IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/172

z dne 7. februarja 2022

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1538 o harmonizaciji radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega v frekvenčnih pasovih 874–876 MHz in 915–921 MHz

(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 608)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (1) in zlasti člena 4(3) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Naprave kratkega dosega so običajno izdelki množičnega trga (široke potrošnje) in/ali prenosni izdelki, ki jih je mogoče enostavno vzeti s sabo in čezmejno uporabiti. Razlike v pogojih dostopa do spektra lahko preprečujejo njihov prosti pretok, povečujejo proizvodne stroške ter povzročajo tveganje za škodljivo motenje drugih radiofrekvenčnih uporab in storitev zaradi nedovoljene uporabe. Z Odločbo Komisije 2006/771/ES (2) so bili harmonizirani tehnični pogoji za uporabo spektra za najrazličnejše naprave kratkega dosega, za katere zato velja zelo blaga regulativna ureditev in je zanje potrebna zgolj splošna odobritev na podlagi nacionalnega prava.

(2)

Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1538 (3) so bili harmonizirani tehnični pogoji za uporabo frekvenčnih pasov 874–876 MHz in 915–921 MHz v tehnološko naprednih rešitvah za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) ter aplikacijah „interneta stvari“, ki temeljijo na omrežnih napravah kratkega dosega v podatkovnih omrežjih. V teh frekvenčnih pasovih je okolje za skupno uporabo drugačno od okolja, za katerega se uporablja Odločba 2006/771/ES, zato je potrebna posebna regulativna ureditev.

(3)

Čeprav pasova 873–874,4 MHz in 918-919,4 MHz po pravu Unije ali s sklepom Evropskega odbora za komunikacije (ECC) nista harmonizirana za uporabo globalnega sistema za mobilne komunikacije za železnice (GSM-R), se lahko za ta namen uporabljata na nacionalni ravni z nacionalno odločitvijo, ki je v skladu s Pravilnikom o radijskih komunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze. Zato lahko zadevne države članice, kadar harmonizirani tehnični pogoji ne bi zadostovali za zaščito take uporabe teh pasov za nacionalno razširitev GSM za železnice (E-GSM-R), postavijo dodatne pogoje za uporabo naprav kratkega dosega, ki ne vplivajo na harmonizirane tehnične pogoje za dostop do spektra za naprave kratkega dosega znotraj pasov. Kadar bi bile v kakšni državi članici potrebne take omejitve, bi bilo treba z njimi zagotoviti zlasti usklajevanje med uporabniki spektra, ki bi omogočilo geografsko skupno uporabo med E-GSM-R na eni strani ter med napravami RFID in omrežnimi napravami kratkega dosega na drugi strani.

(4)

Za harmonizirano uporabo parnih frekvenčnih pasov 874,4–880,0 MHz in 919,4–925,0 MHz, ki sta sosednja podpasovoma 874–874,4 MHz in 917,4-919,4 MHz, harmoniziranima za naprave kratkega dosega s tem sklepom, za železniške mobilne radijske komunikacije velja Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1730 (4). Soobstoj naprav kratkega dosega v frekvenčnih pasovih 874–874,4 MHz in 917,4–919,4 MHz ter železniških mobilnih radijskih komunikacij v sosednjih frekvenčnih pasovih 874,4–880,0 MHz in 919,4–925,0 MHz je bil ocenjen v Poročilu 74 Evropske konference poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT).

(5)

Države članice v skladu s členom 1(4) Odločbe št. 676/2002/ES ohranjajo pravico do organizacije in uporabe svojega radijskega spektra za namene javnega reda in javne varnosti ter obrambe in lahko v tej zvezi še naprej ščitijo obstoječo in prihodnjo uporabo frekvenčnih pasov 874–876 MHz in 915–921 MHz ter sosednjih pasov za vojaške namene in druge namene javne varnosti in javnega reda, pri čemer si prizadevajo dati na razpolago harmonizirane minimalne osrednje pasove za omrežne naprave kratkega dosega pod tehničnimi pogoji iz tega sklepa in zlasti v skladu s splošnimi načeli prava Unije.

