih ukrepov, vključno z dodelitvijo odškodnine, sprejetjem disciplinskega ukrepa in izboljšanjem notranjih postopkov.Člen 16(2) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Po taki zahtevi mora organ takoj ukrepati in o rezultatu poročati parlamentu.Člen 16(3) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi.2.3.4.Komisija za varstvo osebnih podatkovKomisija za varstvo osebnih podatkov izvaja nadzor nad tem, ali organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj obdelujejo osebne podatke v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega nadzor, ki ga izvaja ta komisija, v skladu s členom 7-8(3) in (4) ter členom 7-9(5) zakona o varstvu osebnih podatkov zajema tudi morebitne kršitve pravil, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov, vključno z omejitvami in ukrepi iz posebnih predpisov, ki urejajo zbiranje (elektronskih) dokazov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.2). Vsaka taka kršitev glede na zahteve iz člena 3(1) zakona o varstvu osebnih podatkov, ki se uporabljajo za zakonito in pošteno zbiranje osebnih podatkov, pomeni tudi kršitev tega zakona, kar komisiji za varstvo osebnih podatkov omogoča, da izvede preiskavo in sprejme popravne ukrepe.Glej uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov.Komisija za varstvo osebnih podatkov ima v okviru izvajanja svoje nadzorne funkcije dostop do vseh ustreznih informacij.Člen 63 zakona o varstvu osebnih podatkov. Lahko svetuje organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, da izboljšajo raven varstva osebnih podatkov pri dejavnostih obdelave, naloži popravne ukrepe (npr. prenehanje obdelave podatkov ali sprejetje potrebnih ukrepov za varstvo osebnih podatkov) ali organu svetuje sprejetje disciplinskega ukrepa.Člen 61(2), člen 65(1) in (2) ter člen 64(4) zakona o varstvu osebnih podatkov. Nazadnje, za določene kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov, kot so nezakonita uporaba ali razkritje osebnih podatkov tretjim osebam ali nezakonita obdelava občutljivih informacij, so predvidene kazenske sankcije.Členi 70 do 74 zakona o varstvu osebnih podatkov. Komisija za varstvo osebnih podatkov lahko v zvezi s tem zadevo predloži pristojnemu preiskovalnemu organu (vključno s tožilcem).Člen 65(1) zakona o varstvu osebnih podatkov.2.3.5.Nacionalna komisija za človekove praviceNacionalna komisija za človekove pravice, ki je neodvisen organ, katerega naloga je varovati in spodbujati temeljne praviceČlen 1 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice., ima pooblastila za preiskavo in odpravo kršitev členov 10 do 22 ustave, ki vključujejo pravici do zasebnosti in komunikacijske zasebnosti. Sestavlja jo 11 članov komisije, imenovanih na predlog parlamenta (štirje), predsednika republike (štirje) in predsednika vrhovnega sodišča (trije).Člen 5(1) in (2) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Za člana komisije je lahko imenovana oseba, ki (1) je bila najmanj deset let zaposlena na univerzi ali pooblaščenem raziskovalnem inštitutu, in sicer najmanj na položaju izrednega profesorja, (2) je najmanj deset let opravljala funkcijo sodnika, državnega tožilca ali odvetnika, (3) se je najmanj deset let ukvarjala z dejavnostmi na področju človekovih pravic (npr. za neprofitno, nevladno organizacijo ali mednarodno organizacijo) ali (4) so jo priporočile skupine civilne družbe.Člen 5(3) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predsednika komisije izmed članov komisije imenuje predsednik republike, potrditi pa ga mora parlament.Člen 5(5) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Člani komisije (vključno s predsednikom) so imenovani za triletni mandat z možnostjo podaljšanja, razrešiti pa jih je mogoče le, če so obsojeni na kazen zapora ali ne zmorejo več opravljati svojih nalog zaradi dolgotrajne duševne ali telesne nezmožnosti (v tem primeru se morata z razrešitvijo strinjati dve tretjini članov komisije).Člen 7(1) in člen 8 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Člani nacionalne komisije za človekove pravice ne smejo hkrati zasedati funkcij v parlamentu, lokalnih svetih ali katerem koli državnem ali lokalnem upravnem organu (kot javni uslužbenci).Člen 10 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Nacionalna komisija za človekove pravice lahko preiskavo začne na lastno pobudo ali na zahtevo posameznika. V okviru preiskave lahko zahteva predložitev ustreznega dokaznega gradiva, opravi preglede in zasliši posameznike kot priče.Člen 36 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predložitev dokaznega gradiva ali predmetov se lahko v skladu s členom 36(7) zakona zavrne, če bi to posegalo v državne skrivnosti, tako da bi lahko bistveno vplivalo na državno varnost ali diplomatske odnose, ali če bi to resno oviralo kazensko preiskavo ali sojenje, ki še poteka. V takih primerih lahko komisija od vodje zadevnega organa zahteva dodatne informacije (vodja pa mora to zahtevo v dobri veri izpolniti), če je to potrebno za preverjanje, ali je zavrnitev zagotovitve informacij upravičena. Po preiskavi lahko izda priporočila za izboljšanje ali popravek posameznih politik in praks, ki jih lahko tudi javno objavi.Člen 25(1) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Javni organi morajo nacionalni komisiji za človekove pravice priglasiti načrt izvedbe teh priporočil v 90 dneh po njihovem prejemu.Člen 25(3) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Poleg tega mora zadevni organ v primeru neizvajanja priporočil o tem obvestiti komisijo.Člen 25(4) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Ta pa lahko to neizvajanje nato razkrije parlamentu in/ali ga javno objavi. Javni organi običajno upoštevajo priporočila nacionalne komisije za človekove pravice, k čemur jih močno spodbuja dejstvo, da se njihovo izvajanje ocenjuje v okviru splošnega vrednotenja, ki ga izvaja urad za usklajevanje vladnih politik pod vodstvom urada predsednika vlade.2.4.Pravna sredstva posameznikov2.4.1.Mehanizmi pravnih sredstev, ki so na voljo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkovPosamezniki lahko v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obdelujejo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Dostop se lahko zahteva neposredno pri zadevnem organu ali posredno prek nacionalne komisije za človekove praviceČlen 35(2) zakona o varstvu osebnih podatkov.. Pristojni organ lahko dostop omeji ali zavrne le, če tako določa zakon, če bi to verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo tretje osebe ali če bi verjetno pomenilo neupravičen poseg v premoženjske in druge interese druge osebe (tj. kadar interesi druge osebe prevladajo nad interesi posameznika, ki zahteva dostop)Člen 35(4) zakona o varstvu osebnih podatkov.. Če je dostop zavrnjen, je treba posameznika obvestiti o razlogih za zavrnitev in možnostih pritožbe.Člen 42(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov. Podobno se lahko zavrne zahteva za popravek ali izbris, če tako določajo drugi predpisi, tudi v tem primeru pa je treba posameznika obvestiti o razlogih za zavrnitev in možnosti pritožbe.Člen 36(1)-(2) zakona o varstvu osebnih podatkov in člen 43(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov.Kar zadeva pravna sredstva, lahko posamezniki vložijo pritožbo pri komisiji za varstvo osebnih podatkov, med drugim prek klicnega centra za vprašanja v zvezi z zasebnostjo, ki ga upravlja korejska agencija za splet in varnost.Člen 62 zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega je mediacija za posameznike mogoča v okviru odbora za mediacijo v primeru sporov v zvezi z osebnimi podatki.Členi 40 do 50 zakona o varstvu osebnih podatkov in členi 48-2 do 57 uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta pravna sredstva so na voljo v primeru morebitnih kršitev pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov (glej oddelek 2.2), in iz zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega lahko posamezniki izpodbijajo odločitve ali neukrepanje komisije za varstvo osebnih podatkov na podlagi zakona o upravnem sporu (glej oddelek 2.4.3).2.4.2.Pravna sredstva pred nacionalno komisijo za človekove praviceNacionalna komisija za človekove pravice obravnava pritožbe posameznikov (korejskih in tujih državljanov) v zvezi s kršitvami človekovih pravic, ki jih storijo javni organi.Čeprav se člen 4 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice sklicuje na državljane in tujce, ki prebivajo v Republiki Koreji, se izraz prebivajo nanaša na pristojnost in ne na ozemlje. Če torej nacionalne institucije v Koreji kršijo temeljne pravice tujca zunaj Koreje, lahko ta posameznik vloži pritožbo pri nacionalni komisiji za človekove pravice. Glej na primer ustrezno vprašanje na strani s pogosto zastavljenimi vprašanji nacionalne komisije za človekove pravice, ki je na voljo na povezavi https://www.humanrights.go.kr/site/program/board/basicboard/list?boardtypeid=7025&menuid=002004005001&pagesize=10¤tpage=2. To bi veljalo, če bi korejski javni organi nezakonito dostopali do osebnih podatkov tujca, prenesenih v Korejo. Da lahko posameznik vloži pritožbo pri nacionalni komisiji za človekove pravice, ni potrebno procesno upravičenje.Pritožbo je načeloma treba vložiti v enem letu po kršitvi, vendar se lahko nacionalna komisija za človekove pravice kljub temu odloči za proučitev pritožbe, vložene po tem roku, če zastaralni rok na podlagi kazenskega ali civilnega prava še ni potekel (člen 32(1), točka 4, zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice). Zato bo ta komisija pritožbo obravnavala, čeprav zadevni posameznik v fazi dopustnosti dejansko ne more dokazati škode. Da bi bila pritožba pred to komisijo dopustna, posamezniku v okviru zbiranja osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zato ne bi bilo treba dokazati, da so korejski javni organi dejansko dostopali do njegovih osebnih podatkov. Posameznik lahko tudi zahteva, da se pritožba reši z mediacijo.Člen 42 in naslednji zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Nacionalna komisija za človekove pravice lahko za proučitev pritožbe uporabi preiskovalna pooblastila, med drugim lahko zahteva predložitev ustreznega dokaznega gradiva, izvede preglede in zasliši posameznike kot priče.Člena 36 in 37 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Če preiskava razkrije, da so bili kršeni ustrezni zakoni, lahko nacionalna komisija za človekove pravice predlaga izvedbo popravnih ukrepov oziroma popravek ali izboljšavo zadevnega predpisa, ureditve, politike ali prakse.Člen 44 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predlagani popravni ukrepi lahko vključujejo mediacijo, prenehanje kršitve človekovih pravic, odškodnino za škodo in ukrepe za preprečitev ponovitve enake ali podobne kršitve.Člen 42(4) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. V primeru nezakonitega zbiranja osebnih podatkov na podlagi pravil, ki se uporabljajo, lahko popravni ukrepi vključujejo izbris zbranih osebnih podatkov. Če je zelo verjetno, da kršitev še traja, in je verjetno, da bi ob neukrepanju zaradi nje nastala škoda, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko nacionalna komisija za človekove pravice sprejme nujne ukrepe pomoči.Člen 48 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Čeprav nacionalna komisija za človekove pravice nima pristojnosti, da kar koli zahteva, se lahko njeni sklepi (npr. sklep o prenehanju nadaljnje obravnave pritožbe)Če nacionalna komisija za človekove pravice na primer izjemoma ne more pregledati določenega dokaznega gradiva ali objektov, ker zadevajo državne skrivnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na državno varnost ali diplomatske odnose, oziroma če bi pregled resno oviral kazensko preiskavo ali sojenje, ki še poteka (glej opombo 163), in kadar navedena komisija zato ne more izvesti preiskave, potrebne za oceno utemeljenosti prejetega zahtevka, posameznika obvesti o razlogih za zavrnitev pritožbe, in sicer v skladu s členom 39 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Posameznik lahko v takem primeru izpodbija odločitev navedene komisije na podlagi zakona o upravnem sporu. in priporočila izpodbijajo pred korejskimi sodišči na podlagi zakona o upravnem sporu (glej oddelek 2.4.3 v nadaljevanju).Glej npr. odločbo višjega sodišča v Seulu št. 2007Nu27259 z dne 18. aprila 2008, potrjeno z odločbo vrhovnega sodišča št. 2008Du7854 z dne 9. oktobra 2008; odločbo višjega sodišča v Seulu št. 2017Nu69382 z dne 2. februarja 2018. Če poleg tega ugotovitve te komisije razkrijejo, da je javni organ nezakonito zbiral javne podatke, bi lahko posameznik pred korejskimi sodišči zoper ta javni organ uveljavljal dodatna pravna sredstva, na primer z izpodbijanjem zbiranja na podlagi zakona o upravnem sporu, vložitvijo ustavne pritožbe na podlagi zakona o ustavnem sodišču ali vložitvijo odškodninskega zahtevka za škodo na podlagi zakona o državni odškodnini (glej oddelek 2.4.3 v nadaljevanju).2.4.3.Sodno varstvoPosamezniki se lahko sklicujejo na omejitve in zaščitne ukrepe, opisane v prejšnjih oddelkih, ter tako z različnimi pravnimi sredstvi uveljavljajo sodno varstvo pred korejskimi sodišči.Prvič, zadevni posameznik in njegov zagovornik sta lahko v skladu zakonom o kazenskem postopku prisotna pri izvrševanju odredbe o preiskavi ali zasegu in lahko takrat temu tudi ugovarjata.Člena 121 in 219 zakona o kazenskem postopku. Poleg tega je v zakonu o kazenskem postopku določen mehanizem t. i. kvazipritožbe, ki posameznikom omogoča, da pri pristojnem sodišču vložijo vlogo za razveljavitev ali spremembo odločitve tožilca ali policista o zasegu.Člen 417 zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 414(2) zakona o kazenskem postopku. Glej tudi odločbo vrhovnega sodišča št. 97Mo66 z dne 29. septembra 1997. To posameznikom omogoča, da izpodbijajo ukrepe, sprejete za izvršitev odredbe o zasegu.Poleg tega lahko posamezniki pred korejskimi sodišči pridobijo odškodnino za škodo. Posamezniki lahko na podlagi zakona o državni odškodnini zahtevajo odškodnino za škodo, ki jo javni uslužbenci povzročijo pri opravljanju svojih uradnih dolžnosti v nasprotju z zakonom.Člen 2(1) zakona o državni odškodnini. Zahtevek na podlagi zakona o državni odškodnini se lahko vloži pri specializiranem odškodninskem odboru ali neposredno pri korejskih sodiščih.Člena 9 in 12 zakona o državni odškodnini. Z zakonom so ustanovljeni okrožni odbori (ki jim predseduje namestnik tožilca pristojnega tožilstva), osrednji odbor (ki mu predseduje namestnik ministra za pravosodje) in posebni odbor (ki mu predseduje namestnik ministra za narodno obrambo, obravnava pa odškodninske zahtevke za škodo, ki jo povzroči vojaško osebje ali civilisti, zaposleni v vojski). Odškodninske zahtevke načeloma obravnavajo okrožni odbori, ki morajo v nekaterih okoliščinah take zadeve predati osrednjemu/posebnemu odboru, na primer če odškodnina presega določen znesek ali če posameznik zahteva ponovno odločanje. Člane vseh odborov imenuje minister za pravosodje (npr. izmed javnih uslužbencev ministrstva za pravosodje, pravosodnih uradnikov, odvetnikov in oseb, ki imajo strokovno znanje s področja državnih odškodnin), zanje pa veljajo posebna pravila glede navzkrižja interesov (glej člen 7 uredbe o izvajanju zakona o državni odškodnini). Če je žrtev tuji državljan, se zakon o državni odškodnini uporablja, če država izvora take osebe prav tako zagotavlja državno odškodnino korejskim državljanom.Člen 7 zakona o državni odškodnini. Ta pogoj je v skladu s sodno prakso izpolnjen, če za vložitev odškodninskih zahtevkov v drugi državi ne veljajo znatno drugačni pogoji v prid Koreje ali druge države in na splošno niso strožji od tistih, ki jih določa Koreja, tj. nimajo bistvenih in vsebinskih razlikOdločba vrhovnega sodišča št. 2013Da208388 z dne 11. junija 2015.. Odgovornost države za odškodnino ureja civilni zakon, zato odgovornost države vključuje tudi nematerialno škodo (npr. duševne bolečine).Glej člen 8 zakona o državni odškodnini in člen 751 civilnega zakona.Za kršitve pravil o varstvu podatkov je na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov zagotovljeno dodatno pravno sredstvo. Vsakomur, ki mu je bila zaradi kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov ali zaradi izgube, kraje, razkritja, ponarejanja, spreminjanja ali poškodovanja njegovih osebnih podatkov povzročena škoda, se lahko v skladu s členom 39 zakona o varstvu osebnih podatkov na sodišču dodeli odškodnina za škodo. Pri tem ne velja podobna zahteva glede vzajemnosti kot na podlagi zakona o državni odškodnini.Poleg odškodnine za škodo je mogoče pridobiti upravno varstvo zoper dejanja ali opustitve upravnih organov na podlagi zakona o upravnem sporu. Vsakdo lahko izpodbija odločitev (npr. izvršitev ali zavrnitev izvršitve javnih pooblastil v konkretnem primeru) ali opustitev (javni organ v nasprotju z zakonsko obveznostjo dolgo ne sprejme določene odločitve), kar lahko povzroči razveljavitev/spremembo nezakonite odločitve, ugotovitev ničnosti (tj. ugotovitev, da odločitev ni pravno veljavna ali da ne obstaja v pravnem redu) ali ugotovitev, da je opustitev nezakonita.Člena 2 in 4 zakona o upravnem sporu. Upravno odločitev je mogoče izpodbijati le, če neposredno vpliva na državljanske pravice in dolžnosti.Odločba vrhovnega sodišča št. 98Du18435 z dne 22. oktobra 1999, odločba vrhovnega sodišča št. 99Du1113 z dne 8. septembra 2000 in odločba vrhovnega sodišča št. 2010Du3541 z dne 27. septembra 2012. To vključuje ukrepe za zbiranje osebnih podatkov, bodisi neposredno (npr. s prestrezanjem komunikacij) bodisi z zahtevo po razkritju (npr. ponudniku storitev).Navedeni zahtevki se lahko najprej vložijo pri komisijah za upravne pritožbe, ustanovljenih v okviru določenih javnih organov (npr. nacionalne obveščevalne službe, nacionalne komisije za človekove pravice), ali pri centralni komisiji za upravne pritožbe, ustanovljeni v okviru komisije za preprečevanje korupcije in državljanske pravice.Člen 6 zakona o upravni pritožbi in člen 18(1) zakona o upravnem sporu. Taka upravna pritožba zagotavlja alternativno, bolj neformalno sredstvo za izpodbijanje odločitve ali opustitve javnega organa. Na podlagi zakona o upravnem sporu pa se lahko vloži tudi tožba neposredno pri korejskih sodiščih.Vlogo za razveljavitev/spremembo odločitve na podlagi zakona o upravnem sporu lahko vloži vsaka oseba, ki ima pravni interes, da zahteva razveljavitev/spremembo ali da se ji z razveljavitvijo/spremembo povrnejo pravice, če odločitev ne učinkuje več.Člen 12 zakona o upravnem sporu. Podobno lahko pravdni postopek za potrditev ničnosti začne oseba, ki ima pravni interes za tako potrditev, pravdni postopek za potrditev nezakonitosti ali opustitve pa vsaka oseba, ki je vložila vlogo za odločitev in ima pravni interes, da zahteva potrditev nezakonitosti opustitve.Člena 35 in 36 zakona o upravnem sporu. Pravni interes se v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča razlaga kot pravno zaščiten interes, tj. neposreden in poseben interes, zaščiten z zakoni in drugimi predpisi, na katerih temeljijo upravne odločitve (kar pomeni, da ne gre za splošne, posredne in abstraktne interese javnosti).Odločba vrhovnega sodišča št. 2006Du330 z dne 26. marca 2006. Posamezniki imajo zato pravni interes v primeru kršitev omejitev in zaščitnih ukrepov, povezanih z zbiranjem njihovih osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (na podlagi posebnih predpisov ali zakona o varstvu osebnih podatkov). Pravnomočna sodba na podlagi zakona o upravnem sporu je za stranke v postopku zavezujoča.Člen 30(1) zakona o upravnem sporu.Vlogo za razveljavitev/spremembo odločitve in vlogo za potrditev nezakonitosti opustitve je treba vložiti v 90 dneh od datuma, ko je posameznik seznanjen z odločitvijo/opustitvijo, in načeloma najpozneje eno leto po datumu, ko je bila odločitev sprejeta/je prišlo do opustitve, razen v primeru upravičenih razlogov.Člen 20 zakona o upravnem sporu. Ta rok velja tudi za vloge za potrditev nezakonitosti opustitve, glej člen 38(2) zakona o upravnem sporu. Pojem upravičeni razlogi je treba v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča razlagati široko, tako da je treba presoditi, ali je glede na vse okoliščine zadeve družbeno sprejemljivo dopustiti pritožbo, vloženo po roku.Odločba vrhovnega sodišča št. 90Nu6521 z dne 28. junija 1991. To na primer (med drugim) vključuje razloge za zamudo, za katere zadevna stranka ne more biti odgovorna (tj. okoliščine, na katere pritožnik ne more vplivati, ker na primer ni bil uradno obveščen o zbiranju svojih osebnih podatkov), ali višjo silo (npr. naravno nesrečo, vojno).Nazadnje, posamezniki lahko vložijo tudi ustavo pritožbo pri ustavnem sodišču.Člen 68(1) zakona o ustavnem sodišču. Vse osebe, katerih temeljne pravice, ki jih zagotavlja ustava, so kršene zaradi izvrševanja ali neizvrševanja pristojnosti državnih organov (razen sodnih odločb), lahko na podlagi zakona o ustavnem sodišču zahtevajo odločanje o ustavni pritožbi. Najprej je treba izčrpati druga pravna sredstva, če so na voljo. Tuji državljani lahko v skladu s sodno prakso ustavnega sodišča vložijo ustavno pritožbo, če so njihove osnovne pravice priznane na podlagi korejske ustave (glej pojasnila v oddelku 1.1).Odločba ustavnega sodišča št. 99HeonMa194 z dne 29. novembra 2001. Ustavne pritožbe je treba vložiti v 90 dneh po tem, ko se je posameznik seznanil s kršitvijo, in v enem letu od nastanka kršitve. Glede na to, da se za pravdne postopke na podlagi zakona o ustavnem sodišču uporablja postopek iz zakona o upravnem sporuČlen 40 zakona o ustavnem sodišču., bo pritožba v primeru upravičenih razlogov, kot se razlagajo v skladu z zgoraj opisano sodno prakso vrhovnega sodišča, še vedno dopustna.Če je treba najprej izčrpati druga pravna sredstva, je treba ustavno pritožbo vložiti v 30 dneh po dokončni odločitvi o takem pravnem sredstvu.Člen 69 zakona o ustavnem sodišču. Ustavno sodišče lahko izvrševanje pristojnosti državnih organov, ki je povzročilo kršitev, razglasi za nično ali potrdi, da določena opustitev ukrepanja ni ustavna.Člen 75(3) zakona o ustavnem sodišču. V takem primeru mora zadevni organ sprejeti ukrepe za izpolnitev odločbe sodišča.3.VLADNI DOSTOP ZA NAMENE NACIONALNE VARNOSTI3.1.Pristojni javni organi na področju nacionalne varnostiRepublika Koreja ima dve posebni obveščevalni agenciji: nacionalno obveščevalno službo in poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil. Poleg njiju pa lahko osebne podatke za namene nacionalne varnosti zbirata tudi policija in tožilstvo.Nacionalna obveščevalna služba je bila ustanovljena z zakonom o nacionalni obveščevalni službi, deluje pa neposredno pod pristojnostjo in nadzorom predsednika republike.