1.   Za načrtovanje programov in izvajanje pomoči iz IPA III je v prvi vrsti odgovorna upravičenka do IPA III.

2.   Upravičenka do IPA III imenuje nacionalnega koordinatorja IPA.

3.   Nacionalni koordinator IPA zagotovi tesno povezavo med uporabo pomoči iz IPA III in splošnim pristopnim procesom.

4.   Nacionalni koordinator IPA je glavni partner Komisije v celotnem procesu usklajevanja načrtovanja programov v skladu s cilji in tematskimi prednostnimi nalogami programskega okvira IPA III iz člena 7 Uredbe (EU) 2021/1529 (v nadaljnjem besedilu: programski okvir IPA III), spremljanja izvajanja, ocenjevanja in poročanja o pomoči iz IPA III, vključno z usklajevanjem znotraj uprave upravičenke do IPA III in z drugimi donatorji. Nacionalni koordinator IPA si prav tako prizadeva, da uprava upravičenke do IPA III sprejme vse potrebne ukrepe za lažje izvajanje s tem povezanih programov.

5.   Nacionalni koordinator IPA usklajuje sodelovanje upravičenk do IPA III v ustreznih programih teritorialnega in čezmejnega sodelovanja na podlagi Uredbe (EU) 2021/1529 in Uredbe (EU) 2021/1059. To nalogo usklajevanja lahko po potrebi prenese na strukturo, ustanovljeno za upravljanje čezmejnega sodelovanja.

6.   Nacionalni koordinator IPA je visoki predstavnik vlade ali centralne uprave upravičenke do IPA III ter ima ustrezna pooblastila.

1.   Komisija in upravičenka do IPA III skleneta okvirni sporazum o finančnem partnerstvu, v katerem so določene posebne ureditve glede upravljanja, kontrole, nadzora, spremljanja, ocenjevanja, poročanja in revizij v zvezi s pomočjo iz IPA III ter s katerim se upravičenka do IPA III zaveže, da bo v svoj pravni red prenesla ustrezne zahteve regulativnega okvira Unije. Okvirni sporazum o finančnem partnerstvu se lahko dopolni s sektorskimi sporazumi, v katerih so določene posebne določbe glede upravljanja in izvajanja pomoči iz IPA III na posebnih področjih politike ali v okviru posebnih programov.

2.   Razen v ustrezno utemeljenih primerih se pomoč iz IPA III odobri upravičenki do IPA III šele po začetku veljavnosti okvirnega sporazuma o finančnem partnerstvu in po potrebi veljavnega sektorskega sporazuma.

3.   V sporazumih o financiranju so navedeni pogoji glede dodeljevanja pomoči iz IPA III, vključno z veljavnimi načini izvajanja pomoči iz IPA III, roki za izvajanje ter pravili glede upravičenosti odhodkov.

4.   Kadar programe v okviru posrednega upravljanja izvaja upravičenka do IPA III, so okvirni sporazum o finančnem partnerstvu, po potrebi sektorski sporazum in sporazum o financiranju kot celota skladni s členom 129, členom 155(6) in členom 158 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

5.   Okvirni sporazum o finančnem partnerstvu se uporablja za vse sporazume o financiranju. Sektorski sporazumi se po potrebi uporabljajo za vse sporazume o financiranju, sklenjene v zvezi s področjem politike ali programom, ki ga ureja sektorski sporazum.

6.   Poleg elementov iz člena 130 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 okvirni sporazumi o finančnem partnerstvu in po potrebi sektorski sporazumi vsebujejo zlasti podrobne določbe glede:

1.   Komisija in upravičenka do IPA III najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti prvega sporazuma o financiranju ustanovita odbor za spremljanje IPA. Navedeni odbor izpolnjuje tudi odgovornosti odbora za spremljanje IPA v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 (5) in Uredbo (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

2.   Odbor za spremljanje IPA pregleda splošno uspešnost, učinkovitost, kakovost, doslednost, usklajenost in skladnost izvajanja vseh ukrepov za doseganje rezultatov, določenih v sporazumih o financiranju in programskem okviru IPA III. V ta namen se po potrebi opre na informacije, ki jih zagotovijo sektorski odbori za spremljanje iz člena 10 in druge obstoječe centralne strukture za usklajevanje upravičenke do IPA III.