(6)

Da bi bil upoštevan tehnološki in tržni razvoj na področju naprav kratkega dosega, je CEPT julija 2006 v skladu s členom 4(2) Odločbe št. 676/2002/ES dobila trajno pooblastilo za posodabljanje Priloge k Odločbi 2006/771/ES. Opravljeno delo na podlagi trajnega pooblastila (sedmi cikel posodobitev) je bilo tudi podlaga za Izvedbeni sklep (EU) 2018/1538, ki določa dodaten spekter za naprave kratkega dosega v frekvenčnih pasovih 874-876 MHz in 915-921 MHz.

(7)

Komisija je 16. julija 2019 izdala usmerjevalni dopis za osmi cikel posodobitev Odločbe 2006/771/ES. CEPT je v odziv na trajno pooblastilo in v skladu z navedenim usmerjevalnim dopisom Komisiji 5. marca 2021 predložila Poročilo 77, ki vsebuje več predlogov za spremembo Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1538. Med njimi je sprememba opredelitev pojmov v zvezi z napravami kratkega dosega, da bi se izognili nejasnosti in zagotovili usklajenost z Odločbo 2006/771/ES. Predlagana je tudi ponovna ocena nekaterih tehničnih parametrov za kategorije naprav kratkega dosega, za katere velja Izvedbeni sklep (EU) 2018/1538. Poročilo CEPT št. 77 je tehnična podlaga za ta sklep.

(8)	Naprave kratkega dosega, ki delujejo pod pogoji iz tega sklepa, bi prav tako morale biti v skladu z Direktivo 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(9)	Izvedbeni sklep (EU) 2018/1538 bi bilo zato treba spremeniti.

(10)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

(1)

Izvedbeni sklep (EU) 2018/1538 se spremeni:

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	‚naprava kratkega dosega‘ pomeni radijsko napravo, ki omogoča enosmerno ali dvosmerno komunikacijo ter prejema in/ali oddaja na kratki razdalji z nizko močjo;

(2)	‚brez motenja in zaščite‘ pomeni, da ne sme drugim radiokomunikacijskim storitvam nastati nikakršno škodljivo motenje in da ni mogoče vložiti zahteve za zaščito teh naprav pred motenjem, ki prihaja od radiokomunikacijskih storitev;

(3)	‚kategorija naprav kratkega dosega‘ pomeni skupino naprav kratkega dosega ali omrežnih naprav, ki uporabljajo spekter s podobnimi tehničnimi mehanizmi za dostop do spektra ali na podlagi scenarijev skupne uporabe;“;

(2)	Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 7. februarja 2022

Za Komisijo

Thierry BRETON

član Komisije

(1) UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

(2) Odločba Komisije 2006/771/ES z dne 9. novembra 2006 o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega (UL L 312, 11.11.2006, str. 66).

(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1538 z dne 11. oktobra 2018 o harmonizaciji radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega v frekvenčnih pasovih 874–876 MHz in 915–921 MHz (UL L 257, 15.10.2018, str. 57).

(4) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1730 z dne 28. septembra 2021 o harmonizirani uporabi parnih frekvenčnih pasov 874,4–880,0 MHz in 919,4–925,0 MHz ter neparnega frekvenčnega pasu 1 900–1 910 MHz za železniške mobilne radijske komunikacije (UL L 346, 30.9.2021, str. 1).

(5) Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (UL L 153, 22.5.2014, str. 62).

PRILOGA

Frekvenčni pasovi z ustreznimi harmoniziranimi tehničnimi pogoji in roki za izvedbo za naprave kratkega dosega

Spodnja tabela podrobno določa različne kombinacije frekvenčnega pasu in kategorije naprav kratkega dosega (kakor je določeno v členu 2(6)) ter harmonizirane tehnične pogoje za dostop do spektra in rokov za izvedbo, ki se uporabljajo zanje.