Člen 2 in člen 4(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Ta služba zlasti zbira, združuje in razširja informacije o tujih državah (in Severni Koreji)Ta pojem ne zajema informacij o posameznikih, temveč informacije o splošnih informacijah o tujih državah (trendi, razvoj dogodkov) ter o dejavnostih državnih akterjev iz tretjih držav., obveščevalne podatke, povezane z nalogo preprečevanja vohunjenja (vključno z vojaškim in gospodarskim vohunjenjem), terorizma in dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb, obveščevalne podatke o določenih vrstah kaznivih dejanj, usmerjenih proti javnosti in nacionalni varnosti (npr. nacionalna vstaja, vojaški napad tujih sil), ter obveščevalne podatke, povezane z nalogo zagotavljanja kibernetske varnosti in preprečevanja kibernetskih napadov in groženj ali boja proti njim.Člen 3(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Zakon o nacionalni obveščevalni službi, ki določa ustanovitev te službe in opredeljuje njene naloge, določa tudi splošna načela, ki urejajo vse njene dejavnosti. Nacionalna obveščevalna služba mora na splošno ohranjati politično nevtralnost ter varovati svoboščine in pravice posameznikov.Člen 3(1) in člen 6(2) ter člena 11 in 21. Glej tudi pravila o navzkrižju interesov, zlasti člena 10 in 12. Njen direktor mora oblikovati splošne smernice, ki določajo načela, področje uporabe in postopke za izpolnjevanje njenih nalog v zvezi z zbiranjem in uporabo informacij, ter mora o njih poročati parlamentu.Člen 4(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Ta pa lahko (prek svojega obveščevalnega odbora) zahteva, da se smernice popravijo ali dopolnijo, če meni, da so nezakonite ali nepravične. Splošneje velja, da direktor in uslužbenci nacionalne obveščevalne službe ne smejo zlorabljati svojih pooblastil tako, da bi kateri koli organ, organizacijo ali posameznika prisilili v nekaj, česar po zakonu ni dolžan storiti, ali posameznika ovirali pri uresničevanju pravic.Člen 13 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Poleg tega mora nacionalna obveščevalna služba pri kakršni koli cenzuri pošte, prestrezanju telekomunikacij, zbiranju podatkov o lokaciji ali podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji ali snemanju zasebnih pogovorov ali prisluškovanju tem pogovorom upoštevati zakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o podatkih o lokaciji ali zakon o kazenskem postopku.Člen 14 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Za vsako zlorabo pooblastil ali zbiranje informacij v nasprotju s temi zakoni se izrečejo kazenske sankcije.Člena 22 in 23 zakona o nacionalni obveščevalni službi.Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil je vojaška obveščevalna agencija, ustanovljena v okviru ministrstva za obrambo. Pristojno je za varnostne zadeve v vojski, vojaške kazenske preiskave (za katere se uporablja zakon o vojaškem sodišču) in vojaške obveščevalne podatke. Na splošno ne izvaja nadzora nad civilisti, razen če je to nujno za opravljanje njegovih vojaških nalog. Osebe, ki jih je mogoče preiskovati, so vojaško osebje, civilisti, zaposleni v vojski, osebe na vojaškem usposabljanju, osebe v vojaški službi v rezervni sestavi ali v službi za novačenje in vojni ujetniki.Člen 1 zakona o vojaškem sodišču. Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil mora pri zbiranju podatkov o komunikaciji za namene nacionalne varnosti upoštevati omejitve in zaščitne ukrepe iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in uredbe o izvajanju tega zakona.3.2.Pravna podlaga in omejitveZakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o boju proti terorizmu za zaščito državljanov in javne varnosti ter zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev zagotavljajo pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti ter določajo veljavne omejitve in zaščitne ukrepePolicija in nacionalna obveščevalna služba pri preiskovanju kaznivih dejanj, povezanih z nacionalno varnostjo, delujeta na podlagi zakona o kazenskem postopku, poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil pa mora upoštevati zakon o vojaškem sodišču.. S temi omejitvami in zaščitnimi ukrepi, kot so opisani v naslednjih oddelkih, se zagotavlja, da sta zbiranje in obdelava podatkov omejena na to, kar je nujno potrebno za dosego zakonitega cilja. To izključuje kakršno koli množično in neselektivno zbiranje osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti.3.2.1.Zbiranje podatkov o komunikaciji3.2.1.1.Zbiranje podatkov o komunikaciji s strani obveščevalnih agencij3.2.1.1.1.Pravna podlagaZakon o varstvu zasebnosti komunikacij obveščevalne agencije pooblašča za zbiranje podatkov o komunikaciji, od ponudnikov komunikacijskih storitev pa zahteva, da ugodijo zahtevam teh agencij.Člen 15-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Kot je opisano v oddelku 2.2.2.1, se v tem zakonu razlikuje med zbiranjem vsebine komunikacij (tj. ukrepi za omejevanje komunikacij, kot so ukrepi prisluškovanja ali cenzureČlen 2(6) in (7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.) in zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Člen 2(11) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Prag za zbiranje teh dveh vrst informacij se razlikuje, postopki, ki se uporabljajo, in zaščitni ukrepi pa so v veliki meri enaki.Glej tudi člen 13-4(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 37(4) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, ki določata, da se postopki, ki se uporabljajo za zbiranje vsebine komunikacij, smiselno uporabljajo tudi za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji. Podrobni podatki o opravljeni komunikaciji (ali metapodatki) se lahko zbirajo za namen preprečevanja groženj mednarodni varnosti.Člen 13-4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za izvajanje ukrepov za omejevanje komunikacij (tj. zbiranje vsebine komunikacij) se uporablja višji prag, saj se ti ukrepi lahko sprejmejo le, če naj bi bila resno ogrožena nacionalna varnost in je zbiranje obveščevalnih podatkov nujno, da se prepreči taka ogroženost (tj. če obstaja resno tveganje za nacionalno varnost in je zbiranje nujno, da se to tveganje prepreči).Člen 7(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Poleg tega se lahko dostop do vsebine komunikacij izvaja le kot skrajni ukrep za zagotovitev nacionalne varnosti, pri čemer si je treba prizadevati za čim manjšo kršitev zasebnosti komunikacij.Člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tudi če je pridobljeno ustrezno soglasje/dovoljenje, se morajo taki ukrepi, takoj prenehati izvajati, ko niso več potrebni, da se čim manj posega v zaupnost komunikacij posameznika.Člen 2 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.3.2.1.1.2.Omejitve in zaščitni ukrepi za zbiranje podatkov o komunikaciji, ki vključuje vsaj enega korejskega državljanaZbiranje podatkov o komunikaciji (vsebine in metapodatkov), kadar je najmanj en udeleženec komunikacije korejski državljan, lahko poteka le z dovoljenjem višjega predsednika višjega sodišča.Člen 7(1)1 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pristojno sodišče je višje sodišče, ki je pristojno v kraju stalnega prebivališča ali sedeža ene ali obeh strank, ki sta predmet nadzora. Obveščevalna agencija mora pisno zahtevo vložiti pri tožilcu ali višjem tožilstvu.Člen 7(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Navesti mora razloge za zbiranje (tj. da naj bi bila nacionalna varnost resno ogrožena ali da je zbiranje potrebno, da se preprečijo grožnje za nacionalno varnost) in priložiti dokazno gradivo, ki podpira te razloge in na prvi pogled izkazuje utemeljenost, ter podrobnosti o zahtevi (tj. nameni, ciljni posamezniki, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter način in kraj zbiranja).Člen 7(3) in člen 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tožilec/višje tožilstvo pa nato zahteva dovoljenje višjega predsednika višjega sodišča.Člen 7(4) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zahtevi, ki jo tožilec vloži pri sodišču, morajo biti navedeni glavni razlogi za sum, če se zahteva več dovoljenj hkrati, pa tudi njihova utemeljitev (glej člen 4 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Ta lahko pisno dovoljenje izda le, če meni, da je vloga utemeljena, v nasprotnem primeru zahtevo zavrne.Člen 7(3) ter člen 6(5) in (9) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V odredbi so podrobno določeni vrsta, namen, cilj, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter dovoljen kraj in način zbiranja.Člen 7(3) in člen 6(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Če je cilj ukrepa preiskava kaznivega dejanja zarote, ki ogroža nacionalno varnost, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti navedenih postopkov, se uporabljajo posebna pravila.Člen 8 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko obveščevalne agencije nadzorne ukrepe izvedejo brez predhodnega soglasja sodišča.Člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Vendar mora obveščevalna agencija takoj po izvedbi nujnih ukrepov zaprositi za dovoljenje sodišča. Če se dovoljenje ne pridobi v 36 urah od sprejetja ukrepov, se morajo ukrepi takoj prenehati izvajati.Člen 8(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zbiranje informacij v nujnih primerih mora vedno potekati v skladu z izjavo o cenzuri/prisluškovanju v nujnem primeru, obveščevalna agencija, ki izvaja zbiranje, pa mora voditi evidenco vseh nujnih ukrepov.Člen 8(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za nujne ukrepe v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj glej oddelek 2.2.2.2.V primerih, ko se nadzor hitro zaključi, tako da dovoljenje sodišča ni več potrebno, mora vodja pristojnega višjega državnega tožilstva vodji pristojnega sodišča, ki vodi evidenco nujnih ukrepov, poslati obvestilo o nujnem ukrepu, ki ga pripravi obveščevalna agencija.Člen 8(5) in (7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V tem obvestilu morajo biti navedeni namen, cilj, področje in obdobje uporabe, kraj izvedbe in način nadzora ter razlogi, zakaj vloga ni bila vložena pred sprejetjem ukrepa (člen 8(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). To sodišču omogoči, da prouči zakonitost zbiranja.3.2.1.1.3.Omejitve in zaščitni ukrepi za zbiranje podatkov o komunikaciji, ki vključuje le posameznike, ki niso državljani KorejeDa lahko obveščevalne agencije zbirajo podatke o komunikaciji izključno med posamezniki, ki niso državljani Koreje, morajo pridobiti predhodno pisno soglasje predsednika republike.Člen 7(1)2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Take komunikacije se bodo zbirale le za namene nacionalne varnosti, če spadajo v eno od več navedenih kategorij, in sicer komunikacije med državnimi uradniki ali drugimi posamezniki iz držav, ki so sovražne do Republike Koreje, tujimi agencijami, skupinami ali državljani, osumljenimi vpletenosti v dejavnosti proti KorejiTo se nanaša na dejavnosti, ki ogrožajo obstoj in varnost naroda, demokratični red ali preživetje in svobodo ljudi., ali člani skupin na Korejskem polotoku, ki dejansko ne spadajo pod suverenost Republike Koreje, in njihovimi krovnimi skupinami s sedežem v tujih državah.Poleg tega, če je ena stranka oseba, opisana v členu 7(1), točka 2, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, druga pa ni znana ali je ni mogoče opredeliti, se bo uporabljal postopek iz člena 7(1), točka 2, navedenega zakona. Če pa je ena stranka komunikacije korejski državljan in druga posameznik, ki ni državljan Koreje, je v skladu s postopkom, opisanim v oddelku 3.2.1.1.2, potrebno soglasje sodišča.Vodja obveščevalne agencije mora direktorju nacionalne obveščevalne službe predložiti načrt ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti.Člen 8(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Direktorja nacionalne obveščevalne službe imenuje predsednik republike po potrditvi v parlamentu (člen 7 zakona o nacionalni obveščevalni službi). Ta preveri, ali je načrt ustrezen, in ga v primeru ustreznosti pošlje predsedniku republike v odobritev.Člen 8(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V načrt je treba vključiti enake informacije, kot se zahtevajo v vlogi za pridobitev dovoljenja sodišča za zbiranje informacij o korejskih državljanih (kot je opisano zgoraj).Člen 8(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij v povezavi s členom 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zlasti je treba navesti razloge za zbiranje (tj. da naj bi bila nacionalna varnost resno ogrožena ali da je zbiranje potrebno, da se preprečijo grožnje za nacionalno varnost) in glavne razloge za sum ter priložiti dokazno gradivo, ki podpira te razloge in na prvi pogled izkazuje utemeljenost, in podrobnosti o zahtevi (tj. nameni, ciljni posamezniki, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter način in kraj zbiranja). Če se zahteva več dovoljenj hkrati, je treba navesti njihov namen in razloge zanje.Člen 8(3) in člen 4 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.V nujnih primerihTo je v primerih, ko je ukrep usmerjen zoper dejanje zarote, ki ogroža nacionalno varnost, in za pridobitev soglasja predsednika republike ni dovolj časa, nesprejetje nujnih ukrepov pa bi lahko ogrozilo nacionalno varnost (člen 8(8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). je treba pridobiti predhodno soglasje ministra, pod katerega ministrstvo spada zadevna obveščevalna agencija. Vendar mora v tem primeru obveščevalna agencija soglasje predsednika republike zahtevati takoj po sprejetju nujnih ukrepov. Če obveščevalna agencija soglasja ne pridobi v 36 urah od vložitve vloge, mora zbiranje podatkov takoj prenehati.Člen 8(9) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V takih primerih se zbrane informacije vedno uničijo.3.2.1.1.4.Splošne omejitve in zaščitni ukrepiKo obveščevalne agencije zahtevajo sodelovanje zasebnih subjektov, jim morajo zagotoviti odredbo sodišča/dovoljenje predsednika ali izvod naslovnice izjave o cenzuri v nujnem primeru, ki jo mora subjekt, od katerega se zahteva sodelovanje, hraniti v svoji evidenci.Člen 9(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 12 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Subjekti, od katerih se zahteva, da obveščevalnim agencijam razkrijejo informacije na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, lahko to razkritje zavrnejo, če se dovoljenje ali izjava o cenzuri v nujnem primeru nanaša na napačen identifikator (npr. telefonsko številko, ki pripada drugemu posamezniku in ne tistemu, ki je opredeljen). Poleg tega se v nobenem primeru ne smejo razkriti gesla, ki se uporabljajo za komunikacije.Člen 9(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Obveščevalne agencije lahko izvajanje ukrepov za omejevanje komunikacij ali zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji poverijo poštnemu uradu ali ponudniku telekomunikacijskih storitev (kot je opredeljen v zakonu o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev).Člen 13 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zadevna obveščevalna agencija in ponudnik, ki prejme zahtevo za sodelovanje, morata še tri leta hraniti evidenco, v kateri so navedeni namen, za katerega se zahtevajo ukrepi, datum izvedbe ali sodelovanja in predmet ukrepov (npr. pošta, telefon, e-pošta).Člen 9(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 17(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To obdobje ne velja za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji (glej člen 39 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Ponudniki telekomunikacijskih storitev, ki zagotavljajo podrobne podatke o opravljeni komunikaciji, morajo v svojih evidencah še sedem let hraniti informacije o pogostosti zbiranja ter o tem dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Člen 13(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 39 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Obveščevalne agencije morajo o informacijah, ki so jih zbrale, in rezultatu dejavnosti nadzora poročati direktorju nacionalne obveščevalne službe.Člen 18(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zvezi z zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji je treba hraniti evidence o tem, da je bila vložena zahteva za take podatke, ter same pisne zahteve in institucijo, ki se je nanjo oprla.Člen 13(5) in člen 13-4(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zbiranje podatkov o vsebini komunikacij in podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji lahko traja največ štiri mesece in se mora takoj prenehati, če je zastavljeni cilj medtem že dosežen.Člen 7(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če pogoji za dovoljenje še naprej veljajo, se lahko obdobje z dovoljenjem sodišča ali soglasjem predsednika republike podaljša za največ štiri mesece. Vlogo za pridobitev soglasja za podaljšanje nadzornih ukrepov je treba vložiti pisno, pri tem pa navesti razloge za podaljšanje in predložiti dokazno gradivo.Člen 7(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 5 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Posamezniki so običajno uradno obveščeni o zbiranju njihovih komunikacij, odvisno od pravne podlage za zbiranje. Zlasti mora vodja obveščevalne agencije ne glede na to, ali se zbrane informacije nanašajo na vsebino komunikacij ali na podrobne podatke o opravljeni komunikaciji, in ne glede na to, ali so bile informacije pridobljene v običajnem postopku ali v nujnem primeru, zadevnega posameznika o nadzornem ukrepu uradno pisno obvestiti v 30 dneh od datuma, na katerega se je nadzor končalČlen 9-2(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To se v skladu s členom 13-4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij uporablja za zbiranje vsebine komunikacij in za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji.. Uradno obvestilo mora vključevati (1) dejstvo, da so se zbirale informacije, (2) izvedbeni organ in (3) obdobje izvajanja. Če pa bi uradno obvestilo verjetno ogrozilo nacionalno varnost ali življenje in fizično varnost ljudi, se lahko odložiČlen 9-2(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.. Uradno obvestilo je treba poslati v 30 dneh po prenehanju razlogov za odlogČlen 13-4(2) in člen 9-2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij..Vendar se ta zahteva po uradnem obveščanju nanaša le na zbiranje informacij, kadar je vsaj ena od strank korejski državljan. Zato bodo posamezniki, ki niso državljani Koreje, uradno obveščeni le, če se bodo zbirale njihove komunikacije s korejskimi državljani. Če se zbirajo komunikacije izključno med posamezniki, ki niso državljani Koreje, obveznost uradnega obveščanja torej ne velja.Vsebina komunikacij in podrobni podatki o opravljeni komunikaciji, pridobljeni z nadzorom na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, se lahko uporabijo le (1) za preiskovanje, kazenski pregon ali preprečevanje določenih kaznivih dejanj, (2) za disciplinske postopke, (3) za sodne postopke, v katerih se ena od strank komunikacije sklicuje nanje v odškodninskem zahtevku, ali (4) na podlagi drugih predpisov.Člen 5(1)-(2), člen 12 in člen 13-5 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.3.2.1.2.Zbiranje podatkov o komunikaciji, ki ga za namene nacionalne varnosti izvaja policija/tožilciPolicija/tožilec lahko podatke o komunikaciji (vsebino komunikacij in podrobne podatke o opravljeni komunikaciji ) za namene nacionalne varnosti zbira pod enakimi pogoji, kot so opisani v oddelku 3.2.1.1. Postopek, ki se uporablja za ukrepanje v nujnih primerihIn sicer, kadar ukrep usmerjen zoper kaznivo dejanje zarote, ki ogroža nacionalno varnost, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti običajnega postopka soglasja (člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij)., je postopek, ki je bil opisan zgoraj v zvezi z zbiranjem vsebine komunikacij za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v nujnih primerih (tj. člen 8 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij).3.2.2.Zbiranje podatkov o osumljencih terorizma3.2.2.1.Pravna podlagaZ zakonom o boju proti terorizmu je direktor nacionalne obveščevalne službe pooblaščen za zbiranje informacij o osumljencih terorizma.Člen 9 zakona o boju proti terorizmu. Osumljenec terorizma je opredeljen kot član teroristične skupineTeroristična skupina je opredeljena kot skupina teroristov, ki jo je kot tako označila Organizacija združenih narodov (člen 2(2) zakona o boju proti terorizmu)., oseba, ki spodbuja dejavnosti teroristične skupine (s spodbujanjem in razširjanjem zamisli ali taktik teroristične skupine), zbira ali prispeva sredstva za terorizemTerorizem je v členu 2(1) zakona o boju proti terorizmu opredeljen kot ravnanje, storjeno z namenom oviranja izvajanja pooblastil države, lokalne uprave ali tuje vlade (vključno z lokalnimi upravnimi organi in mednarodnimi organizacijami) ali z namenom, da se ta pooblastila izvajajo za namene, ki za njihovo izvajanje niso obvezni, ali za namene zastraševanja javnosti. To vključuje (a) povzročitev smrti osebe ali ogrožanje njenega življenja s povzročitvijo telesne poškodbe ali njenim zadrževanjem, zapiranjem, ugrabitvijo ali zajetjem osebe za talca; (b) določene vrste ravnanja, usmerjene v zrakoplov (npr. povzročitev trčenja, ugrabitev ali poškodovanje zrakoplova med letom); (c) določene vrste ravnanja, povezane z ladjo (npr. zajetje ali uničenje ladje ali morske konstrukcije med obratovanjem ali poškodovanje ladje ali morske konstrukcije med obratovanjem do te mere, da je ogrožena njena varnost, vključno s poškodovanjem tovora, naloženega na ladjo ali morsko konstrukcijo med obratovanjem); (d) namestitev, sprožitev ali drugačen način uporabe biokemičnega, eksplozivnega ali zažigalnega orožja ali naprave z namenom povzročitve smrti, hude poškodbe ali hude materialne škode ali s takim učinkom na določeni vrsti vozil ali objektov (npr. vlakih, tramvajih, motornih vozilih, javnih parkih in postajah, energetski infrastrukturi za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina ter telekomunikacijski infrastrukturi); (e) določene vrste ravnanja, povezanega z jedrskimi ali radioaktivnimi materiali ali jedrskimi objekti (npr. ogrožanje človeških življenj, teles ali premoženja ali drugačno motenje javne varnosti z uničenjem jedrskega reaktorja ali nepravilnim ravnanjem z radioaktivnimi materiali itd.). ali je vpletena v druge dejavnosti pripravljanja ali širjenja terorizma, sodelovanja pri njem ali napeljevanja k njemu, ali oseba, za katero se utemeljeno sumi, da je take dejavnosti izvajala.