3.   Odbor za spremljanje IPA sestavljajo predstavniki Komisije, nacionalni koordinator IPA, predstavniki drugih ustreznih organov in teles upravičenke do IPA III ter po potrebi dvostranskih donatorjev, mednarodnih organizacij, mednarodnih finančnih institucij in drugih deležnikov, vključno z organizacijami civilne družbe in zasebnega sektorja.

4.   Predstavnik Komisije in nacionalni koordinator IPA sopredsedujeta srečanjem odbora za spremljanje IPA.

5.   Odbor za spremljanje IPA sprejme svoj poslovnik.

6.   Odbor za spremljanje IPA se sestane najmanj enkrat letno. Priložnostna srečanja, zlasti tematska, se lahko skličejo na pobudo Komisije ali upravičenke do IPA III.

1.   V primeru posrednega upravljanja s strani upravičenke do IPA III slednja vzpostavi naslednje strukture in organe:

2.   Vloge in odgovornosti struktur iz odstavka 1 se določijo v okvirnem sporazumu o finančnem partnerstvu.

3.   Upravičenka do IPA III zagotovi ustrezno ločitev nalog med strukturami in organi iz odstavka 1 ter znotraj njih.

1.   Komisija lahko pomoč iz IPA III izvaja s posrednim upravljanjem z upravičenko do IPA III s sklenitvijo sporazuma o financiranju v skladu s členoma 154 in 158 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   Komisija pred podpisom sporazuma o financiranju pridobi dokaze, da so izpolnjeni pogoji iz člena 154(4), prvi pododstavek, točke (a) do (f), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Komisija zagotovi tudi, da so bili vzpostavljeni strukture in organi iz člena 8 te uredbe.

3.   Nacionalni odredbodajalec spremlja stalno izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2 tega člena s strani struktur in organov iz člena 8. V primeru neizpolnjevanja navedenih zahtev nacionalni odredbodajalec o tem nemudoma obvesti Komisijo in sprejme ustrezne zaščitne ukrepe glede opravljenih plačil ali sklenjenih pogodb.

4.   Večletni programi, ki jih zajema sporazum o financiranju in za katere se uporabljajo določbe člena 30(3), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/947, se izvajajo s posrednim upravljanjem z upravičenkami do IPA III. Sklepi o sprejetju večletnih akcijskih načrtov iz člena 23 Uredbe (EU) 2021/947 po potrebi vključujejo okvirni seznam velikih projektov. Komisija uporabi člen 30(3), drugi in tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/947, razen če je bil v sektorskem sporazumu ali sporazumu o financiranju določen krajši rok za samodejno sprostitev obveznosti.

5.   Znesek, ki ga zadeva sprostitev obveznosti iz odstavka 4, se zmanjša za zneske, enakovredne tistemu delu proračunske obveznosti, za katerega velja eden od naslednjih pogojev:

Upravičenka do IPA III, ki se sklicuje na višjo silo, dokaže, da ima ta neposredne posledice za izvajanje celotnega programa ali njegovega dela.

6.   Upravičenka do IPA III Komisiji v letnem poročilu iz člena 6 pošlje informacije o pogojih iz odstavka 5, točki (a) in (b), tega člena.

1.   Upravičenka do IPA III ima vzpostavljene sektorske odbore za spremljanje IPA za spremljanje letnih in večletnih programov, ki jih v okviru posrednega upravljanja izvaja upravičenka do IPA III in ki se v posameznem sektorju financirajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1085/2006, Uredbe (EU) št. 231/2014 in Uredbe (EU) 2021/1529. Taki odbori se ustanovijo najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti prvega sporazuma o financiranju v navedenem sektorju.

2.   V skladu z načelom sorazmernosti se lahko v primeru letnih programov, ki se izvajajo v okviru posrednega upravljanja, v sporazumu o financiranju opusti obveznost vzpostavitve sektorskega odbora za spremljanje IPA.

3.   Kadar je bil ustanovljen sektorski odbor za spremljanje IPA, lahko ta odbor poleg večletnih programov, ki se izvajajo v okviru posrednega upravljanja, spremlja tudi druge letne programe, ki se financirajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1085/2006, Uredbe (EU) št. 231/2014 in Uredbe (EU) 2021/1529 ter se izvajajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v istem posameznem sektorju.

4.   Pri programih čezmejnega sodelovanja skupni odbor za spremljanje iz člena 18 opravlja naloge sektorskega odbora za spremljanje IPA.