Splošni tehnični pogoji, ki se uporabljajo za vse pasove in naprave kratkega dosega, ki spadajo na področje uporabe tega sklepa:

—

Države članice morajo dovoliti uporabo spektra do vrednosti za oddajno moč, poljsko jakost ali gostoto moči iz te tabele. V skladu s členom 3(3) lahko določijo manj stroge pogoje, tj. dovolijo uporabo spektra z večjo oddajno močjo, poljsko jakostjo ali gostoto moči, če to ne zmanjša ali ogroža ustreznega soobstoja naprav kratkega dosega v pasovih, harmoniziranih s tem sklepom.

—

Države članice lahko določijo samo „dodatne parametre (predpisi za razporeditev kanalov in/ali dostop do spektra ter zasedenost)“ iz tabele in ne smejo dodati drugih parametrov ali zahtev za dostop do spektra in ublažitev motenj. Ker lahko države članice v skladu s členom 3(3) določijo manj stroge pogoje, lahko v posameznem polju v celoti izpustijo „dodatne parametre (predpisi za razporeditev kanalov in/ali dostop do spektra ter zasedenost)“ ali dovolijo višje vrednosti, če to ne ogroža ustreznega okolja skupne uporabe v harmoniziranem pasu.

—

Države članice lahko uvedejo samo „druge omejitve uporabe“ iz tabele in ne smejo dodati dodatnih omejitev uporabe, razen če se uporabljajo pogoji iz člena 3(2). Ker lahko države članice v skladu s členom 3(3) določijo manj stroge pogoje, lahko eno od omejitev ali vse izpustijo, če to ne ogroža ustreznega okolja skupne uporabe v harmoniziranem pasu.

Uporabljeni izrazi:

„obratovalni cikel“ pomeni razmerje, izraženo v odstotkih, Σ(Ton)/(Tobs), pri čemer je Ton aktivno obdobje enega oddajnika in Tobs obdobje opazovanja. Ton se meri v opazovalnem frekvenčnem pasu (Fobs). Če ni v tej tehnični prilogi drugače določeno, je Tobs neprekinjeno enourno obdobje in Fobs frekvenčni pas, ki se uporablja v tej prilogi. Ker se lahko določijo manj strogi pogoji v smislu člena 3(3), lahko države članice za „obratovalni cikel“ dovolijo večjo vrednost.