Člen 2(3) zakona o boju proti terorizmu. Vsak javni uslužbenec, ki izvaja zakon o boju proti terorizmu, mora praviloma spoštovati temeljne pravice iz korejske ustave.Člen 3(3) zakona o boju proti terorizmu.Zakon o boju proti terorizmu sam po sebi ne določa posebnih pristojnosti, omejitev in zaščitnih ukrepov za zbiranje informacij o osumljencih terorizma, temveč se sklicuje na postopke v drugih predpisih. Prvič, direktor nacionalne obveščevalne službe lahko na podlagi zakona o boju proti terorizmu zbira (1) informacije o vstopu v Republiko Korejo in izstopu iz nje, (2) informacije o finančnih transakcijah in (3) podatke o komunikaciji. Ustrezne postopkovne zahteve so glede na iskano vrsto informacij določene v zakonu o priseljevanju, zakonu o carini, zakonu o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah oziroma zakonu o varstvu zasebnosti komunikacij.Člen 9(1) zakona o boju proti terorizmu. V zvezi z zbiranjem informacij o vstopu v Korejo in izstopu iz nje se zakon o boju proti terorizmu sklicuje na postopke iz zakona o priseljevanju in zakona o carini. Vendar v teh zakonih taka pooblastila za zdaj niso določena. V zvezi z zbiranjem podatkov o komunikaciji in informacij o finančnih transakcijah se zakon o boju proti terorizmu sklicuje na omejitve in zaščitne ukrepe iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij (ki so podrobneje opisani v nadaljevanju) in zakona o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah (ki, kot je obrazloženo v oddelku 2.1, ni upošteven za namene ocene za sklep o ustreznosti).Poleg tega člen 9(3) zakona o boju proti terorizmu podrobno določa, da lahko direktor nacionalne obveščevalne službe od upravljavca osebnih podatkovKot je opredeljen v členu 2 zakona o varstvu osebnih podatkov, tj. javna institucija, pravna oseba, organizacija, posameznik itd., ki neposredno ali posredno obdeluje osebne podatke zaradi upravljanja datotek z osebnimi podatki za uradne ali poslovne namene. ali ponudnika podatkov o lokacijiKot je opredeljen v členu 5 zakona o varstvu, uporabi itd. podatkov o lokaciji (v nadaljnjem besedilu: zakon o podatkih o lokaciji), tj. vsakdo, ki je dobil dovoljenje korejske komisije za komunikacije za opravljanje dejavnosti zagotavljanja podatkov o lokaciji. zahteva osebne podatke ali podatke o lokaciji osumljenca terorizma. Ta možnost je omejena na zahteve za prostovoljno razkritje, na katere se upravljavcem osebnih podatkov in ponudnikom podatkov o lokaciji ni treba odzvati, vsekakor pa to lahko storijo le v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in zakonom o podatkih o lokaciji (glej oddelek 3.2.2.2 v nadaljevanju).3.2.2.2.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za prostovoljno razkritje na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o podatkih o lokacijiZahteve za prostovoljno sodelovanje na podlagi zakona o boju proti terorizmu morajo biti omejene na informacije o osumljencih terorizma (glej oddelek 3.2.2.1). Pri vsaki taki zahtevi nacionalne obveščevalne službe je treba upoštevati načela zakonitosti, potrebnosti in sorazmernosti, ki izhajajo iz korejske ustave (člen 12(1) in člen 37(2))Glej tudi člen 3(2) in (3) zakona o boju proti terorizmu., ter zahteve za zbiranje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (člen 3(1) navedenega zakona, glej oddelek 1.2). Zakon o nacionalni obveščevalni službi poleg tega podrobno določa, da nacionalna obveščevalna služba ne sme zlorabljati svojih pooblastil tako, da bi kateri koli organ, organizacijo ali posameznika prisilila v nekaj, česar po zakonu ni dolžan storiti, ali posameznika ovirala pri uresničevanju pravic.Člen 11(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Za kršitev te prepovedi se lahko izrečejo kazenske sankcije.Člen 19 zakona o nacionalni obveščevalni službi.Upravljavci osebnih podatkov in ponudniki podatkov o lokaciji niso zavezani ugoditi zahtevam, ki jih na podlagi zakona o boju proti terorizmu prejmejo od nacionalne obveščevalne službe. Ugodijo jim lahko na prostovoljni podlagi, vendar morajo upoštevati zakon o varstvu osebnih podatkov in zakonom o podatkih o lokaciji. Kar zadeva skladnost z zakonom o varstvu osebnih podatkov, mora upravljavec zlasti upoštevati interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in informacij ne sme razkriti, če bi s tem verjetno nepošteno posegel v interese posameznika ali tretje osebe.Člen 18(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega mora biti zadevni posameznik v skladu z uradnim obvestilom št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov uradno obveščen o razkritju. Tako uradno obveščanje se lahko v izjemnih primerih odloži, zlasti če in dokler bi ogrozilo tekočo kazensko preiskavo ali bi verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo druge osebe, kadar te pravice ali interesi očitno prevladajo nad pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 2(iii).3.2.2.3.Omejitve in zaščitni ukrepi na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacijNa podlagi zakona o boju proti terorizmu lahko obveščevalne agencije zbirajo podatke o komunikaciji (vsebino komunikacij in podrobne podatke o opravljeni komunikaciji) le, kadar je to potrebno za protiteroristične dejavnosti, tj. dejavnosti, povezane s preprečevanjem in protiukrepi proti terorizmu. Za zbiranje osebnih podatkov za namene boja proti terorizmu se uporabljajo postopki iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, opisani v oddelku 3.2.1.3.2.3.Prostovoljno razkritje s strani telekomunikacijskih operaterjevTelekomunikacijski operaterji lahko na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev ugodijo zahtevi za razkritje podatkov o komunikaciji, ki jo poda obveščevalna agencija, ki namerava informacije zbirati za preprečitev grožnje državni varnosti.Člen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Pri vsaki taki zahtevi je treba upoštevati načela zakonitosti, potrebnosti in sorazmernosti, ki izhajajo iz korejske ustave (člena 12(1) in 37(2))Glej tudi člen 3(2) in (3) zakona o boju proti terorizmu., ter zahteve za zbiranje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (člen 3(1) navedenega zakona, glej oddelek 1.2). Poleg tega se uporabljajo enake omejitve in zaščitni ukrepi kot v zvezi s prostovoljnimi razkritji za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.2.4).Zahtevo je treba zlasti predložiti pisno ter navesti razloge zanjo, povezavo z zadevnim uporabnikom in obseg zahtevanih informacij, ponudnik telekomunikacijskih storitev pa mora voditi evidenco in dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Ponudniki telekomunikacijskih storitev niso zavezani ugoditi zahtevam, lahko pa to storijo na prostovoljni podlagi in le v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. V zvezi s tem veljajo za ponudnike telekomunikacijskih storitev iste obveznosti, tudi glede obveščanja posameznika, kot kadar prejmejo zahtevo organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, kakor je podrobneje razloženo v oddelku 2.2.3.3.3.NadzorDejavnosti korejskih obveščevalnih agencij nadzorujejo različni organi. Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil je v skladu z direktivo ministra o izvajanju notranje revizije pod nadzorom ministrstva za narodno obrambo. Nacionalna obveščevalna služba je pod nadzorom izvršilne veje oblasti, parlamenta in drugih neodvisnih organov, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.3.3.1.Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravicZakon o boju proti terorizmu določa, da so obveščevalne agencije pri zbiranju informacij o osumljencih terorizma pod nadzorom komisije za boj proti terorizmu in pooblaščene osebe za varstvo človekovih pravic.Člen 7 zakona o boju proti terorizmu.Komisija za boj proti terorizmu med drugim oblikuje politike v zvezi z dejavnostmi boja proti terorizmu ter nadzoruje izvajanje ukrepov za boj proti terorizmu in dejavnosti različnih pristojnih organov na področju boja proti terorizmu.Člen 5(3) zakona o boju proti terorizmu. Predseduje ji predsednik vlade, sestavlja pa jo več ministrov in vodij vladnih agencij, vključno z ministrom za zunanje zadeve, ministrom za pravosodje, ministrom za narodno obrambo, ministrom za notranje zadeve in varnost, direktorjem nacionalne obveščevalne službe, generalnim komisarjem korejske nacionalne policije in predsednikom komisije za finančne storitve.Člen 3(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Direktor nacionalne obveščevalne službe mora pri izvajanju preiskav v okviru boja proti terorizmu in pri sledenju osumljencem terorizma za zbiranje informacij ali dokaznega gradiva, potrebnega za dejavnosti boja proti terorizmu, poročati predsedniku komisije za boj proti terorizmu (tj. predsedniku vlade).Člen 9(4) zakona o boju proti terorizmu.Z zakonom o boju proti terorizmu je poleg tega vzpostavljena pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic, da bi se temeljne pravice posameznikov varovale pred kršitvami, povzročenimi z dejavnostmi boja proti terorizmu.Člen 7 zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščeno osebo za varstvo človekovih pravic imenuje predsednik komisije za boj proti terorizmu izmed posameznikov, ki izpolnjujejo pogoje iz uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu (tj. vsakdo, ki je usposobljen kot odvetnik in ima najmanj deset let delovnih izkušenj ali strokovno znanje na področju človekovih pravic in je ali je bil najmanj deset let zaposlen na položaju (najmanj) izrednega profesorja ali zaposlen kot višji javni uslužbenec v državnih organih ali lokalnih upravnih organih oziroma ima najmanj deset let delovnih izkušenj na področju človekovih pravic, na primer v nevladni organizaciji).Člen 7(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic je imenovana za dve leti (z možnostjo podaljšanja mandata), razrešiti pa jo je mogoče le iz posebnih, omejenih in upravičenih razlogov, npr. v primeru obtožbe v kazenski zadevi, povezani z njenimi nalogami, v primeru razkritja zaupnih informacij ali zaradi dolgotrajne duševne ali fizične nezmožnosti.Člen 7(3) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu.Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic je pooblaščena za izdajanje priporočil za izboljšanje varstva človekovih pravic s strani organov, udeleženih v dejavnostih boja proti terorizmu, in obdelavo zahtevkov državljanov (glej oddelek 3.4.3).Člen 8(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Kadar je mogoče razumno ugotoviti, da so bile pri opravljanju uradnih dolžnosti kršene človekove pravice, lahko pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic vodji odgovornega organa priporoči odpravo take kršitve.Člen 9(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic se samostojno odloča o sprejetju priporočil, o katerih pa mora poročati predsedniku komisije za boj proti terorizmu. Odgovorni organ pa ji mora nato priglasiti ukrep, sprejet za izvedbo takega priporočila.Člen 9(2) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Če organ priporočila pooblaščene osebe za varstvo človekovih pravic ne bi izvedel, bi se zadeva predala komisiji za boj proti terorizmu, vključno z njenim predsednikom, tj. predsednikom vlade. Do zdaj še ni bilo primerov, ko se njena priporočila ne bi izvedla.3.3.2.ParlamentParlament lahko, kot je opisano v oddelku 2.3.2, preiskuje in pregleduje delovanje javnih organov ter v tem okviru zahteva razkritje dokumentov in navzočnost prič. Ta parlamentarni nadzor v zvezi z zadevami, ki spadajo v pristojnost nacionalne obveščevalne službe, izvaja obveščevalni odbor parlamenta.Člen 36 in člen 37(1), točka 16, zakona o parlamentu. Direktor nacionalne obveščevalne službe, ki nadzoruje, kako agencija izvaja svoje naloge, poroča obveščevalnemu odboru (in predsedniku republike).Člen 18 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Obveščevalni odbor sam lahko zahteva tudi poročilo o konkretni zadevi, na kar se mora direktor nacionalne obveščevalne službe nemudoma odzvati.Člen 15(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Odgovor obveščevalnemu odboru ali pričanje pred njim lahko zavrne le v zvezi z državnimi skrivnostmi o vojaških ali diplomatskih zadevah ali zadevah, povezanih s Severno Korejo, katerih javno razkritje bi lahko resno vplivalo na nacionalno usodo.Člen 17(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Državne skrivnosti so opredeljene kot dejstva, dobrine ali znanje, ki se štejejo za državne skrivnosti, dostop do katerih je dovoljen omejenemu obsegu oseb in ki se ne razkrijejo nobeni drugi državi ali organizaciji, da se prepreči resno poslabšanje nacionalne varnosti, glej člen 13(4) zakona o nacionalni obveščevalni službi. V tem primeru lahko obveščevalni odbor zahteva pojasnilo predsednika vlade. Če se tako pojasnilo ne zagotovi v sedmih dneh od vložitve zahteve, odgovora ali pričanja ni več mogoče zavrniti.Če parlament odkrije, da se je izvajala nezakonita ali neprimerna dejavnost, lahko od zadevnega javnega organa zahteva sprejetje popravnih ukrepov, vključno z dodelitvijo odškodnine, sprejetjem disciplinskih ukrepov in izboljšanjem notranjih postopkov.Člen 16(2) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Po taki zahtevi mora organ takoj ukrepati in o rezultatu poročati parlamentu. V zvezi s parlamentarnim nadzorom obstajajo na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij posebna pravila glede uporabe ukrepov za omejevanje komunikacij (tj. zbiranje vsebine komunikacij).Člen 15 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Parlament lahko vodje obveščevalnih agencij zaprosi za poročilo o posameznih ukrepih za omejevanje komunikacij. Poleg tega lahko na kraju samem izvede preglede opreme za prisluškovanje. Nazadnje, obveščevalne agencije, ki so zbrale informacije o vsebini za namene nacionalne varnosti, in operaterji, ki so te informacije razkrili, morajo o takem razkritju poročati na zahtevo parlamenta.3.3.3.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregledOdbor za revizijo in inšpekcijski pregled izvaja enake nadzorne funkcije v zvezi z obveščevalnimi agencijami kot na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.3.2).Kot to velja za obveščevalni odbor parlamenta, lahko tudi direktor nacionalne obveščevalne službe odgovor odboru za revizijo in inšpekcijski pregled zavrne le, če gre za zadeve, ki so državna skrivnost, in bi njihovo javno razkritje resno vplivalo na nacionalno usodo (člen 13(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi).3.3.4.Komisija za varstvo osebnih podatkovKomisija za varstvo osebnih podatkov zagotavlja dodatni nadzor pri obdelavi podatkov za namene nacionalne varnosti, tudi v fazi zbiranja. Kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku 1.2, to vključuje splošna načela in obveznosti iz člena 3 in člena 58(4) zakona o varstvu osebnih podatkov ter uresničevanje pravic posameznikov, zagotovljenih s členom 4 zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega nadzor komisije za varstvo podatkov v skladu s členom 7-8(3) in (4) ter členom 7-9(5) zakona o varstvu osebnih podatkov zajema tudi morebitne kršitve pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov, kot so zakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o boju proti terorizmu in zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Vsaka kršitev navedenih zakonov glede na zahteve iz člena 3(1) zakona o varstvu osebnih podatkov, ki veljajo za zakonito in pošteno zbiranje osebnih podatkov, pomeni tudi kršitev navedenega zakona. Komisija za varstvo osebnih podatkov je tako pooblaščena, da preiščeČlen 63 zakona o varstvu osebnih podatkov. kršitve zakonov, ki urejajo dostop do podatkov za namene nacionalne varnosti, in pravil za obdelavo iz zakona o varstvu osebnih podatkov, izda nasvete za izboljšanje, naloži popravne ukrepe, priporoči disciplinske ukrepe in predloži morebitna kazniva dejanja ustreznim preiskovalnim organom.Člen 61(2), člen 65(1) in (2) ter člen 64(4) zakona o varstvu osebnih podatkov.3.3.5.Nacionalna komisija za človekove praviceNadzor, ki ga izvaja nacionalna komisija za človekove pravice, velja enako za obveščevalne agencije in druge vladne organe (glej oddelek 2.3.2).3.4.Pravna sredstva posameznikov3.4.1.Pravna sredstva pred pooblaščeno osebo za varstvo človekovih pravicPooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic, vzpostavljena v okviru komisije za boj proti terorizmu, zagotavlja posebno pravno sredstvo v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov v okviru dejavnosti boja proti terorizmu. Obravnava zahtevke državljanov v zvezi s kršitvami človekovih pravic kot posledice dejavnosti boja proti terorizmu.Člen 8(1), točka 2, uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Priporoči lahko popravne ukrepe, zadevni organ pa ji mora poročati o vseh ukrepih, sprejetih za izvajanje takih priporočil. Da lahko posameznik vloži pritožbo pri pooblaščeni osebi za varstvo človekovih pravic, ni potrebno procesno upravičenje. Posledično bo ta pritožbo obravnavala, čeprav zadevni posameznik v fazi dopustnosti dejansko ne more dokazati škode.3.4.2.Mehanizmi pravnih sredstev, ki so na voljo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkovPosamezniki lahko v zvezi z osebnimi podatki, ki se obdelujejo za namene nacionalne varnosti, uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov.Člen 3(5) ter člen 4(1), (3) in (4) zakona o varstvu osebnih podatkov. Zahteve za uresničevanje teh pravic se lahko vložijo neposredno pri obveščevalni agenciji ali posredno prek komisije za varstvo osebnih podatkov. Obveščevalna agencija lahko uresničevanje pravice odloži, omeji ali zavrne, kolikor in dokler je to potrebno in sorazmerno za zaščito pomembnega cilja javnega interesa (npr. kolikor in dokler bi priznanje pravice ogrozilo tekočo preiskavo ali nacionalno varnost) ali kadar bi priznanje pravice lahko povzročilo škodo za življenje ali telo tretje osebe. Kadar se zahteva zavrne ali omeji, je treba posameznika nemudoma uradno obvestiti o razlogih.Poleg tega imajo posamezniki v skladu s členom 58(4) zakona o varstvu osebnih podatkov (zahteva po zagotovitvi ustrezne obravnave posameznih pritožb) in členom 4(5) navedenega zakona (pravica do ustreznega pravnega sredstva za škodo, ki izhaja iz obdelave osebnih podatkov, v hitrem in poštenem postopku) pravico do uveljavljanja pravnih sredstev. To vključuje pravico do poročanja o domnevni kršitvi klicnemu centru za vprašanja v zvezi z zasebnostjo, ki ga upravlja korejska agencija za splet in varnost, in vložitev pritožbe pri komisiji za varstvo osebnih podatkov.Člen 62 in člen 63(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta pravna sredstva so na voljo v primeru morebitnih kršitev pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti, in morebitnih kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov. Kot je pojasnjeno v uradnem obvestilu št. 2021-1, lahko posameznik iz EU vloži pritožbo pri komisiji za varstvo osebnih podatkov prek svojega nacionalnega organa za varstvo podatkov. V tem primeru komisija za varstvo osebnih podatkov posameznika uradno obvesti prek nacionalnega organa za varstvo podatkov po zaključku preiskave (med drugim, če je ustrezno, o naloženih popravnih ukrepih). Zoper odločitve ali neukrepanje te komisije pa se je mogoče nadalje pritožiti pri korejskih sodiščih, in sicer na podlagi zakona o upravnem sporu.3.4.3.Pravna sredstva pred nacionalno komisijo za človekove praviceMožnost uveljavljanja individualnih pravnih sredstev pri nacionalni komisiji za človekove pravice velja enako za obveščevalne agencije in druge vladne organe (glej oddelek 2.4.2).3.4.4.Sodno varstvoKot to velja v zvezi z dejavnostmi organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, lahko posamezniki uveljavljajo različna pravna sredstva zoper obveščevalne agencije v zvezi s kršitvami zgoraj navedenih omejitev in zaščitnih ukrepov.Prvič, posamezniki lahko prejmejo odškodnino za škodo na podlagi zakona o državni odškodnini. V enem primeru je bila odškodnina na primer dodeljena v zvezi z nezakonitim nadzorom, ki ga je izvajalo poveljstvo za podporo obrambnih sil (predhodnik poveljstva za varnostno podporo obrambnih sil).Odločba vrhovnega sodišča št. 96Da42789 z dne 24. julija 1998.Drugič, posamezniki lahko na podlagi zakona o upravnem sporu izpodbijajo odločitve in opustitve s strani upravnih agencij, med drugim obveščevalnih agencij.Člena 3 in 4 zakona o upravnem sporu.Nazadnje, posamezniki lahko zoper ukrepe, ki so jih sprejele obveščevalne agencije, vložijo ustavno pritožbo pri ustavnem sodišču na podlagi zakona o ustavnem sodišču.
Kim Hyucksoo
direktor nacionalnega centra za boj proti terorizmu
