25.1.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 27/1


PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA

z dne 15. decembra 2020

o spremembi Priporočila ESRB/2020/7 o omejitvi razdelitev med pandemijo bolezni COVID-19

(ESRB/2020/15)

(2021/C 27/01)

SPLOŠNI ODBOR EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (1) ter zlasti člena 3(2)(b), (d) in (f) in členov 16 do 18 Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa ESRB/2011/1 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 20. januarja 2011 o sprejetju Poslovnika Evropskega odbora za sistemska tveganja (2) ter zlasti člena 15(3)(e) in členov 18 do 20 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) je na začetku pandemije bolezni COVID-19 potrdil, da morajo imeti finančne institucije visoko raven kapitala, da lahko ublažijo sistemsko tveganje in prispevajo h gospodarskemu okrevanju. Zato je ESRB izdal Priporočilo ESRB/2020/7 o omejitvi razdelitev med pandemijo bolezni COVID-19 (3), katerega namen je bil zagotoviti, da bodo vse finančne institucije, ki lahko pomenijo tveganje za finančno stabilnost, ohranile visoko raven kapitala, in sicer s priporočilom ustreznim organom, naj od finančnih institucij zahtevajo, da se med pandemijo bolezni COVID-19 in najmanj do 1. januarja 2021 vzdržijo razdelitev.

(2)

Kriza v zvezi z boleznijo COVID-19 v Evropi in svetu še traja, negotovost glede prihodnjega vpliva na gospodarstvo in finančne institucije pa ostaja, s tveganjem, da se bodo zdravstvene in gospodarske razmere še poslabšale. Trgi in organi nimajo informacij o dolgoročnem vplivu krize na finančni sektor in kreditne trge. Poleg tega finančne institucije ostajajo zelo odvisne od podpore javne politike. Zagotavljanje nadaljnjega ustreznega delovanja finančnega sistema je ključno. Namen izrednega podaljšanja omejitve izplačil zaradi negotovosti glede prihodnjih makroekonomskih gibanj je omogočiti finančnim institucijam, da ohranijo zadostno raven kapitala za blažitev sistemskega tveganja in prispevanje h gospodarskemu okrevanju. ESRB hkrati priznava storjeni napredek organov in finančnih institucij pri odzivanju na posledice pandemije. ESRB se prav tako zaveda, kako pomembne so razdelitve pri tem, da lahko finančne institucije zbirajo kapital od zunaj, saj je nagrajevanje vlagateljev za njihove naložbe ključno za dolgoročno vzdržnost finančnih institucij in trgov. Kljub temu pa ESRB poziva k izjemni previdnosti pri razdelitvah, da ne bodo ogrozile stabilnosti finančnega sistema in okrevanja, ter meni, da bi morala biti raven razdelitev bistveno nižja, kot je bila v zadnjih letih pred krizo zaradi bolezni COVID-19.

(3)

Priporočilo ESRB/2020/7 zajema tudi centralne nasprotne stranke (CNS), in sicer zaradi njihove sistemsko pomembne vloge pri kliringu transakcij na finančnem trgu. Želeni rezultat je bil preprečiti delničarjem in zaposlenim na višjih položajih, da bi z razdelitvami porabljali presežni kapital CNS v času, ko je operativno tveganje – ki ga CNS pokrivajo z lastnimi sredstvi in ne prispevki klirinških članov – največje, tudi ob upoštevanju omejitev glede prisotnosti zaposlenih v prostorih CNS. Stresni test v zvezi s CNS v Uniji, ki ga je Evropski organ za vrednostne papirje in trge izvedel po izbruhu pandemije bolezni COVID-19, pa je potrdil splošno operativno odpornost CNS v Uniji na običajne šoke in več neplačil v stresnih testih s področja kreditnega tveganja, likvidnostnega tveganja in tveganja koncentracije (4). Poleg tega do danes ni dokazov o sistemskih ali procesnih motnjah. Zaradi učinkovitosti ukrepanja CNS pri blažitvi operativnega tveganja ni več treba, da so CNS vključene v področje uporabe Priporočila ESRB/2020/7.

(4)

Ukrepi iz Priporočila ESRB/2020/7 so začasni, ESRB pa bo še naprej spremljal njihov vpliv na finančne institucije in njihovo zmožnost prispevanja h gospodarskemu okrevanju. ESRB bi moral pri odločanju o tem, ali in kdaj je treba to priporočilo spremeniti, med drugim upoštevati makroekonomska gibanja in nove podatke o stabilnosti finančnega sistema.

(5)

V točki 5 oddelka 2 Priporočila ESRB/2020/7 je določeno, da lahko Splošni odbor odloči, če in kdaj je treba Priporočilo ESRB/2020/7 spremeniti. Take spremembe bi lahko zajemale zlasti podaljšanje obdobja, v katerem se uporablja priporočilo A.