Pas št.	Frekvenčni pas	Kategorija naprav kratkega dosega	Omejitev oddajne moči/poljske jakosti/gostote moči	Dodatni parametri (pravila za razporeditev kanalov in/ali dostop ter zasedenost)	Druge omejitve uporabe	Rok za izvedbo
1	874-874,4 MHz ([8])	Nespecifične naprave kratkega dosega ([1])	500 mW e.r.p. Zahtevajo se prilagajanje moči (APC) ali alternativno druge tehnike za ublažitev motenj, s katerimi se doseže najmanj enakovredna raven združljivosti spektra.	Uporabljajo se tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo ustrezno raven uspešnosti za uskladitev z bistvenimi zahtevami Direktive 2014/53/EU. Če so ustrezne tehnike opisane v harmoniziranih standardih ali njihovih delih, na katere so bili objavljeni sklici v Uradnem listu Evropske unije na podlagi Direktive 2014/53/EU, se zagotovi najmanj enakovredna uspešnost teh tehnik. Pasovna širina: ≤ 200 kHz Obratovalni cikel: ≤ 10 % za dostopovne točke do omrežja ([4]) Obratovalni cikel: 2,5 % v drugih primerih	Ta niz pogojev uporabe je na voljo samo za podatkovna omrežja. Vse nomadske in mobilne naprave v podatkovnem omrežju so pod nadzorom dostopovne točke do omrežja ([4]), ([5]), ([6]), ([7]).	1. julij 2022
2	917,4-919,4 MHz ([9])	Naprave za širokopasovni prenos podatkov ([3])	25 mW e.r.p.	Uporabljajo se tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo ustrezno raven uspešnosti za uskladitev z bistvenimi zahtevami Direktive 2014/53/EU. Če so ustrezne tehnike opisane v harmoniziranih standardih ali njihovih delih, na katere so bili objavljeni sklici v Uradnem listu Evropske unije na podlagi Direktive 2014/53/EU, se zagotovi najmanj enakovredna uspešnost teh tehnik. Pasovna širina: > 600 kHz in ≤ 1 MHz. Obratovalni cikel: ≤ 10 % za dostopovne točke do omrežja ([4]) Obratovalni cikel: sicer ≤ 2,8 %	Ta niz pogojev uporabe je na voljo samo za širokopasovne naprave kratkega dosega v podatkovnih omrežjih. Vse nomadske in mobilne naprave v podatkovnem omrežju so pod nadzorom dostopovne točke do omrežja ([4]), ([5]), ([6]).	1. julij 2022
3	916,1-918,9 MHz ([10])	Naprave za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) ([2])	Prenosi čitalnika pri 4 W e.r.p. so dovoljeni le pri srednjih frekvencah 916,3 MHz, 917,5 MHz, 918,7 MHz.	Uporabljajo se tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo ustrezno raven uspešnosti za uskladitev z bistvenimi zahtevami Direktive 2014/53/EU. Če so ustrezne tehnike opisane v harmoniziranih standardih ali njihovih delih, na katere so bili objavljeni sklici v Uradnem listu Evropske unije na podlagi Direktive 2014/53/EU, se zagotovi najmanj enakovredna uspešnost teh tehnik. Pasovna širina: ≤ 400 kHz	([5]), ([6]), ([7])	1. julij 2022
4	917,3-918,9 MHz	Nespecifične naprave kratkega dosega ([1])	500 mW e.r.p. Oddajanja so dovoljena samo v frekvenčnem območju 917,3-917,7 MHz, 918,5-918,9 MHz. Zahtevajo se prilagajanje moči (APC) ali alternativno druge tehnike za ublažitev motenj, s katerimi se doseže najmanj enakovredna raven združljivosti spektra.	Uporabljajo se tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo ustrezno raven uspešnosti za uskladitev z bistvenimi zahtevami Direktive 2014/53/EU. Če so ustrezne tehnike opisane v harmoniziranih standardih ali njihovih delih, na katere so bili objavljeni sklici v Uradnem listu Evropske unije na podlagi Direktive 2014/53/EU, se zagotovi najmanj enakovredna uspešnost teh tehnik. Pasovna širina: ≤ 200 kHz Obratovalni cikel: ≤ 10 % za dostopovne točke do omrežja ([4]) Obratovalni cikel: sicer ≤ 2,5 %	Ta niz pogojev uporabe je na voljo samo za podatkovna omrežja. Vse nomadske in mobilne naprave v podatkovnem omrežju so pod nadzorom dostopovne točke do omrežja. ([4]), ([5]), ([6]), ([7])	1. julij 2022
5	917,4–919,4 MHz ([9])	Nespecifične naprave kratkega dosega ([1])	25 mW e.r.p.	Uporabljajo se tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo ustrezno raven uspešnosti za uskladitev z bistvenimi zahtevami Direktive 2014/53/EU. Če so ustrezne tehnike opisane v harmoniziranih standardih ali njihovih delih, na katere so bili objavljeni sklici v Uradnem listu Evropske unije na podlagi Direktive 2014/53/EU, se zagotovi najmanj enakovredna uspešnost teh tehnik. Pasovna širina: ≤ 600 kHz Obratovalni cikel: ≤ 1 %,	Ta niz pogojev uporabe je na voljo samo za naprave kratkega dosega podatkovnih omrežjih. Vse nomadske in mobilne naprave v podatkovnem omrežju so pod nadzorom dostopovne točke do omrežja ([4]), ([5]), ([6]).	1. julij 2022

([1]) V kategorijo nespecifičnih naprav kratkega dosega spadajo vse vrste radijskih naprav, ne glede na uporabo ali namen, ki izpolnjujejo tehnične pogoje za posamezni frekvenčni pas. Značilne uporabe so telemetrija, daljinsko upravljanje, alarmi, splošni prenosi podatkov in uporaba v druge namene.