L0442022SL110120211217SL0001.00036919022Pravni okvir za zbiranje in uporabo osebnih podatkov s strani korejskih javnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter nacionalne varnostiNaslednji dokument vsebuje pregled pravnega okvira za zbiranje in uporabo osebnih podatkov s strani korejskih javnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter nacionalne varnosti (v nadaljnjem besedilu: vladni dostop), zlasti kar zadeva razpoložljivo pravno podlago, pogoje (omejitve) in zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo, ter neodvisni nadzor in individualne možnosti pravnega varstva.1.SPLOŠNA PRAVNA NAČELA, POMEMBNA ZA VLADNI DOSTOP1.1.Ustavni okvirUstava Republike Koreje določa pravico do zasebnosti na splošno (člen 17) in zlasti pravico do komunikacijske zasebnosti (člen 18). Dolžnost države je, da zagotavlja ti temeljni praviciČlen 10 ustave Republike Koreje, razglašene 17. julija 1948 (v nadaljnjem besedilu: ustava).. Ustava nadalje določa, da se lahko pravice in svoboščine državljanov omejijo le z zakonodajo, če je to potrebno zaradi nacionalne varnosti ali ohranjanja javnega reda in miru v javno dobroČlen 37(2) ustave.. Tudi če so take omejitve uvedene, pa ne smejo posegati v bistvo svoboščine ali praviceČlen 37(2) ustave.. Korejska sodišča so te določbe uporabljala v zadevah, ki so se nanašale na poseganje vlade v zasebnost. Vrhovno sodišče je na primer ugotovilo, da se z nadzorovanjem državljanov krši temeljna pravica do zasebnosti, pri čemer je poudarilo, da imajo državljani pravico do samoodločanja glede osebnih podatkovOdločba vrhovnega sodišča Koreje št. 96DA42789 z dne 24. julija 1998.. V drugi zadevi je ustavno sodišče odločilo, da je zasebnost temeljna pravica, ki državljanom zagotavlja zaščito pred poseganjem države v njihovo zasebno življenje in opazovanjem njihovega zasebnega življenjaOdločba ustavnega sodišča št. 2002 Hun-Ma51 z dne 30. oktobra 2003. Ustavno sodišče je podobno v odločbah št. 99Hun-Ma513 in št. 2004Hun-Ma190 (konsolidirana) z dne 26. maja 2005 pojasnilo, da je pravica do nadzora nad lastnimi osebnimi podatki pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da se sam odloči, kdaj, komu ali prek koga in v kakšnem obsegu se bodo njegovi osebni podatki razkrili oziroma kdaj, pri kom ali prek koga in v kakšnem obsegu se bodo uporabili. S to temeljno pravico, ki sicer ni opredeljena v ustavi, se osebna svoboda odločanja ščiti pred tveganjem, ki ga povzroča širitev državnih funkcij in informacijsko-komunikacijske tehnologije..Korejska ustava nadalje zagotavlja, da se nikomur ne sme odvzeti prostost, ga pridržati, preiskati, zaslišati ali mu zaseči predmete, razen če tako določa zakon.Člen 12(1), prvi stavek, ustave. Poleg tega se lahko preiskave in zasegi opravijo le na podlagi odredbe, ki jo izda sodnik, na zahtevo tožilca in ob upoštevanju ustreznega postopka.Člen 16 in člen 12(3) ustave. Preiskovalni organi lahko v izjemnih okoliščinah, tj. kadar je osumljenec kaznivega dejanja prijet med storitvijo kaznivega dejanja (in flagrante delicto) ali če obstaja tveganje, da bi lahko osumljenec storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izreči kazen zapora treh let ali več, pobegnil ali uničil dokaze, opravijo preiskavo ali zaseg brez odredbe, vendar morajo v tem primeru njeno izdajo zahtevati naknadno.Člen 12(3) ustave. Ta splošna načela so nadalje izoblikovana v posebnih zakonih, ki obravnavajo kazenski postopek in zaščito komunikacij (glej v nadaljevanju za podroben pregled).Ustava glede tujih državljanov določa, da je njihov status zagotovljen v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnimi pogodbami.Člen 6(2) ustave. Pravice do zasebnosti zagotavlja več mednarodnih sporazumov, katerih podpisnica je Koreja, na primer Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (člen 17), Konvencija o pravicah invalidov (člen 22) in Konvencija o otrokovih pravicah (člen 16). Čeprav se ustava načeloma sklicuje na pravice državljanov, je ustavno sodišče odločilo, da imajo temeljne pravice tudi tuji državljani.Odločba ustavnega sodišča št. 93 Hun-MA120 z dne 29. decembra 1994. Glej na primer tudi odločbo ustavnega sodišča št. 2014Hun-Ma346 (z dne 31. maja 2018), v kateri je sodišče ugotovilo, da je bila sudanskemu državljanu, pridržanemu na letališču, kršena ustavna pravica do prejema pomoči pravnega svetovalca. V drugem primeru je ustavno sodišče ugotovilo, da je svobodna izbira zakonitega delovnega mesta tesno povezana s pravico do prizadevanja za srečo ter človekovim dostojanstvom in vrednostjo, zato ni omejena le na državljane, temveč je lahko zagotovljena tudi tujcem, zakonito zaposlenim v Republiki Koreji (odločba ustavnega sodišča št. 2007Hun-Ma1083 z dne 29. septembra 2011). Zlasti je navedlo, da ima vsak človek, ne le vsak državljan, pravico do varstva svojega dostojanstva in vrednosti ter pravico, da si prizadeva za srečo.Odločba ustavnega sodišča št. 99HeonMa494 z dne 29. novembra 2001. Pojasnilo je tudi, da je pravica do nadzora nad lastnimi podatki temeljna pravica, ki izhaja iz pravice do dostojanstva in prizadevanja za srečo ter pravice do zasebnega življenja.Glej na primer odločbo ustavnega sodišča št. 99HunMa513. Čeprav se v sodni praksi pravica do zasebnosti posameznikov, ki niso državljani Koreje, do zdaj ni posebej obravnavala, je torej med strokovnjaki splošno sprejeto, da so v členih 12 do 22 ustave (ki vključujejo pravico do zasebnosti in osebno svobodo) določene pravice ljudi.Nazadnje, ustava določa tudi pravico, da se od javnih organov zahteva pravična odškodnina.Člen 29(1) ustave. Poleg tega lahko na podlagi zakona o ustavnem sodišču vsakdo, katerega temeljne pravice, ki jih zagotavlja ustava, so kršene z izvajanjem pooblastil državnih organov (razen z odločbami sodišč), vloži ustavno pritožbo pri ustavnem sodišču.Člen 68(1) zakona o ustavnem sodišču.1.2.Splošna pravila o varstvu podatkovSplošni zakon o varstvu podatkov v Republiki Koreji je zakon o varstvu osebnih podatkov, ki se uporablja za zasebni in javni sektor. V zvezi z javnimi organi se navedeni zakon sklicuje zlasti na obveznost oblikovati politike za preprečevanje škodljivih posledic zlorabe in nepravilne uporabe osebnih podatkov, nediskretnega nadzora in sledenja itd. ter krepitev dostojanstva ljudi in njihove zasebnostiČlen 5(1) zakona o varstvu osebnih podatkov..Pri obdelavi osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj veljajo vse zahteve iz zakona o varstvu osebnih podatkov. To na primer pomeni, da morajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj izpolnjevati zahteve glede zakonite obdelave, tj. sklicevati se morajo na eno od pravnih podlag za zbiranje, uporabo ali zagotavljanje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (členi 15 do 18 zakona o varstvu osebnih podatkov), ter načela omejitve namena (člen 3(1) in (2) zakona o varstvu osebnih podatkov), sorazmernosti/najmanjšega obsega podatkov (člen 3(1) in (6) zakona o varstvu osebnih podatkov), omejene hrambe podatkov (člen 21 zakona o varstvu osebnih podatkov), varnosti podatkov, vključno z uradnim obveščanjem o kršitvi varnosti podatkov (člen 3(4) ter člena 29 in 34 zakona o varstvu osebnih podatkov), in preglednosti (člen 3(1) in (5) ter členi 20, 30 in 32 zakona o varstvu osebnih podatkov). V zvezi z občutljivimi podatki se uporabljajo posebni zaščitni ukrepi (člen 23 zakona o varstvu osebnih podatkov). Poleg tega lahko posamezniki zoper organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v skladu s členom 3(5), členom 4 in členi 35 do 39-2 zakona o varstvu osebnih podatkov uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave.Čeprav se zakon o varstvu osebnih podatkov torej v celoti uporablja za obdelavo osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vsebuje izjemo, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene nacionalne varnosti. V skladu s členom 58(1), točka 2, zakona o varstvu osebnih podatkov se členi 15 do 50 navedenega zakona ne uporabljajo za osebne podatke, zbrane ali zahtevane za analizo informacij, povezanih z nacionalno varnostjo.Člen 58(1), točka 2, zakona o varstvu osebnih podatkov. Nasprotno pa se še naprej uporabljajo poglavje I (Splošne določbe), poglavje II (Oblikovanje politik za varstvo osebnih podatkov itd.), poglavje VIII (Kolektivna tožba zoper kršitev podatkov), poglavje IX (Dodatne določbe) in poglavje X (Kazenske določbe) zakona o varstvu osebnih podatkov. To vključuje splošna načela o varstvu podatkov iz člena 3 (Načela varstva osebnih podatkov) in pravice posameznikov, zagotovljene s členom 4 zakona o varstvu osebnih podatkov (Pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki). To pomeni, da se tudi na tem področju zagotavljajo glavna načela in pravice. Poleg tega člen 58(4) zakona o varstvu podatkov določa, da je treba take podatke obdelati v najmanjšem možnem obsegu, potrebnem za dosego predvidenega namena, in za najkrajše možno obdobje; prav tako se z njim zahteva, da upravljavec osebnih podatkov sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovita varno upravljanje in ustrezna obdelava podatkov, kot so tehnični, upravljavski in fizični zaščitni ukrepi ter ukrepi za ustrezno obravnavanje posameznih pritožb.Komisija za varstvo osebnih podatkov je v uradnem obvestilu št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov dodatno pojasnila, kako se navedeni zakon glede na to delno izjemo uporablja pri obdelavi osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 6. To vključuje zlasti pravice posameznikov (do dostopa, popravka, prenehanja obdelave in izbrisa) ter razloge in omejitve za morebitno omejevanje teh pravic. Glede na uradno obvestilo uporaba temeljnih načel, pravic in obveznosti iz zakona o varstvu osebnih podatkov pri obdelavi osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti odraža jamstva, določena z ustavo, za varstvo pravice posameznika do nadzora nad svojimi osebnimi podatki. Pri vsaki omejitvi te pravice, na primer ko je to potrebno zaradi zaščite nacionalne varnosti, je treba tehtati med pravicami in interesi posameznika ter ustreznimi javnimi interesi, pri tem pa se ne sme posegati v bistvo pravice (člen 37(2) ustave).2.VLADNI DOSTOP ZA NAMENE PREPREČEVANJA, ODKRIVANJA IN PREISKOVANJA KAZNIVIH DEJANJ2.1.Pristojni javni organi na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanjNa podlagi zakona o kazenskem postopku, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev lahko policija, tožilci in sodišča zbirajo osebne podatke za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. V obsegu, v katerem zakon o nacionalni obveščevalni službi podeljuje tako pooblastilo nacionalni obveščevalni službi, mora ta upoštevati navedene zakone.Glej člen 3 zakona o nacionalni obveščevalni službi (zakon št. 12948), ki se nanaša na kazenske preiskave določenih kaznivih dejanj, kot so vstaja, upor in kazniva dejanja, povezana z nacionalno varnostjo (npr. vohunjenje). V tem okviru bi se v zvezi s preiskavami in zasegi uporabljali postopki iz zakona o kazenskem postopku, medtem ko bi zakon o varstvu zasebnosti komunikacij urejal zbiranje komunikacijskih podatkov (glej del 3 o določbah, ki se nanašajo na dostop do komunikacij za namene nacionalne varnosti). Nazadnje, zakon o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah finančnim institucijam zagotavlja pravno podlago za razkritje informacij finančnoobveščevalni enoti Koreje za namen preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ta specializirana agencija pa lahko take informacije nato zagotovi organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Vendar te obveznosti razkritja veljajo le za upravljavce podatkov, ki obdelujejo osebne kreditne informacije v skladu z zakonom o kreditnih informacijah in ki so pod nadzorom komisije za finančne storitve. Ker je obdelava osebnih kreditnih informacij s strani takih upravljavcev izključena iz področja uporabe sklepa o ustreznosti, omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo na podlagi zakona o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah v tem dokumentu niso podrobneje opisani.2.2.Pravna podlaga in omejitveZakon o kazenskem postopku (glej oddelek 2.2.1), zakon o varstvu zasebnosti komunikacij (glej oddelek 2.2.2) ter zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev (glej oddelek 2.2.3) zagotavljajo pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter določajo omejitve in zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo.2.2.1.Preiskave in zasegi2.2.1.1.Pravna podlagaTožilci in višji pravosodni policisti lahko pregledajo predmete, preiščejo osebe ali zasežejo predmete le, če (1) je oseba osumljena storitve kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: osumljenec kaznivega dejanja), (2) je to nujno za preiskavo ter (3) se šteje, da so predmeti, ki naj bi se pregledali, osebe, ki naj bi se preiskale, in morebitni zaseženi predmeti povezani z zadevo.Člen 215(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Enako lahko sodišča opravijo preiskave ali zasežejo predmete, ki naj bi se uporabili kot dokaz ali bi se lahko odvzeli, če se šteje, da so taki predmeti ali osebe povezani s konkretno zadevo.Člen 106(1) ter člena 107 in 109 zakona o kazenskem postopku.2.2.1.2.Omejitve in zaščitni ukrepiTožilci in pravosodni policisti morajo kot splošno obveznost spoštovati človekove pravice osumljenca kaznivega dejanja in vseh drugih zadevnih oseb.Člen 198(2) zakona o kazenskem postopku. Poleg tega se lahko obvezni ukrepi za dosego namena preiskave sprejmejo le, kadar je to izrecno določeno v zakonu o kazenskem postopku, in v najmanjšem potrebnem obsegu.Člen 199(1) zakona o kazenskem postopku.Preiskave, pregledi ali zasegi, ki jih policisti ali tožilci izvedejo v okviru kazenskih preiskav, lahko potekajo le na podlagi pridobljene odredbe sodišča.Člen 215(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Organ, ki vloži vlogo za izdajo odredbe, mora predložiti dokazno gradivo, iz katerega so razvidni razlogi za sum, da je posameznik storil kaznivo dejanje, da je potrebna preiskava, pregled ali zaseg in da obstajajo ustrezni predmeti, ki jih je treba zaseči.Člen 108(1) uredbe o kazenskem postopku. V odredbi morajo biti med drugim navedeni imena osumljenca kaznivega dejanja in kaznivo dejanje, kraj, oseba ali predmeti, ki jih je treba preiskati, ali predmeti, ki jih je treba zaseči, datum izdaje in dejansko obdobje uporabe.Člen 114(1) zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 219 navedenega zakona. Podobno je treba, ko se v okviru tekočega sodnega postopka zunaj glavne obravnave izvajajo preiskave in zasegi, predhodno pridobiti odredbo sodišča.Člen 113 zakona o kazenskem postopku. Zadevni posameznik in njegov zagovornik sta vnaprej uradno obveščena o preiskavi ali zasegu in sta lahko prisotna ob izvršitvi odredbe sodišča.Člena 121 in 122 zakona o kazenskem postopku.Kadar se izvajajo preiskave ali zasegi in je predmet, ki ga je treba preiskati, računalniški disk ali drug nosilec podatkov, se načeloma zasežejo le sami (kopirani ali natisnjeni) podatki in ne celoten nosilec podatkov.Člen 106(3) zakona o kazenskem postopku. Sam nosilec podatkov se lahko zaseže le, kadar je praktično nemogoče ločeno natisniti ali kopirati potrebne podatke ali kadar namena preiskave praktično ni mogoče doseči drugače.Člen 106(3) zakona o kazenskem postopku. Zadevnega posameznika je treba nemudoma uradno obvestiti o zasegu.Člen 219 zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 106(4) zakona o kazenskem postopku. V zakonu o kazenskem postopku ni izjem v zvezi s tem uradnim obvestilom.Preiskave, pregledi in zasegi brez odredbe lahko potekajo le v omejenih primerih. Prvič, tako je v primeru, ko odredbe zaradi nujnosti na kraju izvršitve kaznivega dejanja ni mogoče pridobiti.Člen 216(3) zakona o kazenskem postopku. Kljub temu je treba odredbo nemudoma pridobiti naknadno.Člen 216(3) zakona o kazenskem postopku. Drugič, preiskave in pregledi brez odredbe lahko potekajo na kraju samem, ko je osumljencu kaznivega dejanja odvzeta prostost ali je pridržan.Člen 216(1) in (2) zakona o kazenskem postopku. Nazadnje, tožilec ali višji pravosodni policist lahko brez odredbe zaseže predmet, ki ga je osumljenec kaznivega dejanja ali tretja oseba zavrgla ali je bil prostovoljno izročen.Člen 218 zakona o kazenskem postopku. V zvezi z osebnimi podatki to zajema le podatke, ki jih prostovoljno zagotovi zadevni posameznik sam, ne pa tudi upravljavec osebnih podatkov, ki ima take podatke (za kar bi bila na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov potrebna posebna pravna podlaga). Predmeti, izročeni prostovoljno, so dopustni kot dokazi v sodnem postopku le, če ni razumnega dvoma o prostovoljni naravi razkritja, kar mora dokazati tožilec. Glej odločbo vrhovnega sodišča št. 2013Do11233 z dne 10. marca 2016.Dokazi, pridobljeni v nasprotju z zakonom o kaznivih dejanjih, niso dopustni.Člen 308-2 zakona o kazenskem postopku. Poleg tega kazenski zakonik določa, da se nezakonite preiskave oseb ali prebivališča osebe, zastražene stavbe, gradnje, avtomobila, ladje, zrakoplova ali bivalnega prostora kaznujejo s kaznijo zapora do treh let.Člen 321 kazenskega zakona. Ta določba se zato uporablja tudi, kadar se med nezakonitim zasegom zasežejo predmeti, kot so naprave za shranjevanje podatkov.2.2.2.Zbiranje podatkov o komunikaciji2.2.2.1.Pravna podlagaZbiranje podatkov o komunikaciji ureja poseben zakon, tj. zakon o varstvu zasebnosti komunikacij. Navedeni zakon zlasti določa, da nihče ne sme cenzurirati pošte, prisluškovati pogovorom prek telekomunikacij, pošiljati podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji oziroma snemati ali poslušati pogovorov med drugimi, ki niso javni, razen na podlagi zakona o kazenskem postopku, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij ali zakona o vojaškem sodišču.Člen 3 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zakon o vojaškem sodišču načeloma ureja zbiranje informacij o vojaškem osebju, za civiliste pa se lahko uporablja le v omejenih primerih (npr. če bi vojaško osebje in civilisti skupaj storili kaznivo dejanje ali če posameznik stori kaznivo dejanje zoper vojsko, se lahko postopek začne pred vojaškim sodiščem, glej člen 2 zakona o vojaškem sodišču). Splošne določbe, ki urejajo preiskave in zasege, so podobne zakonu o kazenskem postopku, glej na primer člene 146 do 149 in 153 do 156 zakona o vojaškem sodišču. Navadna pošta se lahko na primer zbira le, kadar je to potrebno za preiskavo in na podlagi odredbe vojaškega sodišča. Če bi se zbirale elektronske komunikacije, se uporabljajo omejitve in zaščitni ukrepi iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pojem komunikacija v smislu zakona o varstvu zasebnosti komunikacij zajema običajno pošto in telekomunikacije.V členu 2(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij je navedeno: prenos ali sprejem vseh vrst zvokov, besed, simbolov ali podob po žici, brezžično, po optičnem kablu ali drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s telefonom, e-pošto, storitvijo podatkov o članstvu, telefaksom in radijskim osebnim klicem. V zvezi s tem se v zakonu razlikuje med ukrepi za omejevanje komunikacijČlen 2(7) in člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. in zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Pojem ukrepi za omejevanje komunikacij zajema cenzuro, tj. zbiranje vsebine navadne pošte, in prisluškovanje pogovorom, tj. neposredno prestrezanje (pridobivanje ali snemanje) vsebine telekomunikacij.Cenzura je opredeljena kot odpiranje pošte brez privolitve zadevne osebe ali seznanitev z vsebino, njeno snemanje ali zadržanje z drugimi sredstvi (člen 2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Prisluškovanje pogovorom pomeni pridobivanje ali snemanje vsebine telekomunikacij s prisluškovanjem ali skupnim branjem zvokov, besed, simbolov ali podob v okviru komunikacij z elektronskimi in mehanskimi napravami brez privolitve zadevne osebe ali poseganje v njihov prenos in sprejem (člen 2(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Pojem podrobni podatki o opravljeni komunikaciji zajema podatke o evidencah opravljenih telekomunikacij, kar vključuje podatke o datumu telekomunikacij ter času njihovega začetka in konca, številu dohodnih in odhodnih klicev, naročniški številki sogovornika ter pogostosti uporabe, dnevniške datoteke o uporabi telekomunikacijskih storitev in podatke o lokaciji (npr. iz baznih postaj, ki sprejemajo signal).Člen 2(11) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij določa omejitve in zaščitne ukrepe za zbiranje obeh vrst podatkov, za neupoštevanje več teh zahtev pa se izrečejo kazenske sankcije.Člena 16 in 17 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To se nanaša na primere, ko zbiranje poteka brez odredbe sodišča, ko se ne vodijo evidence, ko zbiranje ne preneha ob koncu nujnega primera ali ko zadevni posameznik ni obveščen.2.2.2.2.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za zbiranje vsebine komunikacij (ukrepi za omejevanje komunikacij)Zbiranje vsebine komunikacij lahko poteka le kot dodatni način za lajšanje kazenske preiskave (tj. kot skrajni ukrep), pri čemer si je treba prizadevati za čim manjše poseganje v zaupnost komunikacij med ljudmi.Člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ukrepi za omejevanje komunikacij se lahko v skladu s tem splošnim načelom uporabijo le, če bi se sicer težko preprečila storitev kaznivega dejanja, prijel storilec kaznivega dejanja ali zbrali dokazi.Člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki zbirajo vsebino komunikacij, morajo s tem takoj prenehati, ko nadaljnji dostop ni več potreben, s čimer zagotovijo, da je poseganje v zasebnost komunikacij čim manjše.Člen 2 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Poleg tega se lahko ukrepi za omejevanje komunikacij uporabijo le, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se načrtujejo, izvajajo ali so bila storjena določena huda kazniva dejanja, izrecno navedena v zakonu o varstvu zasebnosti komunikacij. To vključuje kazniva dejanja, kot so vstaja, kriminal, povezan z drogami, ali kazniva dejanja, ki vključujejo uporabo eksploziva, in kazniva dejanja, povezana z nacionalno varnostjo, diplomatskimi odnosi ali vojaškimi oporišči in objekti.Člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Cilj ukrepa za omejevanje komunikacij morajo biti določene poštne pošiljke oziroma telekomunikacije, ki jih pošlje ali prejme osumljenec, ali poštne pošiljke oziroma telekomunikacije, ki jih osumljenec pošlje ali prejme v določenem obdobju.Člen 5(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Tudi kadar so izpolnjeni vsi ti pogoji, lahko zbiranje podatkov o vsebini poteka le na podlagi odredbe sodišča. Zlasti lahko tožilec zahteva, da sodišče dovoli zbiranje podatkov o vsebini v zvezi z osumljencem ali preiskovancem.Člen 6(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Podobno lahko pravosodni policist za dovoljenje zaprosi tožilca, ta pa lahko nato zahteva odredbo sodišča.Člen 6(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zahteva za izdajo odredbe mora biti pisna in mora vsebovati točno določene elemente. Zlasti morajo biti v njej navedeni (1) utemeljeni razlogi za sum, da se načrtuje, izvaja ali je bilo storjeno eno od kaznivih dejanja s seznama, ter vse dokazno gradivo, ki že na prvi pogled potrjuje sum, (2) ukrepi za omejevanje komunikacij, njihovi cilji, obseg, namen in dejansko obdobje izvajanja ter (3) kraj in način izvedbe ukrepov.Člen 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 4(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Če so izpolnjene pravne zahteve, lahko sodišče izda pisno dovoljenje za izvedbo ukrepov za omejevanje komunikacij v zvezi z osumljencem ali preiskovancem.