(6)

Zato je treba Priporočilo ESRB/2020/7 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

SPREMEMBE

Priporočilo ESRB/2020/7 se spremeni:

(1)

v oddelku 1 se priporočilo A nadomesti z naslednjim:

Priporočilo A – omejitev razdelitev

Priporoča se, da ustrezni organi od finančnih institucij pod svojim nadzorom (*1) zahtevajo, naj se do 30. septembra 2021 vzdržijo naslednjih dejanj:

(a)

razdelitve dividend ali nepreklicnih zavez za razdelitev dividend,

(b)

odkupa navadnih delnic,

(c)

ustvarjanja obveznosti izplačila variabilnih prejemkov prevzemnikom pomembnega tveganja,

zaradi česar se zmanjšuje količina ali kakovost kapitala, razen če finančne institucije pri navedenih dejanjih ravnajo izjemno previdno, posledično zmanjšanje pa ne presega konservativnega praga, ki ga določi njihov pristojni organ. Pristojnim organom se priporoča, naj se pogovorijo s finančnimi institucijami, preden te izvedejo katero koli dejanje iz točke (a) ali (b).

To priporočilo se uporablja na ravni skupine v EU (ali na posamični ravni, če finančna institucija ni del skupine v EU) in, če je primerno, na subkonsolidirani ravni ali na posamični ravni.

(*1)  To ne zajema podružnic finančnih institucij.“;"

(2)

oddelek 2(1)(1) se spremeni:

(a)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

‚pristojni organ‘ pomeni pristojni ali nadzorni organ, kakor je opredeljen v točki (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali členu 13(10) Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*2), kot je primerno;

(*2)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).“;"

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

‚finančna institucija‘ pomeni katero koli od naslednjih podjetij, ki imajo sedež ali registrirani sedež v Uniji:

(i)

institucijo, kakor je opredeljena v točki (3) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ii)

zavarovalnico, kakor je opredeljena v členu 13(1) Direktive 2009/138/ES;

(iii)

pozavarovalnico, kakor je opredeljena v členu 13(4) Direktive 2009/138/ES;“;

(c)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

‚prevzemnik pomembnega tveganja‘ pomeni predstavnika kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti finančne institucije, vključno s predstavnikom kategorije zaposlenih iz člena 92(2) Direktive 2013/36/EU ali točke (c) člena 275(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 (*3), kot je primerno;

(*3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 12, 17.1.2015, str. 1).“;"

(3)

v oddelku 2(3) se vstavi naslednji odstavek:

„1a.

Pristojni organi bi morali pri umerjanju konservativnega praga upoštevati:

(a)

cilje tega priporočila, zlasti potrebo po tem, da finančne institucije ohranjajo zadostno raven kapitala – tudi z upoštevanjem predvidenega gibanja njihovega kapitala –, da se ublaži sistemsko tveganje in prispeva h gospodarskemu okrevanju, ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslabšanjem solventnosti družb in gospodinjstev zaradi pandemije;

(b)

potrebo po zagotovitvi, da bo splošna raven razdelitev v finančnih institucijah pod njihovim nadzorom bistveno nižja, kot je bila v zadnjih letih pred krizo zaradi bolezni COVID-19;

(c)

posebnosti vsakega sektorja pod svojo pristojnostjo.“;

(4)

oddelek 2(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.   Časovni okvir za nadaljnje ukrepanje

V skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 morajo naslovniki Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB obvestiti, katere ukrepe so sprejeli na podlagi tega priporočila, ali utemeljiti vsako neukrepanje. Vsak naslovnik mora o izvedbi priporočila A predložiti poročilo do 15. oktobra 2021.“;

(5)

oddelek 2(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.   Spremembe tega priporočila

Splošni odbor pred 30. septembrom 2021 odloči, ali in kdaj je treba to priporočilo spremeniti, pri čemer med drugim upošteva makroekonomska gibanja in nove podatke o stabilnosti finančnega sistema.“;

(6)

v oddelku 2(6) z naslovom „Spremljanje in ocenjevanje“ se doda naslednji odstavek:

„3.

Sekretariat ESRB nudi pomoč naslovnikom z zagotavljanjem koordiniranega poročanja in ustreznih predlog ter, kjer je potrebno, podrobnejšim določanjem postopka in časovnega okvira za nadaljnje ukrepanje.“;

(7)

Priloga z naslovom „Obveščanje o ukrepih, sprejetih na podlagi tega priporočila“ se črta.

V Frankfurtu na Majni, 15. decembra 2020

Vodja sekretariata ESRB

V imenu splošnega odbora ESRB

Francesco MAZZAFERRO


(1)  UL L 331, 15.12.2010, str. 1.

(2)  UL C 58, 24.2.2011, str. 4.

(3)  Priporočilo ESRB/2020/7 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 27. maja 2020 o omejitvi razdelitev med pandemijo bolezni COVID-19 (UL C 212, 26.6.2020, str. 1).

(4)  Glejte izjavo za javnost Evropskega organa za vrednostne papirje in trge: ESMA’s Third EU-Wide CCP Stress Test Finds System Resilient to Shocks, ki je dostopna na naslovu: https://www.esma.europa.eu/press-news/esma-news/esma%E2%80%99s-third-eu-wide-ccp-stress-test-finds-system-resilient-shocks.