([2]) V kategorijo naprav za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) spadajo radiokomunikacijski sistemi, ki temeljijo na priponkah/čitalnikih in so sestavljeni iz radijskih naprav (priponk), pripetih na žive osebke ali nežive stvari in iz oddajnih/sprejemnih enot (čitalnikov), ki aktivirajo priponke in sprejemajo povratne podatke. Značilne uporabe vključujejo sledenje in identifikacijo predmetov, npr. za elektronski nadzor artiklov (EAS), ter zbiranje in prenos podatkov o predmetih, na katere so pripete priponke, ki so lahko brez baterij, baterijsko podprte ali baterijsko napajane. Odgovore, prejete od priponke, preverja njen čitalnik in jih posreduje gostiteljskemu sistemu.

([3]) V kategorijo naprav za širokopasovni prenos podatkov spadajo radijske naprave, ki uporabljajo tehnike širokopasovne modulacije za dostop do spektra. Značilne uporabe vključujejo brezžične dostopovne sisteme, kot so radijska lokalna omrežja (WAS/RLAN) ali širokopasovne naprave kratkega dosega v podatkovnih omrežjih.

([4]) Dostopovna točka do omrežja v podatkovnem omrežju je fiksna prizemna naprava kratkega dosega, ki deluje kot povezovalna točka za druge naprave kratkega dosega v podatkovnem omrežju s storitvenimi platformami zunaj njega. Izraz podatkovno omrežje se nanaša na več naprav kratkega dosega, vključno z dostopovno točko do omrežja, kot elementov omrežja in brezžičnih povezav med njimi.“

([5]) V skladu s členom 3(1) se frekvenčni pasovi določijo in dajo na voljo na neizključni in deljeni osnovi. Harmonizirani tehnični pogoji omogočajo, da za delovanje večine naprav kratkega dosega v večini držav članic velja splošna ureditev z odobritvami po nacionalnem pravu. To ne posega v člena 46 in 51 Direktive (EU) 2018/1972 ter člen 3(2) in člen 7 Direktive 2014/53/EU. Države članice lahko omejijo uporabo tega vnosa tako, da namestitev in upravljanje lahko izvajajo samo poklicni uporabniki, ter lahko razmislijo o posamičnih odobritvah, npr. za upravljanje geografske skupne uporabe, in/ali uporabi blažitvenih tehnik za zaščito radijskih storitev.

([6]) Države članice, v katerih se vsi deli tega frekvenčnega pasu ali ves pas uporabljajo za namene javnega reda in javne varnosti ter obrambe in usklajevanje ni mogoče, se lahko odločijo, da tega vnosa delno ali v celoti ne izvedejo v skladu s členom 1(4) Odločbe št. 676/2002/ES in člena 3(2) tega sklepa.

([7]) Potrebna so lahko tudi nacionalna pravila, npr. za lokalno usklajevanje, da se prepreči motenje radijskih storitev, ki potekajo v sosednjih pasovih, na primer zaradi intermodulacije ali blokiranja.

([8]) Ta frekvenčni pas 874–874,4 MHz je harmonizirani minimalni osrednji pas.

([9]) Ta frekvenčni pas 917,4–919,4 MHz je harmonizirani minimalni osrednji pas.

([10]) Oznake RFID se odzivajo pri zelo nizki ravni moči (–10 dBm e.r.p.) v frekvenčnem pasu okrog čitalniških kanalov RFID in morajo biti v skladu z bistvenimi zahtevami Direktive 2014/53/EU.