DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2106

z dne 28. septembra 2021

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (1) ter zlasti člena 29(4), točka (a), in člena 30(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) je zagotoviti učinkovito in znatno finančno podporo za pospešitev izvajanja trajnostnih reform ter s tem povezanih javnih naložb v državah članicah. Mehanizem je namenski instrument za spoprijemanje z neželenimi učinki in posledicami krize zaradi COVID-19 v Uniji.

(2)

V skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2021/241 se izvajanje mehanizma spremlja in ocenjuje s skupnimi kazalniki. Ti kazalniki se morajo uporabljati za poročanje o napredku mehanizma ter za njegovo spremljanje in ocenjevanje pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 4 Uredbe (EU) 2021/241. Države članice morajo poročati Komisiji o skupnih kazalnikih.

(3)

V skladu s členom 30 Uredbe (EU) 2021/241 mora sistem poročanja o smotrnosti mehanizma imeti obliko preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti (v nadaljnjem besedilu: preglednica kazalnikov). Preglednica kazalnikov mora prikazati napredek pri izvajanju načrtov držav članic za okrevanje in odpornost v vsakem od šestih stebrov področja uporabe mehanizma iz člena 3 navedene uredbe in v zvezi s skupnimi kazalniki. Preglednico kazalnikov je treba objaviti na spletnem mestu ali na spletnem portalu in jo posodobiti dvakrat na leto.

(4)

Člena 29 in 30 Uredbe (EU) 2021/241 sta tesno povezana, saj bodo skupni kazalniki predstavljali pomemben del vsebine preglednice kazalnikov, kot je določeno v členu 30(3) Uredbe (EU) 2021/241. Da bi zagotovili skladnost med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, olajšali celovit pregled zahtev glede poročanja za države članice in olajšali uporabo navedene uredbe, je treba določbe, ki dopolnjujejo navedene člene, vključiti v eno samo delegirano uredbo.

(5)

Namen preglednice kazalnikov je pregledno zagotoviti sintetične informacije o napredku pri izvajanju mehanizma ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, kot so jih odobrili ustrezni izvedbeni sklepi Sveta. Služila bo kot podlaga za dialog o okrevanju in odpornosti z Evropskim parlamentom iz člena 26 Uredbe (EU) 2021/241.

(6)

V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/241 morajo države članice dvakrat na leto v okviru evropskega semestra poročati o napredku pri uresničevanju svojih načrtov za okrevanje in odpornost ter o skupnih kazalnikih. Da bi se preglednica kazalnikov posodobila z najnovejšimi razpoložljivimi podatki in z enako časovnico za vse države članice, s čimer bi se zagotovila enaka obravnava, bi moralo tako poročanje potekati istočasno za vse države članice v skladu s časovnico evropskega semestra.

(7)

Seznam skupnih kazalnikov v Prilogi je zasnovan tako, da zajema vse načrte za okrevanje in odpornost, vendar je poročanje države članice o posameznem skupnem kazalniku relevantno le, če so v njenem načrtu navedeni ustrezni ukrepi. Komisija in zadevna država članica bi morali razpravljati o nerelevantnosti skupnega kazalnika za načrt za okrevanje in odpornost. Ker je vsak skupni kazalnik na splošno relevanten za veliko večino držav članic, se pričakuje, da bo vsaka država članica poročala o večini kazalnikov.

(8)

Skupne kazalnike bi bilo treba opredeliti dovolj podrobno, da se zagotovi primerljivost podatkov, ki jih zberejo države članice, in jih je mogoče združiti za prikaz izvajanja mehanizma na ravni Unije. Če so skupni kazalniki prikazani na ravni posamezne države članice, bi morali biti predstavljeni v relativnem smislu ter na podlagi podatkov Eurostata, da bi se izognili zavajajočim primerjavam med državami članicami zaradi različnega obsega ali narave njihovih načrtov za okrevanje in odpornost.

(9)

V skladu s členom 28 Uredbe (EU) 2021/241 morajo Komisija in zadevne države članice spodbujati sinergije in zagotavljati učinkovito usklajevanje med mehanizmom ter drugimi programi in instrumenti Unije. Zato bi morali biti kazalniki, vključeni v preglednico kazalnikov, v največji možni meri usklajeni s tistimi, ki se uporabljajo za druge sklade Unije.