Člen 6(5) in (8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V njem so določene vrste ukrepov ter njihov cilj, obseg, dejansko obdobje izvajanja, kraj in način izvedbe.Člen 6(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Ukrepi za omejevanje komunikacij se lahko izvajajo le dva meseca.Člen 6(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če je njihov namen dosežen še pred koncem tega obdobja, se morajo takoj prenehati izvajati. Če pa so zahtevani pogoji še vedno izpolnjeni, se lahko v dvomesečnem roku vloži zahteva za podaljšanje dejanskega obdobja uporabe teh ukrepov. Taka zahteva mora vključevati dokazno gradivo, ki že na prvi pogled utemeljuje podaljšanje ukrepov.Člen 6(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Podaljšano obdobje skupno ne sme presegati enega leta ali treh let za določena posebno huda kazniva dejanja (npr. kazniva dejanja, povezana z vstajo, vojaškim napadom tujih sil, nacionalno varnostjo itd.).Člen 6(8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko zahtevajo pomoč komunikacijskih operaterjev, in sicer z zagotovitvijo pisnega dovoljenja sodišča.Člen 9(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Komunikacijski operaterji morajo sodelovati in prejeto dovoljenje hraniti v svojih evidencah.Člen 15-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 12 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Sodelovanje lahko zavrnejo, če so podatki o ciljnem posamezniku, kot so navedeni na pisnem dovoljenju sodišča (npr. njegova telefonska številka), nepravilni. Poleg tega ne smejo v nobenem primeru razkriti gesel, ki se uporabljajo za telekomunikacije.Člen 9(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Vsakdo, ki izvaja ukrepe za omejevanje komunikacij ali od katerega se zahteva sodelovanje, mora voditi evidenco, v kateri navede namen ukrepov, njihovo izvedbo, datum zagotovitve sodelovanja in cilj.Člen 9(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki izvajajo ukrepe za omejevanje komunikacij, morajo prav tako voditi evidenco, v kateri navedejo podrobnosti in dosežene rezultate.Člen 18(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pravosodni policisti morajo te informacije zagotoviti v poročilu tožilcu ob zaključku preiskave.Člen 18(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Ko tožilec v zvezi z zadevo, v kateri so se uporabili ukrepi za omejevanje komunikacij, vloži obtožni akt ali izda odločitev o tem, da obtožnica ne bo vložena oziroma da se ne bo zahtevalo prijetje zadevnega posameznika (tj. ne le sklep o začasni prekinitvi postopka), mora posameznika, zoper katerega se uporabljajo ukrepi za omejevanje komunikacij, uradno obvestiti o izvedbi takih ukrepov, organu, ki jih je izvedel, in obdobju njihovega izvajanja. Tako uradno obvestilo je treba poslati v 30 dneh po odločitvi.Člen 9-2(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pošiljanje uradnega obvestila se lahko odloži, če je verjetno, da bi to resno ogrozilo nacionalno varnost ali poseglo v javno varnost in red, ali če je verjetno, da bi to povzročilo bistveno škodo za življenje in telo drugih oseb.Člen 9-2(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če namerava tožilec ali pravosodni policist pošiljanje uradnega obvestila odložiti, mora pridobiti soglasje direktorja okrožnega državnega tožilstva.Člen 9-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ko razlogi za odlog prenehajo, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po prenehanju.Člen 9-2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij določa tudi poseben postopek za zbiranje vsebine komunikacij v nujnih primerih. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko vsebino komunikacij zbirajo zlasti v primeru skorajšnjega načrtovanja ali storitve kaznivega dejanja organiziranega kriminala ali drugega hudega kaznivega dejanja, katerega neposredna posledica bi lahko bila smrt ali huda poškodba, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti rednega postopka (kot je opredeljen zgoraj).Člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Policist ali tožilec lahko v takem nujnem primeru sprejme ukrepe za omejevanje komunikacij brez predhodnega dovoljenja sodišča, vendar mora zanj zaprositi takoj po izvedbi ukrepa. Če organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ne pridobi dovoljenja sodišča v 36 urah od trenutka, ko so bili izvedeni nujni ukrepi, mora zbiranje takoj prenehati, čemur običajno sledi uničenje zbranih informacij.Člen 8(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Policisti, ki izvajajo nadzor v nujnih primerih, to počnejo pod nadzorom tožilca, če pa navodil tožilca zaradi nujnosti hitrega ukrepanja ni mogoče zagotoviti vnaprej, mora policija pridobiti soglasje tožilca takoj po začetku izvajanja.Člen 8(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 16(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pravila o uradnem obveščanju posameznika, kot so opisana zgoraj, se uporabljajo tudi za zbiranje vsebine komunikacij v nujnih primerih.Zbiranje informacij v nujnih primerih mora vedno potekati v skladu z izjavo o cenzuri/prisluškovanju v nujnem primeru, organ, ki izvaja zbiranje, pa mora voditi evidenco vseh nujnih ukrepov.Člen 8(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zahtevi sodišču za izdajo dovoljenja za nujne ukrepe je treba priložiti pisni dokument, v katerem so navedeni potrebni ukrepi za omejevanje komunikacij, cilj, obseg, obdobje izvajanja, kraj izvedbe, način in pojasnilo, kako zadevni ukrepi za omejevanje komunikacij izpolnjujejo člen 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacijIn sicer, da obstaja utemeljen razlog za sum, da se načrtujejo, izvajajo ali so bila storjena določena huda kazniva dejanja, ter da drugače ni mogoče preprečiti storitve kaznivega dejanja, prijeti osumljenca ali zbrati dokazov., skupaj z dokazili.V primerih, ko se nujni ukrepi zaključijo hitro, tako da dovoljenje sodišča ni več potrebno (npr. če je osumljenec prijet takoj po začetku prestrezanja, ki s tem preneha), direktor pristojnega državnega tožilstva o nujnem ukrepu obvesti pristojno sodišče.Člen 8(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V obvestilu morajo biti navedeni namen, cilj, obseg, obdobje izvajanja, kraj izvedbe in način zbiranja ter razlogi za nevložitev zahteve za dovoljenje sodišča.Člen 86(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To obvestilo, na podlagi katerega lahko sodišče, ki ga prejme, prouči zakonitost zbiranja, je treba vključitvi v evidenco obvestil o nujnih ukrepih.Na splošno se zahteva, da se lahko vsebina komunikacij, pridobljenih z izvajanjem ukrepov za omejevanje komunikacij na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, uporabi le za preiskovanje, kazenski pregon ali preprečevanje zgoraj navedenih specifičnih kaznivih dejanj, v disciplinskem postopku za ista kazniva dejanja, v okviru odškodninske tožbe, ki jo vloži stranka v komunikaciji, ali kadar to dovoljujejo drugi predpisi.Člen 12 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.V primeru zbiranja telekomunikacij, ki se prenašajo prek interneta, se uporabljajo posebni zaščitni ukrepi.Člen 12-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Take informacije se lahko uporabijo le za preiskovanje hudih kaznivih dejanj iz člena 5(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za hrambo informacij je treba pridobiti soglasje sodišča, ki je dovolilo ukrepe za omejevanje komunikacij.Tožilec ali policist, ki izvaja ukrepe za omejevanje komunikacij, mora v 14 dneh po zaključku ukrepov izbrati telekomunikacije, ki se bodo shranile, in zaprositi za soglasje sodišča (policist mora vlogo predložiti tožilcu, ta pa jo nato vloži pri sodišču), glej člen 12-2(1) in (2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zahtevi za hrambo je treba navesti podatke o ukrepih za omejevanje komunikacij, povzetek rezultatov ukrepov, razloge za hrambo (skupaj z dokazili) in telekomunikacije, ki naj bi se hranile.Člen 12-2(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če taka zahteva ni vložena, je treba pridobljene telekomunikacije izbrisati v 14 dneh po zaključku ukrepov za omejevanje komunikacij.Člen 12-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če je zahteva zavrnjena, je treba telekomunikacije uničiti v sedmih dneh.Člen 12-2(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V primeru izbrisa telekomunikacij je treba sodišču, ki je dovolilo ukrepe za omejevanje komunikacij, v sedmih dneh poslati poročilo, v katerem so navedeni razlogi za izbris ter podrobnosti in čas izbrisa.Če so bile informacije z ukrepi za omejevanje komunikacij pridobljene nezakonito, na splošno niso dopustne kot dokaz v sodnem ali disciplinskem postopku.Člen 4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zakon o varstvu zasebnosti komunikacij prav tako prepoveduje, da bi osebe, ki sodelujejo pri ukrepih za omejevanje komunikacij, razkrile zaupne informacije, pridobljene med izvajanjem takih ukrepov, in da bi take informacije uporabile za škodovanje ugledu oseb, na katere se ti ukrepi nanašajo.Člen 11(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.2.2.2.3.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikacijiOrgani za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij od telekomunikacijskih operaterjev zahtevajo predložitev podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji, kadar je to potrebno za izvedbo preiskave ali izvršitev kazni.Člen 13(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Možnost zbiranja podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji za razliko od zbiranja vsebine podatkov ni omejena na specifična kazniva dejanja. Tudi pri zbiranju tovrstnih podatkov pa je kot za podatke o vsebini potrebno predhodno pisno dovoljenje sodišča, za kar veljajo enaki pogoji, kot so opisani zgoraj.Člena 13 in 6 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Kadar iz nujnih razlogov dovoljenja sodišča ni mogoče pridobiti, se lahko podrobni podatki o opravljeni komunikaciji zbirajo brez odredbe, vendar je treba v tem primeru dovoljenje pridobiti takoj po tem, ko se podatki zahtevajo, in ga predložiti ponudniku telekomunikacijskih storitev.Člen 13(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tudi v tem primeru je treba tako kot pri nujnih ukrepih za omejevanje komunikacij sestaviti dokument s podrobnostmi o zadevi (osumljenec, ukrepi, ki naj bi se sprejeli, domnevno kaznivo dejanje in nujnost). Glej člen 37(5) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če se naknadno dovoljenje ne pridobi, je treba zbrane podatke uničiti.Člen 13(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Tožilci, pravosodni policisti in sodišča morajo voditi evidence zahtev za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji.Člen 13(5) in (6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ponudniki telekomunikacijskih storitev morajo poleg tega o razkritju teh podatkov dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo, evidenco o njih pa morajo hraniti sedem let od datuma razkritja podatkov.Člen 13(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Posamezniki morajo biti načeloma uradno obveščeni o dejstvu, da se zbirajo podrobni podatki o opravljeni komunikaciji.Glej člen 13-3(7) v povezavi s členom 9-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Roki za tako uradno obveščanje so odvisni od okoliščin preiskave.Člen 13-3(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Po sprejetju odločitve o pregonu (ali opustitvi pregona) je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh. Če pa je vložitev obtožnega akta odložena, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po preteku enega leta od datuma sprejetja take odločitve. Vsekakor je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po preteku enega leta od datuma zbiranja podatkov.Uradno obveščanje se lahko odloži, če je verjetno, da bi (1) ogrozilo nacionalno varnost, javno varnost in red, (2) povzročilo smrt ali telesno poškodbo, (3) oviralo pošten sodni postopek (npr. imelo za posledico uničenje dokazov ali grožnje pričam) ali (4) škodilo ugledu osumljenca, žrtev ali drugih oseb, povezanih s kaznivim dejanjem, ali poseglo v njihovo zasebnost.Člen 13-3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za uradno obvestilo, ki temelji na enem od navedenih razlogov, je potrebno dovoljenje direktorja pristojnega okrožnega državnega tožilstva.Člen 13-3(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Ko razlogi za odlog prenehajo, je treba uradno obvestilo poslati v 30 dneh po prenehanju.Člen 13-3(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Uradno obveščeni posamezniki lahko tožilcu ali pravosodnemu policistu predložijo pisno zahtevo v zvezi z razlogi za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Člen 13-3(5) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tožilec ali pravosodni policist mora v tem primeru v 30 dneh po prejemu zahteve pisno navesti razloge, razen če velja ena od navedenih podlag (izjeme za odlog uradnega obveščanja).Člen 13-3(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.2.2.3.Prostovoljno razkritje s strani telekomunikacijskih operaterjevČlen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev dovoljuje, da telekomunikacijski operaterji prostovoljno izpolnijo zahtevo (v podporo sojenju v kazenski zadevi, preiskavi ali izvršitvi kazni) sodišča, tožilca ali vodje preiskovalnega organa za razkritje podatkov o komunikacijah. Podatki o komunikacijah v okviru zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev zajemajo ime, registrsko številko prebivalca, naslov in telefonsko številko uporabnikov, datume, ko uporabniki sklenejo ali prekinejo naročnino, ter oznake za identifikacijo uporabnikov (npr. oznake, ki se uporabljajo za identifikacijo zakonitega uporabnika računalniških sistemov ali komunikacijskih omrežij).Člen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Kot uporabniki se za namen zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev štejejo le posamezniki, ki imajo neposredno sklenjene pogodbe za storitve korejskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev.Člen 2(9) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Zato bodo primeri, v katerih bi se posamezniki iz EU, katerih podatki so se prenesli v Republiko Korejo, šteli za uporabnike na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev, verjetno zelo omejeni, saj ti posamezniki običajno ne bi sklenili neposredne pogodbe s korejskim ponudnikom telekomunikacijskih storitev.Zahteve za pridobitev podatkov o komunikacijah na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev je treba predložiti pisno, v njih pa je treba navesti razloge za zahtevo, povezavo z zadevnim uporabnikom in obseg zahtevanih podatkov.Člen 83(4) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Kadar zaradi nujnosti ni mogoče predložiti pisne zahteve, je treba tako zahtevo predložiti takoj po prenehanju razloga za nujnost.Člen 83(4) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Telekomunikacijski operaterji, ki ugodijo zahtevam za razkritje podatkov o komunikacijah, morajo hraniti evidence z zapisi o zagotovitvi telekomunikacijskih podatkov in s tem povezanim dokaznim gradivom, kot so pisne zahteve.Člen 83(5) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Poleg tega morajo o zagotavljanju podatkov o komunikacijah dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Člen 83(6) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev.Za telekomunikacijske operaterje ne velja obveznost, da morajo ugoditi zahtevam za razkritje podatkov o komunikacijah, na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Zato mora operater vsako zahtevo proučiti glede na zahteve o varstvu podatkov, ki veljajo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Zlasti mora upoštevati interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in informacij ne sme razkriti, če bi s tem verjetno nepošteno posegel v interese posameznika ali tretje osebe.Člen 18(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega mora biti zadevni posameznik v skladu z uradnim obvestilom št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov uradno obveščen o razkritju. Tako uradno obveščanje se lahko v izjemnih primerih odloži, zlasti če in dokler bi ogrozilo tekočo kazensko preiskavo ali bi verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo druge osebe, kadar te pravice ali interesi očitno prevladajo nad pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 2(iii).Vrhovno sodišče je leta 2016 potrdilo, da prostovoljno zagotavljanje podatkov o komunikacijah s strani telekomunikacijskih operaterjev brez odredbe na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev kot tako ne krši pravice do samoodločanja glede informacij uporabnika telekomunikacijske storitve. Hkrati je pojasnilo, da bi taka kršitev nastala, če je očitno, da je organ, ki podatke zahteva, zlorabil pooblastilo za zahtevanje razkritja podatkov o komunikacijah in s tem posegel v interese zadevnega posameznika ali tretje osebe.Odločba vrhovnega sodišča št. 2012Da105482 z dne 10. marca 2016. Vsaka zahteva za prostovoljno razkrije, ki jo vloži organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, mora v skladu s korejsko ustavo (člen 12(1) in člen 37(2)) na splošno izpolnjevati načela zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti.2.3.NadzorNadzor nad organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj se izvaja z različnimi mehanizmi, tako notranje kot s strani zunanjih organov.2.3.1.Notranja revizijaJavni organi so v skladu z zakonom o revizijah v javnem sektorju spodbujeni, da ustanovijo notranji organ za notranjo revizijo, ki bi imel med drugim nalogo nadzora nad zakonitostjo.Člena 3 in 5 zakona o revizijah v javnem sektorju. Vodjem takih revizijskih organov mora biti zagotovljena čim večja neodvisnost.Člen 7 zakona o revizijah v javnem sektorju. Natančneje, imenujejo se izmed oseb zunaj zadevnega organa (npr. nekdanji sodniki, profesorji) za obdobje dveh do petih let, razrešiti pa jih je mogoče le iz utemeljenih razlogov (npr. ko niso zmožni opravljati nalog zaradi duševne ali fizične motnje ali ko so zoper njih uvedeni disciplinski ukrepi).Členi 8 do 11 zakona o revizijah v javnem sektorju. Podobno so revizorji imenovani na podlagi posebnih pogojev iz zakona.Člen 16 in naslednji zakona o revizijah v javnem sektorju. Poročila o revizijah lahko vključujejo priporočila ali zahteve za nadomestila ali popravke ter graje in priporočila ali zahteve za disciplinske ukrepe.Člen 23(2) zakona o revizijah v javnem sektorju. V 60 dneh po zaključku revizije se priglasijo vodji javnega organa, ki je predmet revizije, ter odboru za revizijo in inšpekcijski pregled (glej oddelek 2.3.2).Člen 23(1) zakona o revizijah v javnem sektorju. Zadevni organ mora izvesti potrebne ukrepe ter o rezultatih poročati odboru za revizijo in inšpekcijski pregled.Člen 23(3) zakona o revizijah v javnem sektorju. Rezultati revizije so poleg tega običajno dajo na voljo javnosti.Člen 26 zakona o revizijah v javnem sektorju. Za zavrnitev ali oviranje notranje revizije se izrečejo upravne globe.Člen 41 zakona o revizijah v javnem sektorju. Za upoštevanje navedene zakonodaje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj nacionalna policija upravlja sistem generalnega inšpektorata za obravnavanje notranjih revizij, tudi glede morebitnih kršitev človekovih pravic.Glej zlasti oddelke v okviru generalnega direktorata za revizijo in inšpekcijski pregled: https://www.police.go.kr/eng/knpa/org/org01.jsp.2.3.2.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregledOdbor za revizijo in inšpekcijski pregled lahko pregleduje dejavnosti javnih organov in na podlagi teh pregledov izda priporočila, zahteva disciplinske ukrepe ali vloži ovadbo.Členi 24 in 31 do 35 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Ustanovil ga je predsednik Republike Koreje, glede svojih nalog pa je neodvisen.Člen 2(1) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Poleg tega je treba v skladu z zakonom o ustanovitvi odbora za revizijo in inšpekcijski pregled temu odboru zagotoviti čim večjo neodvisnost pri imenovanju, razrešitvi in organizacijski strukturi osebja ter pripravi proračuna.Člen 2(2) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Predsednika odbora za revizijo in inšpekcijski pregled na podlagi soglasja parlamenta imenuje predsednik republike.Člen 4(1) zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Ta na predlog predsednika odbora imenuje tudi šest preostalih članov, in sicer za obdobje štirih let.Člen 5(1) in člen 6 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Člani odbora (vključno s predsednikom) morajo izpolnjevati posebne pogoje, določene z zakonomDa so na primer najmanj deset let opravljali funkcijo sodnika, državnega tožilca ali odvetnika, da so bili najmanj osem let zaposleni kot javni uslužbenci ali profesorji ali na višjem položaju na univerzi oziroma da so bili najmanj deset let (od tega najmanj pet let kot direktorji) zaposleni v družbi, ki kotira na borzi, ali ustanovi, v katero vlaga država, glej člen 7 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled., razrešiti pa jih je mogoče le v primeru ustavne obtožbe, obsodbe na kazen zapora ali nezmožnosti za opravljanje nalog zaradi dolgotrajne duševne ali fizične nezmožnosti.Člen 8 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Člani odbora se prav tako ne smejo politično udejstvovati in hkrati zasedati funkcij v parlamentu, upravnih agencijah, organizacijah, v katerih odbor za revizijo in inšpekcijski pregled izvaja ti dejavnosti, ali na katerem koli drugem plačanem delovnem mestu ali položaju.Člen 9 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregled vsako leto izvede splošno revizijo, lahko pa izvaja tudi posebne revizije v zvezi z zadevami posebnega interesa. Med izvajanjem inšpekcijskega pregleda lahko zahteva predložitev dokumentov in navzočnost posameznikov.Glej na primer člen 27 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. V okviru revizije prouči prihodke in odhodke države, pa tudi nadzoruje splošno skladnost z nalogami javnih organov in javnih uslužbencev, da bi se izboljšalo delovanje javne uprave.Člena 20 in 24 zakona o odboru za revizijo in inšpekcijski pregled. Njegov nadzor torej presega proračunske vidike in vključuje tudi preverjanje zakonitosti.2.3.3.ParlamentParlament lahko preiskuje in pregleduje delovanje javnih organov.