5.   Vsak sektorski odbor za spremljanje IPA spremlja napredek pri izvajanju programov. Pregleda uspešnost, učinkovitost, kakovost, doslednost, usklajenost in skladnost izvajanja ukrepov iz programa ter njihovo skladnost z ustreznimi strategijami.

6.   Vsak sektorski odbor za spremljanje IPA sprejme svoj poslovnik.

7.   Sektorski odbor za spremljanje IPA sestavljajo predstavniki ustreznih organov in teles upravičenke do IPA III, drugih deležnikov, kot so gospodarski, socialni in okoljski partnerji, ter mednarodnih organizacij, mednarodnih finančnih institucij in civilne družbe. Komisije sodeluje pri delu odbora. Visoki predstavnik upravičenke do IPA III predseduje srečanju sektorskih odborov za spremljanje IPA. Komisija lahko glede na področje politike ali program sopredseduje srečanjem odbora.

8.   Sektorski odbor za spremljanje IPA se sestane najmanj dvakrat vsakih dvanajst mesecev.

1.   Upravičenka do IPA III, ki izvaja pomoč iz IPA III v okviru posrednega upravljanja, je odgovorna za ocenjevanje programov, ki jih upravlja, v skladu s členom 34 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, členom 42 Uredbe (EU) 2021/947 in veljavnimi smernicami Komisije.

2.   Upravičenka do IPA III v posvetovanju s Komisijo pripravi načrt ocenjevanja, v katerem predstavi dejavnosti ocenjevanja, ki jih je treba izvesti.

1.   Komisija za zagotovitev, da je bila pomoč iz IPA III uporabljena v skladu z veljavnimi pravili, uporablja mehanizme finančnih popravkov.

2.   Razlogi za finančni popravek so lahko naslednji:

3.   Če Komisija ugotovi, da odhodki v okviru programov, ki jih zajema IPA III, niso nastali in bili plačani skladno z veljavnimi pravili, se odloči, kateri zneski se izločijo iz financiranja Unije.

4.   V primerih iz odstavka 2 se finančni popravki po potrebi izvedejo s pomočjo izravnave.

5.   Komisija uporablja finančne popravke na podlagi ugotovljenih nepravilno porabljenih zneskov in finančnih posledic za proračun. Kadar teh zneskov za izvedbo posameznih popravkov ni mogoče natančno ugotoviti, lahko Komisija uporabi pavšalne popravke ali popravke na podlagi ekstrapolacije ugotovitev. Komisija pri določanju zneska popravka upošteva naravo in resnost in/ali obseg in finančne posledice vsake situacije iz odstavka 2.

1.   Tematske prednostne naloge pomoči iz IPA III za čezmejno sodelovanje so določene v Prilogi III k Uredbi (EU) 2021/1529.

2.   Stopnja sofinanciranja Unije na ravni posamezne tematske prednostne naloge ne presega 85 % upravičenih odhodkov programa za čezmejno sodelovanje.

1.   Vsak program čezmejnega sodelovanja vključuje posebno dodelitev proračunskih sredstev za podporo za tehnično pomoč, ki je omejena na 10 % prispevka Unije za program čezmejnega sodelovanja.

Tehnična pomoč lahko podpira dejavnosti priprave, upravljanja, spremljanja, ocenjevanja, obveščanja, komuniciranja, povezovanja, reševanja sporov, kontrole in revizije, povezane z izvajanjem programa, ter dejavnosti za krepitev upravne zmogljivosti v zvezi z izvajanjem programa. Tehnična pomoč lahko podpira zlasti financiranje skupnega tehničnega sekretariata, dejavnosti za zmanjšanje upravnega bremena za upravičenke, vključno s sistemom elektronske izmenjave podatkov, ter ukrepov za krepitev zmogljivosti organov sodelujočih držav in upravičenk za upravljanje pomoči iz IPA III ter izmenjavo najboljših praks med njimi.

2.   Podpora za tehnično pomoč se lahko nanaša tudi na predhodno in naslednje programsko obdobje.

1.   Program čezmejnega sodelovanja, ki ga v skladu z modelnim programom, ki ga zagotovi Komisija, skupaj pripravijo sodelujoče upravičenke do IPA III, se Komisiji predloži z elektronskimi sredstvi. Sodelujoče upravičenke do IPA III in Komisija se dogovorijo o seznamu upravičenih regij, ki se vključi v zadevni program čezmejnega sodelovanja.