(10)

V skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2021/241 mora biti spremljanje izvajanja ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, izvedenimi v okviru mehanizma. Sistem Komisije za poročanje o smotrnosti bi zato moral zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvajanja dejavnosti in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen bi bilo treba prejemnikom financiranja Unije naložiti sorazmerne zahteve glede poročanja.

(11)	Druge elemente preglednice kazalnikov bi morala Komisija pripraviti na podlagi informacij, zbranih med postopkom spremljanja izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost ter mehanizma. To bi moralo zagotoviti primerljivost podatkov.

(12)	Ker bi preglednica kazalnikov morala biti pripravljena do 31. decembra 2021 ter da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti ter seznam skupnih kazalnikov

V preglednici kazalnikov je prikazan napredek pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost v vsakem od šestih stebrov iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241, ki se merijo zlasti z:

(a)

izpolnjevanjem mejnikov in ciljev, ki odražajo izvajanje reform in naložb, določenih v sprejetih izvedbenih sklepih Sveta, z navedbo mejnikov in ciljev, ki so bili zadovoljivo izpolnjeni, navedbo njihovega števila ter navedbo deleža glede na skupno število mejnikov in ciljev, določenih v navedenih izvedbenih sklepih Sveta. V zvezi s tem je mogoče poročati tudi o tem, kako izpolnjevanje mejnikov in ciljev prispeva k izvajanju zadevnih priporočil za posamezno državo;

(b)

odhodki, ki jih financira mehanizem, tudi v okviru vsakega stebra iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241, vključno s socialnimi odhodki, ki temeljijo na metodologiji, opredeljeni v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2105 (2), na podlagi razčlenitve ocenjenih odhodkov, določenih v odobrenih načrtih za okrevanje in odpornost;

(c)	fazo v izvajanju vsakega načrta za okrevanje in odpornost;

(d)	napredkom pri izplačilu finančnih prispevkov in posojil;

(e)	tematskimi analizami ukrepov, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost, ter primeri, ki prikazujejo napredek pri izvajanju v okviru šestih stebrov;

(f)	skupnimi kazalniki, kot so določeni v Prilogi, ki se morajo uporabljati za poročanje o napredku mehanizma ter za njegovo spremljanje in ocenjevanje pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev.

Člen 2

Poročanje

1. Da bi se preglednica kazalnikov, vključno s skupnimi kazalniki, posodabljala dosledno in enotno dvakrat na leto, vse države članice dvakrat na leto v okviru evropskega semestra poročajo Komisiji o napredku pri uresničevanju načrtov za okrevanje in odpornost, vključno z operativnimi ureditvami, ter o skupnih kazalnikih.

2. O napredku pri uresničevanju načrtov za okrevanje in odpornost se praviloma poroča vsako leto do sredine aprila in začetka oktobra in najpozneje do 30. aprila oziroma 15. oktobra. Obdobje poročanja zajema celotno obdobje izvajanja načrta, po potrebi od 1. februarja 2020.

3. Poročanje za posodobitev skupnih kazalnikov se opravi vsako leto do 28. februarja in 31. avgusta. Obdobje poročanja zajema celotno obdobje izvajanja načrta, po potrebi od 1. februarja 2020 do zadevnih presečnih datumov 31. decembra in 30. junija vsako leto.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. septembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2105 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih (glej stran 79 tega Uradnega lista.)

PRILOGA

Seznam skupnih kazalnikov

Skupni kazalniki bodo odražali napredek pri doseganju ciljev mehanizma v okviru reform in naložb, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost. Ukrep lahko prispeva k več skupnim kazalnikom. Če načrt države članice za okrevanje in odpornost ne vsebuje nobenega ukrepa, ki bi prispeval k nekaterim od spodaj navedenih kazalnikov, o tem razpravlja s Komisijo, da se odločita, ali bo o kazalniku poročala kot „ni relevantno“.