Člen 128 zakona o parlamentu ter členi 2, 3 in 15 zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. To vključuje letne preglede vladnih zadev kot celote in preiskave posameznih zadev. Med preiskavo ali pregledom lahko zahteva razkritje dokumentov in navzočnost prič.Člen 10(1) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Glej tudi člena 128 in 129 zakona o parlamentu. Zoper vsakogar, ki med preiskavo parlamenta stori kaznivo dejanje krive izpovedbe, se lahko izrečejo kazenske sankcije (kazen zapora do deset let).Člen 14 zakona o zaslišanju, oceni itd. pred parlamentom. Postopek in rezultati pregledov se lahko javno objavijo.Člen 12-2 zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Če parlament odkrije nezakonito ali neprimerno dejavnost, lahko od zadevnega javnega organa zahteva sprejetje popravnih ukrepov, vključno z dodelitvijo odškodnine, sprejetjem disciplinskega ukrepa in izboljšanjem notranjih postopkov.Člen 16(2) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Po taki zahtevi mora organ takoj ukrepati in o rezultatu poročati parlamentu.Člen 16(3) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi.2.3.4.Komisija za varstvo osebnih podatkovKomisija za varstvo osebnih podatkov izvaja nadzor nad tem, ali organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj obdelujejo osebne podatke v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega nadzor, ki ga izvaja ta komisija, v skladu s členom 7-8(3) in (4) ter členom 7-9(5) zakona o varstvu osebnih podatkov zajema tudi morebitne kršitve pravil, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov, vključno z omejitvami in ukrepi iz posebnih predpisov, ki urejajo zbiranje (elektronskih) dokazov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.2). Vsaka taka kršitev glede na zahteve iz člena 3(1) zakona o varstvu osebnih podatkov, ki se uporabljajo za zakonito in pošteno zbiranje osebnih podatkov, pomeni tudi kršitev tega zakona, kar komisiji za varstvo osebnih podatkov omogoča, da izvede preiskavo in sprejme popravne ukrepe.Glej uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov.Komisija za varstvo osebnih podatkov ima v okviru izvajanja svoje nadzorne funkcije dostop do vseh ustreznih informacij.Člen 63 zakona o varstvu osebnih podatkov. Lahko svetuje organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, da izboljšajo raven varstva osebnih podatkov pri dejavnostih obdelave, naloži popravne ukrepe (npr. prenehanje obdelave podatkov ali sprejetje potrebnih ukrepov za varstvo osebnih podatkov) ali organu svetuje sprejetje disciplinskega ukrepa.Člen 61(2), člen 65(1) in (2) ter člen 64(4) zakona o varstvu osebnih podatkov. Nazadnje, za določene kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov, kot so nezakonita uporaba ali razkritje osebnih podatkov tretjim osebam ali nezakonita obdelava občutljivih informacij, so predvidene kazenske sankcije.Členi 70 do 74 zakona o varstvu osebnih podatkov. Komisija za varstvo osebnih podatkov lahko v zvezi s tem zadevo predloži pristojnemu preiskovalnemu organu (vključno s tožilcem).Člen 65(1) zakona o varstvu osebnih podatkov.2.3.5.Nacionalna komisija za človekove praviceNacionalna komisija za človekove pravice, ki je neodvisen organ, katerega naloga je varovati in spodbujati temeljne praviceČlen 1 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice., ima pooblastila za preiskavo in odpravo kršitev členov 10 do 22 ustave, ki vključujejo pravici do zasebnosti in komunikacijske zasebnosti. Sestavlja jo 11 članov komisije, imenovanih na predlog parlamenta (štirje), predsednika republike (štirje) in predsednika vrhovnega sodišča (trije).Člen 5(1) in (2) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Za člana komisije je lahko imenovana oseba, ki (1) je bila najmanj deset let zaposlena na univerzi ali pooblaščenem raziskovalnem inštitutu, in sicer najmanj na položaju izrednega profesorja, (2) je najmanj deset let opravljala funkcijo sodnika, državnega tožilca ali odvetnika, (3) se je najmanj deset let ukvarjala z dejavnostmi na področju človekovih pravic (npr. za neprofitno, nevladno organizacijo ali mednarodno organizacijo) ali (4) so jo priporočile skupine civilne družbe.Člen 5(3) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predsednika komisije izmed članov komisije imenuje predsednik republike, potrditi pa ga mora parlament.Člen 5(5) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Člani komisije (vključno s predsednikom) so imenovani za triletni mandat z možnostjo podaljšanja, razrešiti pa jih je mogoče le, če so obsojeni na kazen zapora ali ne zmorejo več opravljati svojih nalog zaradi dolgotrajne duševne ali telesne nezmožnosti (v tem primeru se morata z razrešitvijo strinjati dve tretjini članov komisije).Člen 7(1) in člen 8 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Člani nacionalne komisije za človekove pravice ne smejo hkrati zasedati funkcij v parlamentu, lokalnih svetih ali katerem koli državnem ali lokalnem upravnem organu (kot javni uslužbenci).Člen 10 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Nacionalna komisija za človekove pravice lahko preiskavo začne na lastno pobudo ali na zahtevo posameznika. V okviru preiskave lahko zahteva predložitev ustreznega dokaznega gradiva, opravi preglede in zasliši posameznike kot priče.Člen 36 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predložitev dokaznega gradiva ali predmetov se lahko v skladu s členom 36(7) zakona zavrne, če bi to posegalo v državne skrivnosti, tako da bi lahko bistveno vplivalo na državno varnost ali diplomatske odnose, ali če bi to resno oviralo kazensko preiskavo ali sojenje, ki še poteka. V takih primerih lahko komisija od vodje zadevnega organa zahteva dodatne informacije (vodja pa mora to zahtevo v dobri veri izpolniti), če je to potrebno za preverjanje, ali je zavrnitev zagotovitve informacij upravičena. Po preiskavi lahko izda priporočila za izboljšanje ali popravek posameznih politik in praks, ki jih lahko tudi javno objavi.Člen 25(1) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Javni organi morajo nacionalni komisiji za človekove pravice priglasiti načrt izvedbe teh priporočil v 90 dneh po njihovem prejemu.Člen 25(3) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Poleg tega mora zadevni organ v primeru neizvajanja priporočil o tem obvestiti komisijo.Člen 25(4) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Ta pa lahko to neizvajanje nato razkrije parlamentu in/ali ga javno objavi. Javni organi običajno upoštevajo priporočila nacionalne komisije za človekove pravice, k čemur jih močno spodbuja dejstvo, da se njihovo izvajanje ocenjuje v okviru splošnega vrednotenja, ki ga izvaja urad za usklajevanje vladnih politik pod vodstvom urada predsednika vlade.2.4.Pravna sredstva posameznikov2.4.1.Mehanizmi pravnih sredstev, ki so na voljo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkovPosamezniki lahko v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obdelujejo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Dostop se lahko zahteva neposredno pri zadevnem organu ali posredno prek nacionalne komisije za človekove praviceČlen 35(2) zakona o varstvu osebnih podatkov.. Pristojni organ lahko dostop omeji ali zavrne le, če tako določa zakon, če bi to verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo tretje osebe ali če bi verjetno pomenilo neupravičen poseg v premoženjske in druge interese druge osebe (tj. kadar interesi druge osebe prevladajo nad interesi posameznika, ki zahteva dostop)Člen 35(4) zakona o varstvu osebnih podatkov.. Če je dostop zavrnjen, je treba posameznika obvestiti o razlogih za zavrnitev in možnostih pritožbe.Člen 42(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov. Podobno se lahko zavrne zahteva za popravek ali izbris, če tako določajo drugi predpisi, tudi v tem primeru pa je treba posameznika obvestiti o razlogih za zavrnitev in možnosti pritožbe.Člen 36(1)-(2) zakona o varstvu osebnih podatkov in člen 43(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov.Kar zadeva pravna sredstva, lahko posamezniki vložijo pritožbo pri komisiji za varstvo osebnih podatkov, med drugim prek klicnega centra za vprašanja v zvezi z zasebnostjo, ki ga upravlja korejska agencija za splet in varnost.Člen 62 zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega je mediacija za posameznike mogoča v okviru odbora za mediacijo v primeru sporov v zvezi z osebnimi podatki.Členi 40 do 50 zakona o varstvu osebnih podatkov in členi 48-2 do 57 uredbe o izvajanju zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta pravna sredstva so na voljo v primeru morebitnih kršitev pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov (glej oddelek 2.2), in iz zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega lahko posamezniki izpodbijajo odločitve ali neukrepanje komisije za varstvo osebnih podatkov na podlagi zakona o upravnem sporu (glej oddelek 2.4.3).2.4.2.Pravna sredstva pred nacionalno komisijo za človekove praviceNacionalna komisija za človekove pravice obravnava pritožbe posameznikov (korejskih in tujih državljanov) v zvezi s kršitvami človekovih pravic, ki jih storijo javni organi.Čeprav se člen 4 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice sklicuje na državljane in tujce, ki prebivajo v Republiki Koreji, se izraz prebivajo nanaša na pristojnost in ne na ozemlje. Če torej nacionalne institucije v Koreji kršijo temeljne pravice tujca zunaj Koreje, lahko ta posameznik vloži pritožbo pri nacionalni komisiji za človekove pravice. Glej na primer ustrezno vprašanje na strani s pogosto zastavljenimi vprašanji nacionalne komisije za človekove pravice, ki je na voljo na povezavi https://www.humanrights.go.kr/site/program/board/basicboard/list?boardtypeid=7025&menuid=002004005001&pagesize=10¤tpage=2. To bi veljalo, če bi korejski javni organi nezakonito dostopali do osebnih podatkov tujca, prenesenih v Korejo. Da lahko posameznik vloži pritožbo pri nacionalni komisiji za človekove pravice, ni potrebno procesno upravičenje.Pritožbo je načeloma treba vložiti v enem letu po kršitvi, vendar se lahko nacionalna komisija za človekove pravice kljub temu odloči za proučitev pritožbe, vložene po tem roku, če zastaralni rok na podlagi kazenskega ali civilnega prava še ni potekel (člen 32(1), točka 4, zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice). Zato bo ta komisija pritožbo obravnavala, čeprav zadevni posameznik v fazi dopustnosti dejansko ne more dokazati škode. Da bi bila pritožba pred to komisijo dopustna, posamezniku v okviru zbiranja osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zato ne bi bilo treba dokazati, da so korejski javni organi dejansko dostopali do njegovih osebnih podatkov. Posameznik lahko tudi zahteva, da se pritožba reši z mediacijo.Člen 42 in naslednji zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Nacionalna komisija za človekove pravice lahko za proučitev pritožbe uporabi preiskovalna pooblastila, med drugim lahko zahteva predložitev ustreznega dokaznega gradiva, izvede preglede in zasliši posameznike kot priče.Člena 36 in 37 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Če preiskava razkrije, da so bili kršeni ustrezni zakoni, lahko nacionalna komisija za človekove pravice predlaga izvedbo popravnih ukrepov oziroma popravek ali izboljšavo zadevnega predpisa, ureditve, politike ali prakse.Člen 44 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Predlagani popravni ukrepi lahko vključujejo mediacijo, prenehanje kršitve človekovih pravic, odškodnino za škodo in ukrepe za preprečitev ponovitve enake ali podobne kršitve.Člen 42(4) zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. V primeru nezakonitega zbiranja osebnih podatkov na podlagi pravil, ki se uporabljajo, lahko popravni ukrepi vključujejo izbris zbranih osebnih podatkov. Če je zelo verjetno, da kršitev še traja, in je verjetno, da bi ob neukrepanju zaradi nje nastala škoda, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko nacionalna komisija za človekove pravice sprejme nujne ukrepe pomoči.Člen 48 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice.Čeprav nacionalna komisija za človekove pravice nima pristojnosti, da kar koli zahteva, se lahko njeni sklepi (npr. sklep o prenehanju nadaljnje obravnave pritožbe)Če nacionalna komisija za človekove pravice na primer izjemoma ne more pregledati določenega dokaznega gradiva ali objektov, ker zadevajo državne skrivnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na državno varnost ali diplomatske odnose, oziroma če bi pregled resno oviral kazensko preiskavo ali sojenje, ki še poteka (glej opombo 163), in kadar navedena komisija zato ne more izvesti preiskave, potrebne za oceno utemeljenosti prejetega zahtevka, posameznika obvesti o razlogih za zavrnitev pritožbe, in sicer v skladu s členom 39 zakona o nacionalni komisiji za človekove pravice. Posameznik lahko v takem primeru izpodbija odločitev navedene komisije na podlagi zakona o upravnem sporu. in priporočila izpodbijajo pred korejskimi sodišči na podlagi zakona o upravnem sporu (glej oddelek 2.4.3 v nadaljevanju).Glej npr. odločbo višjega sodišča v Seulu št. 2007Nu27259 z dne 18. aprila 2008, potrjeno z odločbo vrhovnega sodišča št. 2008Du7854 z dne 9. oktobra 2008; odločbo višjega sodišča v Seulu št. 2017Nu69382 z dne 2. februarja 2018. Če poleg tega ugotovitve te komisije razkrijejo, da je javni organ nezakonito zbiral javne podatke, bi lahko posameznik pred korejskimi sodišči zoper ta javni organ uveljavljal dodatna pravna sredstva, na primer z izpodbijanjem zbiranja na podlagi zakona o upravnem sporu, vložitvijo ustavne pritožbe na podlagi zakona o ustavnem sodišču ali vložitvijo odškodninskega zahtevka za škodo na podlagi zakona o državni odškodnini (glej oddelek 2.4.3 v nadaljevanju).2.4.3.Sodno varstvoPosamezniki se lahko sklicujejo na omejitve in zaščitne ukrepe, opisane v prejšnjih oddelkih, ter tako z različnimi pravnimi sredstvi uveljavljajo sodno varstvo pred korejskimi sodišči.Prvič, zadevni posameznik in njegov zagovornik sta lahko v skladu zakonom o kazenskem postopku prisotna pri izvrševanju odredbe o preiskavi ali zasegu in lahko takrat temu tudi ugovarjata.Člena 121 in 219 zakona o kazenskem postopku. Poleg tega je v zakonu o kazenskem postopku določen mehanizem t. i. kvazipritožbe, ki posameznikom omogoča, da pri pristojnem sodišču vložijo vlogo za razveljavitev ali spremembo odločitve tožilca ali policista o zasegu.Člen 417 zakona o kazenskem postopku v povezavi s členom 414(2) zakona o kazenskem postopku. Glej tudi odločbo vrhovnega sodišča št. 97Mo66 z dne 29. septembra 1997. To posameznikom omogoča, da izpodbijajo ukrepe, sprejete za izvršitev odredbe o zasegu.Poleg tega lahko posamezniki pred korejskimi sodišči pridobijo odškodnino za škodo. Posamezniki lahko na podlagi zakona o državni odškodnini zahtevajo odškodnino za škodo, ki jo javni uslužbenci povzročijo pri opravljanju svojih uradnih dolžnosti v nasprotju z zakonom.Člen 2(1) zakona o državni odškodnini. Zahtevek na podlagi zakona o državni odškodnini se lahko vloži pri specializiranem odškodninskem odboru ali neposredno pri korejskih sodiščih.Člena 9 in 12 zakona o državni odškodnini. Z zakonom so ustanovljeni okrožni odbori (ki jim predseduje namestnik tožilca pristojnega tožilstva), osrednji odbor (ki mu predseduje namestnik ministra za pravosodje) in posebni odbor (ki mu predseduje namestnik ministra za narodno obrambo, obravnava pa odškodninske zahtevke za škodo, ki jo povzroči vojaško osebje ali civilisti, zaposleni v vojski). Odškodninske zahtevke načeloma obravnavajo okrožni odbori, ki morajo v nekaterih okoliščinah take zadeve predati osrednjemu/posebnemu odboru, na primer če odškodnina presega določen znesek ali če posameznik zahteva ponovno odločanje. Člane vseh odborov imenuje minister za pravosodje (npr. izmed javnih uslužbencev ministrstva za pravosodje, pravosodnih uradnikov, odvetnikov in oseb, ki imajo strokovno znanje s področja državnih odškodnin), zanje pa veljajo posebna pravila glede navzkrižja interesov (glej člen 7 uredbe o izvajanju zakona o državni odškodnini). Če je žrtev tuji državljan, se zakon o državni odškodnini uporablja, če država izvora take osebe prav tako zagotavlja državno odškodnino korejskim državljanom.Člen 7 zakona o državni odškodnini. Ta pogoj je v skladu s sodno prakso izpolnjen, če za vložitev odškodninskih zahtevkov v drugi državi ne veljajo znatno drugačni pogoji v prid Koreje ali druge države in na splošno niso strožji od tistih, ki jih določa Koreja, tj. nimajo bistvenih in vsebinskih razlikOdločba vrhovnega sodišča št. 2013Da208388 z dne 11. junija 2015.. Odgovornost države za odškodnino ureja civilni zakon, zato odgovornost države vključuje tudi nematerialno škodo (npr. duševne bolečine).Glej člen 8 zakona o državni odškodnini in člen 751 civilnega zakona.Za kršitve pravil o varstvu podatkov je na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov zagotovljeno dodatno pravno sredstvo. Vsakomur, ki mu je bila zaradi kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov ali zaradi izgube, kraje, razkritja, ponarejanja, spreminjanja ali poškodovanja njegovih osebnih podatkov povzročena škoda, se lahko v skladu s členom 39 zakona o varstvu osebnih podatkov na sodišču dodeli odškodnina za škodo. Pri tem ne velja podobna zahteva glede vzajemnosti kot na podlagi zakona o državni odškodnini.Poleg odškodnine za škodo je mogoče pridobiti upravno varstvo zoper dejanja ali opustitve upravnih organov na podlagi zakona o upravnem sporu. Vsakdo lahko izpodbija odločitev (npr. izvršitev ali zavrnitev izvršitve javnih pooblastil v konkretnem primeru) ali opustitev (javni organ v nasprotju z zakonsko obveznostjo dolgo ne sprejme določene odločitve), kar lahko povzroči razveljavitev/spremembo nezakonite odločitve, ugotovitev ničnosti (tj. ugotovitev, da odločitev ni pravno veljavna ali da ne obstaja v pravnem redu) ali ugotovitev, da je opustitev nezakonita.Člena 2 in 4 zakona o upravnem sporu. Upravno odločitev je mogoče izpodbijati le, če neposredno vpliva na državljanske pravice in dolžnosti.Odločba vrhovnega sodišča št. 98Du18435 z dne 22. oktobra 1999, odločba vrhovnega sodišča št. 99Du1113 z dne 8. septembra 2000 in odločba vrhovnega sodišča št. 2010Du3541 z dne 27. septembra 2012. To vključuje ukrepe za zbiranje osebnih podatkov, bodisi neposredno (npr. s prestrezanjem komunikacij) bodisi z zahtevo po razkritju (npr. ponudniku storitev).Navedeni zahtevki se lahko najprej vložijo pri komisijah za upravne pritožbe, ustanovljenih v okviru določenih javnih organov (npr. nacionalne obveščevalne službe, nacionalne komisije za človekove pravice), ali pri centralni komisiji za upravne pritožbe, ustanovljeni v okviru komisije za preprečevanje korupcije in državljanske pravice.Člen 6 zakona o upravni pritožbi in člen 18(1) zakona o upravnem sporu. Taka upravna pritožba zagotavlja alternativno, bolj neformalno sredstvo za izpodbijanje odločitve ali opustitve javnega organa. Na podlagi zakona o upravnem sporu pa se lahko vloži tudi tožba neposredno pri korejskih sodiščih.Vlogo za razveljavitev/spremembo odločitve na podlagi zakona o upravnem sporu lahko vloži vsaka oseba, ki ima pravni interes, da zahteva razveljavitev/spremembo ali da se ji z razveljavitvijo/spremembo povrnejo pravice, če odločitev ne učinkuje več.Člen 12 zakona o upravnem sporu. Podobno lahko pravdni postopek za potrditev ničnosti začne oseba, ki ima pravni interes za tako potrditev, pravdni postopek za potrditev nezakonitosti ali opustitve pa vsaka oseba, ki je vložila vlogo za odločitev in ima pravni interes, da zahteva potrditev nezakonitosti opustitve.Člena 35 in 36 zakona o upravnem sporu. Pravni interes se v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča razlaga kot pravno zaščiten interes, tj. neposreden in poseben interes, zaščiten z zakoni in drugimi predpisi, na katerih temeljijo upravne odločitve (kar pomeni, da ne gre za splošne, posredne in abstraktne interese javnosti).Odločba vrhovnega sodišča št. 2006Du330 z dne 26. marca 2006. Posamezniki imajo zato pravni interes v primeru kršitev omejitev in zaščitnih ukrepov, povezanih z zbiranjem njihovih osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (na podlagi posebnih predpisov ali zakona o varstvu osebnih podatkov). Pravnomočna sodba na podlagi zakona o upravnem sporu je za stranke v postopku zavezujoča.Člen 30(1) zakona o upravnem sporu.Vlogo za razveljavitev/spremembo odločitve in vlogo za potrditev nezakonitosti opustitve je treba vložiti v 90 dneh od datuma, ko je posameznik seznanjen z odločitvijo/opustitvijo, in načeloma najpozneje eno leto po datumu, ko je bila odločitev sprejeta/je prišlo do opustitve, razen v primeru upravičenih razlogov.Člen 20 zakona o upravnem sporu. Ta rok velja tudi za vloge za potrditev nezakonitosti opustitve, glej člen 38(2) zakona o upravnem sporu. Pojem upravičeni razlogi je treba v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča razlagati široko, tako da je treba presoditi, ali je glede na vse okoliščine zadeve družbeno sprejemljivo dopustiti pritožbo, vloženo po roku.Odločba vrhovnega sodišča št. 90Nu6521 z dne 28. junija 1991. To na primer (med drugim) vključuje razloge za zamudo, za katere zadevna stranka ne more biti odgovorna (tj. okoliščine, na katere pritožnik ne more vplivati, ker na primer ni bil uradno obveščen o zbiranju svojih osebnih podatkov), ali višjo silo (npr. naravno nesrečo, vojno).Nazadnje, posamezniki lahko vložijo tudi ustavo pritožbo pri ustavnem sodišču.Člen 68(1) zakona o ustavnem sodišču. Vse osebe, katerih temeljne pravice, ki jih zagotavlja ustava, so kršene zaradi izvrševanja ali neizvrševanja pristojnosti državnih organov (razen sodnih odločb), lahko na podlagi zakona o ustavnem sodišču zahtevajo odločanje o ustavni pritožbi. Najprej je treba izčrpati druga pravna sredstva, če so na voljo. Tuji državljani lahko v skladu s sodno prakso ustavnega sodišča vložijo ustavno pritožbo, če so njihove osnovne pravice priznane na podlagi korejske ustave (glej pojasnila v oddelku 1.1).Odločba ustavnega sodišča št. 99HeonMa194 z dne 29. novembra 2001. Ustavne pritožbe je treba vložiti v 90 dneh po tem, ko se je posameznik seznanil s kršitvijo, in v enem letu od nastanka kršitve. Glede na to, da se za pravdne postopke na podlagi zakona o ustavnem sodišču uporablja postopek iz zakona o upravnem sporuČlen 40 zakona o ustavnem sodišču., bo pritožba v primeru upravičenih razlogov, kot se razlagajo v skladu z zgoraj opisano sodno prakso vrhovnega sodišča, še vedno dopustna.