2.   Operacije, izbrane v okviru programa čezmejnega sodelovanja, zagotovijo jasne čezmejne učinke in koristi.

3.   Operacije v okviru programov čezmejnega sodelovanja izbere javni naročnik prek razpisov za zbiranje predlogov, ki zajemajo celotno upravičeno območje.

4.   Sodelujoče upravičenke do IPA III lahko opredelijo tudi operacije, ki niso zajete z razpisi za zbiranje predlogov. V tem primeru se operacije izrecno navedejo v programu čezmejnega sodelovanja iz odstavka 1.

5.   Operacije, izbrane za čezmejno sodelovanje, vključujejo upravičenke iz vsaj dveh sodelujočih upravičenk do IPA III. Upravičenke sodelujejo pri razvoju in izvajanju operacij. Poleg tega sodelujejo bodisi pri zaposlovanju osebja bodisi pri financiranju operacij ali pri obojem.

6.   Operacija se lahko izvaja v eni sodelujoči upravičenki do IPA III, pod pogojem, da se ugotovijo čezmejni učinki in koristi.

1.   Upravičenke imajo sedež na območju upravičenke do IPA III, ki sodeluje v programu.

2.   Upravičenke imenujejo eno od njih za glavno upravičenko. Glavna upravičenka zagotovi izvajanje celotne operacije, spremlja, da se operacija izvaja v skladu s pogoji iz pogodbe, in z drugimi upravičenkami določi ureditve za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja sredstev, dodeljenih operaciji, vključno z ureditvami o izterjavi neupravičeno plačanih zneskov.

1.   Pri upravljanju programov čezmejnega sodelovanja v upravičenkah do IPA III sodelujejo naslednje strukture:

2.   Vloge in odgovornosti struktur iz odstavka 1 se podrobneje določijo v okvirnem sporazumu o finančnem partnerstvu.

3.   Sodelujoče upravičenke do IPA III za vsak program čezmejnega sodelovanja ustanovijo skupni odbor za spremljanje, ki opravlja tudi vlogo sektorskega odbora za spremljanje iz člena 10.

4.   Skupni tehnični sekretariat se ustanovi za pomoč Komisiji ter drugim strukturam in organom, vključno s skupnim odborom za spremljanje. Navedeni skupni tehnični sekretariat lahko pomaga pri pripravi in izvajanju več programov čezmejnega sodelovanja.

5.   Sodelujoče upravičenke do IPA III v okviru posrednega upravljanja s strani upravičenk do IPA III sklenejo dvostranski ali večstranski dogovor, ki določa njihove pristojnosti za izvajanje ustreznega programa čezmejnega sodelovanja. Minimalne zahteve za tak dogovor se opredelijo v okvirnem sporazumu o finančnem partnerstvu.

1.   Pomoč za razvoj podeželja je predmet večletnega programa, ki je večletni akcijski načrt v skladu s členoma 23 in 24 Uredbe (EU) 2021/947 in se pripravi na centralni ravni s strani ustreznih organov, ki jih imenuje upravičenka do IPA III, ter predloži Komisiji po posvetovanju z ustreznimi deležniki.

2.   Programe razvoja podeželja izvajajo upravičenke do IPA III v okviru posrednega upravljanja v skladu s členom 62(1), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in omogočajo financiranje določenih vrst ukrepov, kot se financirajo v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

3.   Za programe razvoja podeželja so strukture iz člena 8(1), točka (d), sestavljene iz agencije in organa upravljanja IPARD (instrument za predpristopno pomoč za razvoj podeželja), ki tesno sodelujeta.

4.   Pri ugotavljanju deleža javnofinančnih odhodkov kot odstotka skupnih upravičenih stroškov v okviru naložbe se ne upošteva nacionalna državna pomoč za lajšanje dostopa do posojil, odobrenih brez kakršnega koli prispevka Unije v skladu z Uredbo (EU) 2021/1529.

5.   Naložbeni projekti v okviru programov razvoja podeželja ostanejo upravičeni do financiranja Unije, če se v petih letih od končnega plačila ne spremenijo bistveno.

6.   Za programe razvoja podeželja je sektorski odbor za spremljanje iz člena 10 sektorski odbor za spremljanje IPARD.