Če je treba najprej izčrpati druga pravna sredstva, je treba ustavno pritožbo vložiti v 30 dneh po dokončni odločitvi o takem pravnem sredstvu.Člen 69 zakona o ustavnem sodišču. Ustavno sodišče lahko izvrševanje pristojnosti državnih organov, ki je povzročilo kršitev, razglasi za nično ali potrdi, da določena opustitev ukrepanja ni ustavna.Člen 75(3) zakona o ustavnem sodišču. V takem primeru mora zadevni organ sprejeti ukrepe za izpolnitev odločbe sodišča.3.VLADNI DOSTOP ZA NAMENE NACIONALNE VARNOSTI3.1.Pristojni javni organi na področju nacionalne varnostiRepublika Koreja ima dve posebni obveščevalni agenciji: nacionalno obveščevalno službo in poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil. Poleg njiju pa lahko osebne podatke za namene nacionalne varnosti zbirata tudi policija in tožilstvo.Nacionalna obveščevalna služba je bila ustanovljena z zakonom o nacionalni obveščevalni službi, deluje pa neposredno pod pristojnostjo in nadzorom predsednika republike.Člen 2 in člen 4(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Ta služba zlasti zbira, združuje in razširja informacije o tujih državah (in Severni Koreji)Ta pojem ne zajema informacij o posameznikih, temveč informacije o splošnih informacijah o tujih državah (trendi, razvoj dogodkov) ter o dejavnostih državnih akterjev iz tretjih držav., obveščevalne podatke, povezane z nalogo preprečevanja vohunjenja (vključno z vojaškim in gospodarskim vohunjenjem), terorizma in dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb, obveščevalne podatke o določenih vrstah kaznivih dejanj, usmerjenih proti javnosti in nacionalni varnosti (npr. nacionalna vstaja, vojaški napad tujih sil), ter obveščevalne podatke, povezane z nalogo zagotavljanja kibernetske varnosti in preprečevanja kibernetskih napadov in groženj ali boja proti njim.Člen 3(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Zakon o nacionalni obveščevalni službi, ki določa ustanovitev te službe in opredeljuje njene naloge, določa tudi splošna načela, ki urejajo vse njene dejavnosti. Nacionalna obveščevalna služba mora na splošno ohranjati politično nevtralnost ter varovati svoboščine in pravice posameznikov.Člen 3(1) in člen 6(2) ter člena 11 in 21. Glej tudi pravila o navzkrižju interesov, zlasti člena 10 in 12. Njen direktor mora oblikovati splošne smernice, ki določajo načela, področje uporabe in postopke za izpolnjevanje njenih nalog v zvezi z zbiranjem in uporabo informacij, ter mora o njih poročati parlamentu.Člen 4(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Ta pa lahko (prek svojega obveščevalnega odbora) zahteva, da se smernice popravijo ali dopolnijo, če meni, da so nezakonite ali nepravične. Splošneje velja, da direktor in uslužbenci nacionalne obveščevalne službe ne smejo zlorabljati svojih pooblastil tako, da bi kateri koli organ, organizacijo ali posameznika prisilili v nekaj, česar po zakonu ni dolžan storiti, ali posameznika ovirali pri uresničevanju pravic.Člen 13 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Poleg tega mora nacionalna obveščevalna služba pri kakršni koli cenzuri pošte, prestrezanju telekomunikacij, zbiranju podatkov o lokaciji ali podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji ali snemanju zasebnih pogovorov ali prisluškovanju tem pogovorom upoštevati zakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o podatkih o lokaciji ali zakon o kazenskem postopku.Člen 14 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Za vsako zlorabo pooblastil ali zbiranje informacij v nasprotju s temi zakoni se izrečejo kazenske sankcije.Člena 22 in 23 zakona o nacionalni obveščevalni službi.Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil je vojaška obveščevalna agencija, ustanovljena v okviru ministrstva za obrambo. Pristojno je za varnostne zadeve v vojski, vojaške kazenske preiskave (za katere se uporablja zakon o vojaškem sodišču) in vojaške obveščevalne podatke. Na splošno ne izvaja nadzora nad civilisti, razen če je to nujno za opravljanje njegovih vojaških nalog. Osebe, ki jih je mogoče preiskovati, so vojaško osebje, civilisti, zaposleni v vojski, osebe na vojaškem usposabljanju, osebe v vojaški službi v rezervni sestavi ali v službi za novačenje in vojni ujetniki.Člen 1 zakona o vojaškem sodišču. Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil mora pri zbiranju podatkov o komunikaciji za namene nacionalne varnosti upoštevati omejitve in zaščitne ukrepe iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in uredbe o izvajanju tega zakona.3.2.Pravna podlaga in omejitveZakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o boju proti terorizmu za zaščito državljanov in javne varnosti ter zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev zagotavljajo pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti ter določajo veljavne omejitve in zaščitne ukrepePolicija in nacionalna obveščevalna služba pri preiskovanju kaznivih dejanj, povezanih z nacionalno varnostjo, delujeta na podlagi zakona o kazenskem postopku, poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil pa mora upoštevati zakon o vojaškem sodišču.. S temi omejitvami in zaščitnimi ukrepi, kot so opisani v naslednjih oddelkih, se zagotavlja, da sta zbiranje in obdelava podatkov omejena na to, kar je nujno potrebno za dosego zakonitega cilja. To izključuje kakršno koli množično in neselektivno zbiranje osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti.3.2.1.Zbiranje podatkov o komunikaciji3.2.1.1.Zbiranje podatkov o komunikaciji s strani obveščevalnih agencij3.2.1.1.1.Pravna podlagaZakon o varstvu zasebnosti komunikacij obveščevalne agencije pooblašča za zbiranje podatkov o komunikaciji, od ponudnikov komunikacijskih storitev pa zahteva, da ugodijo zahtevam teh agencij.Člen 15-2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Kot je opisano v oddelku 2.2.2.1, se v tem zakonu razlikuje med zbiranjem vsebine komunikacij (tj. ukrepi za omejevanje komunikacij, kot so ukrepi prisluškovanja ali cenzureČlen 2(6) in (7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.) in zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji.Člen 2(11) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Prag za zbiranje teh dveh vrst informacij se razlikuje, postopki, ki se uporabljajo, in zaščitni ukrepi pa so v veliki meri enaki.Glej tudi člen 13-4(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 37(4) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, ki določata, da se postopki, ki se uporabljajo za zbiranje vsebine komunikacij, smiselno uporabljajo tudi za zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji. Podrobni podatki o opravljeni komunikaciji (ali metapodatki) se lahko zbirajo za namen preprečevanja groženj mednarodni varnosti.Člen 13-4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za izvajanje ukrepov za omejevanje komunikacij (tj. zbiranje vsebine komunikacij) se uporablja višji prag, saj se ti ukrepi lahko sprejmejo le, če naj bi bila resno ogrožena nacionalna varnost in je zbiranje obveščevalnih podatkov nujno, da se prepreči taka ogroženost (tj. če obstaja resno tveganje za nacionalno varnost in je zbiranje nujno, da se to tveganje prepreči).Člen 7(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Poleg tega se lahko dostop do vsebine komunikacij izvaja le kot skrajni ukrep za zagotovitev nacionalne varnosti, pri čemer si je treba prizadevati za čim manjšo kršitev zasebnosti komunikacij.Člen 3(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tudi če je pridobljeno ustrezno soglasje/dovoljenje, se morajo taki ukrepi, takoj prenehati izvajati, ko niso več potrebni, da se čim manj posega v zaupnost komunikacij posameznika.Člen 2 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.3.2.1.1.2.Omejitve in zaščitni ukrepi za zbiranje podatkov o komunikaciji, ki vključuje vsaj enega korejskega državljanaZbiranje podatkov o komunikaciji (vsebine in metapodatkov), kadar je najmanj en udeleženec komunikacije korejski državljan, lahko poteka le z dovoljenjem višjega predsednika višjega sodišča.Člen 7(1)1 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Pristojno sodišče je višje sodišče, ki je pristojno v kraju stalnega prebivališča ali sedeža ene ali obeh strank, ki sta predmet nadzora. Obveščevalna agencija mora pisno zahtevo vložiti pri tožilcu ali višjem tožilstvu.Člen 7(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Navesti mora razloge za zbiranje (tj. da naj bi bila nacionalna varnost resno ogrožena ali da je zbiranje potrebno, da se preprečijo grožnje za nacionalno varnost) in priložiti dokazno gradivo, ki podpira te razloge in na prvi pogled izkazuje utemeljenost, ter podrobnosti o zahtevi (tj. nameni, ciljni posamezniki, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter način in kraj zbiranja).Člen 7(3) in člen 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Tožilec/višje tožilstvo pa nato zahteva dovoljenje višjega predsednika višjega sodišča.Člen 7(4) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zahtevi, ki jo tožilec vloži pri sodišču, morajo biti navedeni glavni razlogi za sum, če se zahteva več dovoljenj hkrati, pa tudi njihova utemeljitev (glej člen 4 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Ta lahko pisno dovoljenje izda le, če meni, da je vloga utemeljena, v nasprotnem primeru zahtevo zavrne.Člen 7(3) ter člen 6(5) in (9) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V odredbi so podrobno določeni vrsta, namen, cilj, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter dovoljen kraj in način zbiranja.Člen 7(3) in člen 6(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Če je cilj ukrepa preiskava kaznivega dejanja zarote, ki ogroža nacionalno varnost, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti navedenih postopkov, se uporabljajo posebna pravila.Člen 8 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko obveščevalne agencije nadzorne ukrepe izvedejo brez predhodnega soglasja sodišča.Člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Vendar mora obveščevalna agencija takoj po izvedbi nujnih ukrepov zaprositi za dovoljenje sodišča. Če se dovoljenje ne pridobi v 36 urah od sprejetja ukrepov, se morajo ukrepi takoj prenehati izvajati.Člen 8(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zbiranje informacij v nujnih primerih mora vedno potekati v skladu z izjavo o cenzuri/prisluškovanju v nujnem primeru, obveščevalna agencija, ki izvaja zbiranje, pa mora voditi evidenco vseh nujnih ukrepov.Člen 8(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Za nujne ukrepe v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj glej oddelek 2.2.2.2.V primerih, ko se nadzor hitro zaključi, tako da dovoljenje sodišča ni več potrebno, mora vodja pristojnega višjega državnega tožilstva vodji pristojnega sodišča, ki vodi evidenco nujnih ukrepov, poslati obvestilo o nujnem ukrepu, ki ga pripravi obveščevalna agencija.Člen 8(5) in (7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V tem obvestilu morajo biti navedeni namen, cilj, področje in obdobje uporabe, kraj izvedbe in način nadzora ter razlogi, zakaj vloga ni bila vložena pred sprejetjem ukrepa (člen 8(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). To sodišču omogoči, da prouči zakonitost zbiranja.3.2.1.1.3.Omejitve in zaščitni ukrepi za zbiranje podatkov o komunikaciji, ki vključuje le posameznike, ki niso državljani KorejeDa lahko obveščevalne agencije zbirajo podatke o komunikaciji izključno med posamezniki, ki niso državljani Koreje, morajo pridobiti predhodno pisno soglasje predsednika republike.Člen 7(1)2 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Take komunikacije se bodo zbirale le za namene nacionalne varnosti, če spadajo v eno od več navedenih kategorij, in sicer komunikacije med državnimi uradniki ali drugimi posamezniki iz držav, ki so sovražne do Republike Koreje, tujimi agencijami, skupinami ali državljani, osumljenimi vpletenosti v dejavnosti proti KorejiTo se nanaša na dejavnosti, ki ogrožajo obstoj in varnost naroda, demokratični red ali preživetje in svobodo ljudi., ali člani skupin na Korejskem polotoku, ki dejansko ne spadajo pod suverenost Republike Koreje, in njihovimi krovnimi skupinami s sedežem v tujih državah.Poleg tega, če je ena stranka oseba, opisana v členu 7(1), točka 2, zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, druga pa ni znana ali je ni mogoče opredeliti, se bo uporabljal postopek iz člena 7(1), točka 2, navedenega zakona. Če pa je ena stranka komunikacije korejski državljan in druga posameznik, ki ni državljan Koreje, je v skladu s postopkom, opisanim v oddelku 3.2.1.1.2, potrebno soglasje sodišča.Vodja obveščevalne agencije mora direktorju nacionalne obveščevalne službe predložiti načrt ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti.Člen 8(1) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Direktorja nacionalne obveščevalne službe imenuje predsednik republike po potrditvi v parlamentu (člen 7 zakona o nacionalni obveščevalni službi). Ta preveri, ali je načrt ustrezen, in ga v primeru ustreznosti pošlje predsedniku republike v odobritev.Člen 8(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V načrt je treba vključiti enake informacije, kot se zahtevajo v vlogi za pridobitev dovoljenja sodišča za zbiranje informacij o korejskih državljanih (kot je opisano zgoraj).Člen 8(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij v povezavi s členom 6(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zlasti je treba navesti razloge za zbiranje (tj. da naj bi bila nacionalna varnost resno ogrožena ali da je zbiranje potrebno, da se preprečijo grožnje za nacionalno varnost) in glavne razloge za sum ter priložiti dokazno gradivo, ki podpira te razloge in na prvi pogled izkazuje utemeljenost, in podrobnosti o zahtevi (tj. nameni, ciljni posamezniki, obseg, dejansko obdobje zbiranja ter način in kraj zbiranja). Če se zahteva več dovoljenj hkrati, je treba navesti njihov namen in razloge zanje.Člen 8(3) in člen 4 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.V nujnih primerihTo je v primerih, ko je ukrep usmerjen zoper dejanje zarote, ki ogroža nacionalno varnost, in za pridobitev soglasja predsednika republike ni dovolj časa, nesprejetje nujnih ukrepov pa bi lahko ogrozilo nacionalno varnost (člen 8(8) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). je treba pridobiti predhodno soglasje ministra, pod katerega ministrstvo spada zadevna obveščevalna agencija. Vendar mora v tem primeru obveščevalna agencija soglasje predsednika republike zahtevati takoj po sprejetju nujnih ukrepov. Če obveščevalna agencija soglasja ne pridobi v 36 urah od vložitve vloge, mora zbiranje podatkov takoj prenehati.Člen 8(9) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V takih primerih se zbrane informacije vedno uničijo.3.2.1.1.4.Splošne omejitve in zaščitni ukrepiKo obveščevalne agencije zahtevajo sodelovanje zasebnih subjektov, jim morajo zagotoviti odredbo sodišča/dovoljenje predsednika ali izvod naslovnice izjave o cenzuri v nujnem primeru, ki jo mora subjekt, od katerega se zahteva sodelovanje, hraniti v svoji evidenci.Člen 9(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 12 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Subjekti, od katerih se zahteva, da obveščevalnim agencijam razkrijejo informacije na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, lahko to razkritje zavrnejo, če se dovoljenje ali izjava o cenzuri v nujnem primeru nanaša na napačen identifikator (npr. telefonsko številko, ki pripada drugemu posamezniku in ne tistemu, ki je opredeljen). Poleg tega se v nobenem primeru ne smejo razkriti gesla, ki se uporabljajo za komunikacije.Člen 9(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Obveščevalne agencije lahko izvajanje ukrepov za omejevanje komunikacij ali zbiranje podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji poverijo poštnemu uradu ali ponudniku telekomunikacijskih storitev (kot je opredeljen v zakonu o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev).Člen 13 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Zadevna obveščevalna agencija in ponudnik, ki prejme zahtevo za sodelovanje, morata še tri leta hraniti evidenco, v kateri so navedeni namen, za katerega se zahtevajo ukrepi, datum izvedbe ali sodelovanja in predmet ukrepov (npr. pošta, telefon, e-pošta).Člen 9(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 17(2) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To obdobje ne velja za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji (glej člen 39 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij). Ponudniki telekomunikacijskih storitev, ki zagotavljajo podrobne podatke o opravljeni komunikaciji, morajo v svojih evidencah še sedem let hraniti informacije o pogostosti zbiranja ter o tem dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Člen 13(7) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 39 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Obveščevalne agencije morajo o informacijah, ki so jih zbrale, in rezultatu dejavnosti nadzora poročati direktorju nacionalne obveščevalne službe.Člen 18(3) uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. V zvezi z zbiranjem podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji je treba hraniti evidence o tem, da je bila vložena zahteva za take podatke, ter same pisne zahteve in institucijo, ki se je nanjo oprla.Člen 13(5) in člen 13-4(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Zbiranje podatkov o vsebini komunikacij in podrobnih podatkov o opravljeni komunikaciji lahko traja največ štiri mesece in se mora takoj prenehati, če je zastavljeni cilj medtem že dosežen.Člen 7(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Če pogoji za dovoljenje še naprej veljajo, se lahko obdobje z dovoljenjem sodišča ali soglasjem predsednika republike podaljša za največ štiri mesece. Vlogo za pridobitev soglasja za podaljšanje nadzornih ukrepov je treba vložiti pisno, pri tem pa navesti razloge za podaljšanje in predložiti dokazno gradivo.Člen 7(2) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij in člen 5 uredbe o izvajanju zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.Posamezniki so običajno uradno obveščeni o zbiranju njihovih komunikacij, odvisno od pravne podlage za zbiranje. Zlasti mora vodja obveščevalne agencije ne glede na to, ali se zbrane informacije nanašajo na vsebino komunikacij ali na podrobne podatke o opravljeni komunikaciji, in ne glede na to, ali so bile informacije pridobljene v običajnem postopku ali v nujnem primeru, zadevnega posameznika o nadzornem ukrepu uradno pisno obvestiti v 30 dneh od datuma, na katerega se je nadzor končalČlen 9-2(3) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. To se v skladu s členom 13-4 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij uporablja za zbiranje vsebine komunikacij in za podrobne podatke o opravljeni komunikaciji.. Uradno obvestilo mora vključevati (1) dejstvo, da so se zbirale informacije, (2) izvedbeni organ in (3) obdobje izvajanja. Če pa bi uradno obvestilo verjetno ogrozilo nacionalno varnost ali življenje in fizično varnost ljudi, se lahko odložiČlen 9-2(4) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.. Uradno obvestilo je treba poslati v 30 dneh po prenehanju razlogov za odlogČlen 13-4(2) in člen 9-2(6) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij..Vendar se ta zahteva po uradnem obveščanju nanaša le na zbiranje informacij, kadar je vsaj ena od strank korejski državljan. Zato bodo posamezniki, ki niso državljani Koreje, uradno obveščeni le, če se bodo zbirale njihove komunikacije s korejskimi državljani. Če se zbirajo komunikacije izključno med posamezniki, ki niso državljani Koreje, obveznost uradnega obveščanja torej ne velja.Vsebina komunikacij in podrobni podatki o opravljeni komunikaciji, pridobljeni z nadzorom na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, se lahko uporabijo le (1) za preiskovanje, kazenski pregon ali preprečevanje določenih kaznivih dejanj, (2) za disciplinske postopke, (3) za sodne postopke, v katerih se ena od strank komunikacije sklicuje nanje v odškodninskem zahtevku, ali (4) na podlagi drugih predpisov.Člen 5(1)-(2), člen 12 in člen 13-5 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij.3.2.1.2.Zbiranje podatkov o komunikaciji, ki ga za namene nacionalne varnosti izvaja policija/tožilciPolicija/tožilec lahko podatke o komunikaciji (vsebino komunikacij in podrobne podatke o opravljeni komunikaciji ) za namene nacionalne varnosti zbira pod enakimi pogoji, kot so opisani v oddelku 3.2.1.1. Postopek, ki se uporablja za ukrepanje v nujnih primerihIn sicer, kadar ukrep usmerjen zoper kaznivo dejanje zarote, ki ogroža nacionalno varnost, ukrepanje pa je tako nujno, da ni mogoče izvesti običajnega postopka soglasja (člen 8(1) zakona o varstvu zasebnosti komunikacij)., je postopek, ki je bil opisan zgoraj v zvezi z zbiranjem vsebine komunikacij za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v nujnih primerih (tj. člen 8 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij).3.2.2.Zbiranje podatkov o osumljencih terorizma3.2.2.1.Pravna podlagaZ zakonom o boju proti terorizmu je direktor nacionalne obveščevalne službe pooblaščen za zbiranje informacij o osumljencih terorizma.Člen 9 zakona o boju proti terorizmu. Osumljenec terorizma je opredeljen kot član teroristične skupineTeroristična skupina je opredeljena kot skupina teroristov, ki jo je kot tako označila Organizacija združenih narodov (člen 2(2) zakona o boju proti terorizmu)., oseba, ki spodbuja dejavnosti teroristične skupine (s spodbujanjem in razširjanjem zamisli ali taktik teroristične skupine), zbira ali prispeva sredstva za terorizemTerorizem je v členu 2(1) zakona o boju proti terorizmu opredeljen kot ravnanje, storjeno z namenom oviranja izvajanja pooblastil države, lokalne uprave ali tuje vlade (vključno z lokalnimi upravnimi organi in mednarodnimi organizacijami) ali z namenom, da se ta pooblastila izvajajo za namene, ki za njihovo izvajanje niso obvezni, ali za namene zastraševanja javnosti. To vključuje (a) povzročitev smrti osebe ali ogrožanje njenega življenja s povzročitvijo telesne poškodbe ali njenim zadrževanjem, zapiranjem, ugrabitvijo ali zajetjem osebe za talca; (b) določene vrste ravnanja, usmerjene v zrakoplov (npr. povzročitev trčenja, ugrabitev ali poškodovanje zrakoplova med letom); (c) določene vrste ravnanja, povezane z ladjo (npr. zajetje ali uničenje ladje ali morske konstrukcije med obratovanjem ali poškodovanje ladje ali morske konstrukcije med obratovanjem do te mere, da je ogrožena njena varnost, vključno s poškodovanjem tovora, naloženega na ladjo ali morsko konstrukcijo med obratovanjem); (d) namestitev, sprožitev ali drugačen način uporabe biokemičnega, eksplozivnega ali zažigalnega orožja ali naprave z namenom povzročitve smrti, hude poškodbe ali hude materialne škode ali s takim učinkom na določeni vrsti vozil ali objektov (npr. vlakih, tramvajih, motornih vozilih, javnih parkih in postajah, energetski infrastrukturi za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina ter telekomunikacijski infrastrukturi); (e) določene vrste ravnanja, povezanega z jedrskimi ali radioaktivnimi materiali ali jedrskimi objekti (npr. ogrožanje človeških življenj, teles ali premoženja ali drugačno motenje javne varnosti z uničenjem jedrskega reaktorja ali nepravilnim ravnanjem z radioaktivnimi materiali itd.). ali je vpletena v druge dejavnosti pripravljanja ali širjenja terorizma, sodelovanja pri njem ali napeljevanja k njemu, ali oseba, za katero se utemeljeno sumi, da je take dejavnosti izvajala.Člen 2(3) zakona o boju proti terorizmu. Vsak javni uslužbenec, ki izvaja zakon o boju proti terorizmu, mora praviloma spoštovati temeljne pravice iz korejske ustave.Člen 3(3) zakona o boju proti terorizmu.Zakon o boju proti terorizmu sam po sebi ne določa posebnih pristojnosti, omejitev in zaščitnih ukrepov za zbiranje informacij o osumljencih terorizma, temveč se sklicuje na postopke v drugih predpisih. Prvič, direktor nacionalne obveščevalne službe lahko na podlagi zakona o boju proti terorizmu zbira (1) informacije o vstopu v Republiko Korejo in izstopu iz nje, (2) informacije o finančnih transakcijah in (3) podatke o komunikaciji. Ustrezne postopkovne zahteve so glede na iskano vrsto informacij določene v zakonu o priseljevanju, zakonu o carini, zakonu o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah oziroma zakonu o varstvu zasebnosti komunikacij.Člen 9(1) zakona o boju proti terorizmu. V zvezi z zbiranjem informacij o vstopu v Korejo in izstopu iz nje se zakon o boju proti terorizmu sklicuje na postopke iz zakona o priseljevanju in zakona o carini. Vendar v teh zakonih taka pooblastila za zdaj niso določena. V zvezi z zbiranjem podatkov o komunikaciji in informacij o finančnih transakcijah se zakon o boju proti terorizmu sklicuje na omejitve in zaščitne ukrepe iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij (ki so podrobneje opisani v nadaljevanju) in zakona o sporočanju in uporabi specifičnih informacij o finančnih transakcijah (ki, kot je obrazloženo v oddelku 2.1, ni upošteven za namene ocene za sklep o ustreznosti).Poleg tega člen 9(3) zakona o boju proti terorizmu podrobno določa, da lahko direktor nacionalne obveščevalne službe od upravljavca osebnih podatkovKot je opredeljen v členu 2 zakona o varstvu osebnih podatkov, tj. javna institucija, pravna oseba, organizacija, posameznik itd., ki neposredno ali posredno obdeluje osebne podatke zaradi upravljanja datotek z osebnimi podatki za uradne ali poslovne namene. ali ponudnika podatkov o lokacijiKot je opredeljen v členu 5 zakona o varstvu, uporabi itd. podatkov o lokaciji (v nadaljnjem besedilu: zakon o podatkih o lokaciji), tj. vsakdo, ki je dobil dovoljenje korejske komisije za komunikacije za opravljanje dejavnosti zagotavljanja podatkov o lokaciji. zahteva osebne podatke ali podatke o lokaciji osumljenca terorizma. Ta možnost je omejena na zahteve za prostovoljno razkritje, na katere se upravljavcem osebnih podatkov in ponudnikom podatkov o lokaciji ni treba odzvati, vsekakor pa to lahko storijo le v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in zakonom o podatkih o lokaciji (glej oddelek 3.2.2.2 v nadaljevanju).3.2.2.2.Omejitve in zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za prostovoljno razkritje na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o podatkih o lokacijiZahteve za prostovoljno sodelovanje na podlagi zakona o boju proti terorizmu morajo biti omejene na informacije o osumljencih terorizma (glej oddelek 3.2.2.1). Pri vsaki taki zahtevi nacionalne obveščevalne službe je treba upoštevati načela zakonitosti, potrebnosti in sorazmernosti, ki izhajajo iz korejske ustave (člen 12(1) in člen 37(2))Glej tudi člen 3(2) in (3) zakona o boju proti terorizmu., ter zahteve za zbiranje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (člen 3(1) navedenega zakona, glej oddelek 1.2). Zakon o nacionalni obveščevalni službi poleg tega podrobno določa, da nacionalna obveščevalna služba ne sme zlorabljati svojih pooblastil tako, da bi kateri koli organ, organizacijo ali posameznika prisilila v nekaj, česar po zakonu ni dolžan storiti, ali posameznika ovirala pri uresničevanju pravic.Člen 11(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Za kršitev te prepovedi se lahko izrečejo kazenske sankcije.Člen 19 zakona o nacionalni obveščevalni službi.Upravljavci osebnih podatkov in ponudniki podatkov o lokaciji niso zavezani ugoditi zahtevam, ki jih na podlagi zakona o boju proti terorizmu prejmejo od nacionalne obveščevalne službe. Ugodijo jim lahko na prostovoljni podlagi, vendar morajo upoštevati zakon o varstvu osebnih podatkov in zakonom o podatkih o lokaciji. Kar zadeva skladnost z zakonom o varstvu osebnih podatkov, mora upravljavec zlasti upoštevati interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in informacij ne sme razkriti, če bi s tem verjetno nepošteno posegel v interese posameznika ali tretje osebe.Člen 18(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega mora biti zadevni posameznik v skladu z uradnim obvestilom št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov uradno obveščen o razkritju. Tako uradno obveščanje se lahko v izjemnih primerih odloži, zlasti če in dokler bi ogrozilo tekočo kazensko preiskavo ali bi verjetno povzročilo škodo za življenje ali telo druge osebe, kadar te pravice ali interesi očitno prevladajo nad pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Uradno obvestilo komisije za varstvo osebnih podatkov št. 2021-1 o dodatnih pravilih za razlago in uporabo zakona o varstvu osebnih podatkov, oddelek III, točka 2(iii).3.2.2.3.Omejitve in zaščitni ukrepi na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacijNa podlagi zakona o boju proti terorizmu lahko obveščevalne agencije zbirajo podatke o komunikaciji (vsebino komunikacij in podrobne podatke o opravljeni komunikaciji) le, kadar je to potrebno za protiteroristične dejavnosti, tj. dejavnosti, povezane s preprečevanjem in protiukrepi proti terorizmu. Za zbiranje osebnih podatkov za namene boja proti terorizmu se uporabljajo postopki iz zakona o varstvu zasebnosti komunikacij, opisani v oddelku 3.2.1.3.2.3.Prostovoljno razkritje s strani telekomunikacijskih operaterjevTelekomunikacijski operaterji lahko na podlagi zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev ugodijo zahtevi za razkritje podatkov o komunikaciji, ki jo poda obveščevalna agencija, ki namerava informacije zbirati za preprečitev grožnje državni varnosti.Člen 83(3) zakona o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Pri vsaki taki zahtevi je treba upoštevati načela zakonitosti, potrebnosti in sorazmernosti, ki izhajajo iz korejske ustave (člena 12(1) in 37(2))Glej tudi člen 3(2) in (3) zakona o boju proti terorizmu., ter zahteve za zbiranje osebnih podatkov iz zakona o varstvu osebnih podatkov (člen 3(1) navedenega zakona, glej oddelek 1.2). Poleg tega se uporabljajo enake omejitve in zaščitni ukrepi kot v zvezi s prostovoljnimi razkritji za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.2.4).Zahtevo je treba zlasti predložiti pisno ter navesti razloge zanjo, povezavo z zadevnim uporabnikom in obseg zahtevanih informacij, ponudnik telekomunikacijskih storitev pa mora voditi evidenco in dvakrat letno poročati ministru za znanost in informacijsko tehnologijo.Ponudniki telekomunikacijskih storitev niso zavezani ugoditi zahtevam, lahko pa to storijo na prostovoljni podlagi in le v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. V zvezi s tem veljajo za ponudnike telekomunikacijskih storitev iste obveznosti, tudi glede obveščanja posameznika, kot kadar prejmejo zahtevo organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, kakor je podrobneje razloženo v oddelku 2.2.3.3.3.NadzorDejavnosti korejskih obveščevalnih agencij nadzorujejo različni organi. Poveljstvo za varnostno podporo obrambnih sil je v skladu z direktivo ministra o izvajanju notranje revizije pod nadzorom ministrstva za narodno obrambo. Nacionalna obveščevalna služba je pod nadzorom izvršilne veje oblasti, parlamenta in drugih neodvisnih organov, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.3.3.1.Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravicZakon o boju proti terorizmu določa, da so obveščevalne agencije pri zbiranju informacij o osumljencih terorizma pod nadzorom komisije za boj proti terorizmu in pooblaščene osebe za varstvo človekovih pravic.Člen 7 zakona o boju proti terorizmu.Komisija za boj proti terorizmu med drugim oblikuje politike v zvezi z dejavnostmi boja proti terorizmu ter nadzoruje izvajanje ukrepov za boj proti terorizmu in dejavnosti različnih pristojnih organov na področju boja proti terorizmu.Člen 5(3) zakona o boju proti terorizmu. Predseduje ji predsednik vlade, sestavlja pa jo več ministrov in vodij vladnih agencij, vključno z ministrom za zunanje zadeve, ministrom za pravosodje, ministrom za narodno obrambo, ministrom za notranje zadeve in varnost, direktorjem nacionalne obveščevalne službe, generalnim komisarjem korejske nacionalne policije in predsednikom komisije za finančne storitve.Člen 3(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Direktor nacionalne obveščevalne službe mora pri izvajanju preiskav v okviru boja proti terorizmu in pri sledenju osumljencem terorizma za zbiranje informacij ali dokaznega gradiva, potrebnega za dejavnosti boja proti terorizmu, poročati predsedniku komisije za boj proti terorizmu (tj. predsedniku vlade).Člen 9(4) zakona o boju proti terorizmu.Z zakonom o boju proti terorizmu je poleg tega vzpostavljena pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic, da bi se temeljne pravice posameznikov varovale pred kršitvami, povzročenimi z dejavnostmi boja proti terorizmu.Člen 7 zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščeno osebo za varstvo človekovih pravic imenuje predsednik komisije za boj proti terorizmu izmed posameznikov, ki izpolnjujejo pogoje iz uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu (tj. vsakdo, ki je usposobljen kot odvetnik in ima najmanj deset let delovnih izkušenj ali strokovno znanje na področju človekovih pravic in je ali je bil najmanj deset let zaposlen na položaju (najmanj) izrednega profesorja ali zaposlen kot višji javni uslužbenec v državnih organih ali lokalnih upravnih organih oziroma ima najmanj deset let delovnih izkušenj na področju človekovih pravic, na primer v nevladni organizaciji).Člen 7(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic je imenovana za dve leti (z možnostjo podaljšanja mandata), razrešiti pa jo je mogoče le iz posebnih, omejenih in upravičenih razlogov, npr. v primeru obtožbe v kazenski zadevi, povezani z njenimi nalogami, v primeru razkritja zaupnih informacij ali zaradi dolgotrajne duševne ali fizične nezmožnosti.Člen 7(3) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu.Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic je pooblaščena za izdajanje priporočil za izboljšanje varstva človekovih pravic s strani organov, udeleženih v dejavnostih boja proti terorizmu, in obdelavo zahtevkov državljanov (glej oddelek 3.4.3).Člen 8(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Kadar je mogoče razumno ugotoviti, da so bile pri opravljanju uradnih dolžnosti kršene človekove pravice, lahko pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic vodji odgovornega organa priporoči odpravo take kršitve.Člen 9(1) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Pooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic se samostojno odloča o sprejetju priporočil, o katerih pa mora poročati predsedniku komisije za boj proti terorizmu. Odgovorni organ pa ji mora nato priglasiti ukrep, sprejet za izvedbo takega priporočila.Člen 9(2) uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Če organ priporočila pooblaščene osebe za varstvo človekovih pravic ne bi izvedel, bi se zadeva predala komisiji za boj proti terorizmu, vključno z njenim predsednikom, tj. predsednikom vlade. Do zdaj še ni bilo primerov, ko se njena priporočila ne bi izvedla.3.3.2.ParlamentParlament lahko, kot je opisano v oddelku 2.3.2, preiskuje in pregleduje delovanje javnih organov ter v tem okviru zahteva razkritje dokumentov in navzočnost prič. Ta parlamentarni nadzor v zvezi z zadevami, ki spadajo v pristojnost nacionalne obveščevalne službe, izvaja obveščevalni odbor parlamenta.Člen 36 in člen 37(1), točka 16, zakona o parlamentu. Direktor nacionalne obveščevalne službe, ki nadzoruje, kako agencija izvaja svoje naloge, poroča obveščevalnemu odboru (in predsedniku republike).Člen 18 zakona o nacionalni obveščevalni službi. Obveščevalni odbor sam lahko zahteva tudi poročilo o konkretni zadevi, na kar se mora direktor nacionalne obveščevalne službe nemudoma odzvati.Člen 15(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Odgovor obveščevalnemu odboru ali pričanje pred njim lahko zavrne le v zvezi z državnimi skrivnostmi o vojaških ali diplomatskih zadevah ali zadevah, povezanih s Severno Korejo, katerih javno razkritje bi lahko resno vplivalo na nacionalno usodo.Člen 17(2) zakona o nacionalni obveščevalni službi. Državne skrivnosti so opredeljene kot dejstva, dobrine ali znanje, ki se štejejo za državne skrivnosti, dostop do katerih je dovoljen omejenemu obsegu oseb in ki se ne razkrijejo nobeni drugi državi ali organizaciji, da se prepreči resno poslabšanje nacionalne varnosti, glej člen 13(4) zakona o nacionalni obveščevalni službi. V tem primeru lahko obveščevalni odbor zahteva pojasnilo predsednika vlade. Če se tako pojasnilo ne zagotovi v sedmih dneh od vložitve zahteve, odgovora ali pričanja ni več mogoče zavrniti.Če parlament odkrije, da se je izvajala nezakonita ali neprimerna dejavnost, lahko od zadevnega javnega organa zahteva sprejetje popravnih ukrepov, vključno z dodelitvijo odškodnine, sprejetjem disciplinskih ukrepov in izboljšanjem notranjih postopkov.Člen 16(2) zakona o pregledih in preiskavah v državni upravi. Po taki zahtevi mora organ takoj ukrepati in o rezultatu poročati parlamentu. V zvezi s parlamentarnim nadzorom obstajajo na podlagi zakona o varstvu zasebnosti komunikacij posebna pravila glede uporabe ukrepov za omejevanje komunikacij (tj. zbiranje vsebine komunikacij).Člen 15 zakona o varstvu zasebnosti komunikacij. Parlament lahko vodje obveščevalnih agencij zaprosi za poročilo o posameznih ukrepih za omejevanje komunikacij. Poleg tega lahko na kraju samem izvede preglede opreme za prisluškovanje. Nazadnje, obveščevalne agencije, ki so zbrale informacije o vsebini za namene nacionalne varnosti, in operaterji, ki so te informacije razkrili, morajo o takem razkritju poročati na zahtevo parlamenta.3.3.3.Odbor za revizijo in inšpekcijski pregledOdbor za revizijo in inšpekcijski pregled izvaja enake nadzorne funkcije v zvezi z obveščevalnimi agencijami kot na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (glej oddelek 2.3.2).Kot to velja za obveščevalni odbor parlamenta, lahko tudi direktor nacionalne obveščevalne službe odgovor odboru za revizijo in inšpekcijski pregled zavrne le, če gre za zadeve, ki so državna skrivnost, in bi njihovo javno razkritje resno vplivalo na nacionalno usodo (člen 13(1) zakona o nacionalni obveščevalni službi).3.3.4.Komisija za varstvo osebnih podatkovKomisija za varstvo osebnih podatkov zagotavlja dodatni nadzor pri obdelavi podatkov za namene nacionalne varnosti, tudi v fazi zbiranja. Kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku 1.2, to vključuje splošna načela in obveznosti iz člena 3 in člena 58(4) zakona o varstvu osebnih podatkov ter uresničevanje pravic posameznikov, zagotovljenih s členom 4 zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega nadzor komisije za varstvo podatkov v skladu s členom 7-8(3) in (4) ter členom 7-9(5) zakona o varstvu osebnih podatkov zajema tudi morebitne kršitve pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov, kot so zakon o varstvu zasebnosti komunikacij, zakon o boju proti terorizmu in zakon o zagotavljanju telekomunikacijskih storitev. Vsaka kršitev navedenih zakonov glede na zahteve iz člena 3(1) zakona o varstvu osebnih podatkov, ki veljajo za zakonito in pošteno zbiranje osebnih podatkov, pomeni tudi kršitev navedenega zakona. Komisija za varstvo osebnih podatkov je tako pooblaščena, da preiščeČlen 63 zakona o varstvu osebnih podatkov. kršitve zakonov, ki urejajo dostop do podatkov za namene nacionalne varnosti, in pravil za obdelavo iz zakona o varstvu osebnih podatkov, izda nasvete za izboljšanje, naloži popravne ukrepe, priporoči disciplinske ukrepe in predloži morebitna kazniva dejanja ustreznim preiskovalnim organom.Člen 61(2), člen 65(1) in (2) ter člen 64(4) zakona o varstvu osebnih podatkov.3.3.5.Nacionalna komisija za človekove praviceNadzor, ki ga izvaja nacionalna komisija za človekove pravice, velja enako za obveščevalne agencije in druge vladne organe (glej oddelek 2.3.2).3.4.Pravna sredstva posameznikov3.4.1.Pravna sredstva pred pooblaščeno osebo za varstvo človekovih pravicPooblaščena oseba za varstvo človekovih pravic, vzpostavljena v okviru komisije za boj proti terorizmu, zagotavlja posebno pravno sredstvo v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov v okviru dejavnosti boja proti terorizmu. Obravnava zahtevke državljanov v zvezi s kršitvami človekovih pravic kot posledice dejavnosti boja proti terorizmu.Člen 8(1), točka 2, uredbe o izvajanju zakona o boju proti terorizmu. Priporoči lahko popravne ukrepe, zadevni organ pa ji mora poročati o vseh ukrepih, sprejetih za izvajanje takih priporočil. Da lahko posameznik vloži pritožbo pri pooblaščeni osebi za varstvo človekovih pravic, ni potrebno procesno upravičenje. Posledično bo ta pritožbo obravnavala, čeprav zadevni posameznik v fazi dopustnosti dejansko ne more dokazati škode.3.4.2.Mehanizmi pravnih sredstev, ki so na voljo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkovPosamezniki lahko v zvezi z osebnimi podatki, ki se obdelujejo za namene nacionalne varnosti, uresničujejo svoje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in prenehanja obdelave na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov.Člen 3(5) ter člen 4(1), (3) in (4) zakona o varstvu osebnih podatkov. Zahteve za uresničevanje teh pravic se lahko vložijo neposredno pri obveščevalni agenciji ali posredno prek komisije za varstvo osebnih podatkov. Obveščevalna agencija lahko uresničevanje pravice odloži, omeji ali zavrne, kolikor in dokler je to potrebno in sorazmerno za zaščito pomembnega cilja javnega interesa (npr. kolikor in dokler bi priznanje pravice ogrozilo tekočo preiskavo ali nacionalno varnost) ali kadar bi priznanje pravice lahko povzročilo škodo za življenje ali telo tretje osebe. Kadar se zahteva zavrne ali omeji, je treba posameznika nemudoma uradno obvestiti o razlogih.Poleg tega imajo posamezniki v skladu s členom 58(4) zakona o varstvu osebnih podatkov (zahteva po zagotovitvi ustrezne obravnave posameznih pritožb) in členom 4(5) navedenega zakona (pravica do ustreznega pravnega sredstva za škodo, ki izhaja iz obdelave osebnih podatkov, v hitrem in poštenem postopku) pravico do uveljavljanja pravnih sredstev. To vključuje pravico do poročanja o domnevni kršitvi klicnemu centru za vprašanja v zvezi z zasebnostjo, ki ga upravlja korejska agencija za splet in varnost, in vložitev pritožbe pri komisiji za varstvo osebnih podatkov.Člen 62 in člen 63(2) zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta pravna sredstva so na voljo v primeru morebitnih kršitev pravil iz posebnih predpisov, ki določajo omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov za namene nacionalne varnosti, in morebitnih kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov. Kot je pojasnjeno v uradnem obvestilu št. 2021-1, lahko posameznik iz EU vloži pritožbo pri komisiji za varstvo osebnih podatkov prek svojega nacionalnega organa za varstvo podatkov. V tem primeru komisija za varstvo osebnih podatkov posameznika uradno obvesti prek nacionalnega organa za varstvo podatkov po zaključku preiskave (med drugim, če je ustrezno, o naloženih popravnih ukrepih). Zoper odločitve ali neukrepanje te komisije pa se je mogoče nadalje pritožiti pri korejskih sodiščih, in sicer na podlagi zakona o upravnem sporu.3.4.3.Pravna sredstva pred nacionalno komisijo za človekove praviceMožnost uveljavljanja individualnih pravnih sredstev pri nacionalni komisiji za človekove pravice velja enako za obveščevalne agencije in druge vladne organe (glej oddelek 2.4.2).3.4.4.Sodno varstvoKot to velja v zvezi z dejavnostmi organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, lahko posamezniki uveljavljajo različna pravna sredstva zoper obveščevalne agencije v zvezi s kršitvami zgoraj navedenih omejitev in zaščitnih ukrepov.Prvič, posamezniki lahko prejmejo odškodnino za škodo na podlagi zakona o državni odškodnini. V enem primeru je bila odškodnina na primer dodeljena v zvezi z nezakonitim nadzorom, ki ga je izvajalo poveljstvo za podporo obrambnih sil (predhodnik poveljstva za varnostno podporo obrambnih sil).Odločba vrhovnega sodišča št. 96Da42789 z dne 24. julija 1998.Drugič, posamezniki lahko na podlagi zakona o upravnem sporu izpodbijajo odločitve in opustitve s strani upravnih agencij, med drugim obveščevalnih agencij.Člena 3 in 4 zakona o upravnem sporu.Nazadnje, posamezniki lahko zoper ukrepe, ki so jih sprejele obveščevalne agencije, vložijo ustavno pritožbo pri ustavnem sodišču na podlagi zakona o ustavnem sodišču.
Kim Jeong-kag
komisar korejske finančnoobveščevalne enote