Številka	Skupni kazalnik v zvezi s podporo iz mehanizma za okrevanje in odpornost	Stebri mehanizma za okrevanje in odpornost	Razlaga	Enota
1	Prihranek pri letni porabi primarne energije	Steber 1 Steber 3	Skupno zmanjšanje letne porabe primarne energije za podprte subjekte z ukrepi podpore v okviru mehanizma. Izhodišče se nanaša na letno porabo primarne energije pred intervencijo, dosežena vrednost pa se nanaša na letno porabo primarne energije v letu po intervenciji. Pri stavbah so intervencije dovolj dokumentirane, da je te vrednosti mogoče izračunati, na primer z uporabo energijskih izkaznic ali drugih sistemov spremljanja, ki upoštevajo merila iz člena 10(6) Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1) (direktive o energetski učinkovitosti stavb). Za postopke v podjetjih se letna poraba primarne energije dokumentira na podlagi energetskih pregledov v skladu s členom 8 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) (direktive o energetski učinkovitosti) ali drugimi ustreznimi tehničnimi specifikacijami. Javne stavbe pomenijo stavbe v lasti javnih organov in stavbe v lasti neprofitne organizacije, pod pogojem, da ti organi uresničujejo cilje splošnega interesa, kot so izobraževanje, zdravje, okolje in promet. Primeri vključujejo stavbe za javno upravo, šole, bolnišnice itd.	Mwh/leto
2	Dodatna nameščena operativna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov	Steber 1 Steber 3	Dodatna zmogljivost, ki je vgrajena za energijo iz obnovljivih virov z ukrepi podpore v okviru mehanizma in je operativna (tj. povezana z omrežjem, če je ustrezno, in v celoti pripravljena za proizvodnjo ali energijo že proizvaja). Proizvodna zmogljivost pomeni „največjo neto električno moč“, kot jo je opredelil Eurostat (3). Energija iz obnovljivih virov pomeni „energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, in sicer vetrno, sončno (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo ter energijo iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina“ (glej Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4)). Kazalnik zajema tudi zmogljivost elektrolizatorjev za proizvodnjo vodika, vzpostavljeno z ukrepi podpore v okviru mehanizma. Podatki za kazalnik se zbirajo in sporočajo ločeno za (i) zmogljivost za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in (ii) zmogljivost elektrolizatorjev za proizvodnjo vodika.	MW
3	Infrastruktura za alternativno gorivo (oskrbovalna/polnilna mesta)	Steber 1 Steber 3	Število oskrbovalnih/polnilnih mest (novih ali nadgrajenih) za čista vozila, podprtih z ukrepi v okviru mehanizma. Polnilno mesto pomeni vmesnik, prek katerega je mogoče polniti eno električno vozilo ali zamenjati baterijo enega električnega vozila naenkrat. Oskrbovalno mesto se nanaša na oskrbovalno postajo za oskrbo z alternativnim gorivom prek fiksne ali mobilne naprave. Alternativno gorivo pomeni tudi goriva ali vire energije, ki se vsaj deloma uporabljajo kot nadomestek za fosilne naftne vire pri oskrbi prevoza z energijo ter ki lahko potencialno prispevajo k dekarbonizaciji prevoznega sektorja in izboljšujejo njegove okoljske parametre ter so v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 (5). Podatki za kazalnik se zbirajo in sporočajo ločeno za (i) polnilna in (ii) oskrbovalna mesta. V okviru slednjih se o (iii) oskrbovalnih mestih za vodik poroča ločeno.	Oskrbovalna/polnilna mesta
4	Prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti poplavam, požarom v naravi in drugim naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem	Steber 1 Steber 4	Prebivalstvo, ki živi na območjih, kjer je zgrajena ali znatno nadgrajena zaščitna infrastruktura (vključno z zeleno infrastrukturo in sonaravnimi rešitvami za prilagajanje podnebnim spremembam) z ukrepi podpore v okviru mehanizma, da se zmanjša izpostavljenost poplavam, požarom v naravi in drugim naravnim tveganjem, povezanim s podnebjem (nevihte, suše, vročinski valovi). Kazalnik zajema zaščitne ukrepe, ki so jasno lokalizirani na območjih z visokim tveganjem in neposredno obravnavajo posebna tveganja, v nasprotju s splošnejšimi ukrepi, ki se izvajajo na nacionalni ali regionalni ravni. Za poplave kazalnik upošteva ogroženo prebivalstvo.	Osebe
5	Dodatna stanovanja z dostopom do interneta, ki ga zagotavljajo zelo visokozmogljiva omrežja	Steber 2 Steber 4	Skupno število stanovanj z dostopom do zelo visokozmogljivih omrežij, kot so opredeljena v smernicah organa BEREC o zelo visokozmogljivih omrežjih (BoR (20) 165 (6)), ki so imela pred ukrepi podpore v okviru mehanizma dostop le do počasnejših povezav ali sploh niso imela dostopa do interneta. Tako se upoštevajo tudi pokritost z omrežjem 5G in nadgradnje v gigabitno hitrost. Izboljšan dostop do interneta mora biti neposredna posledica ukrepov podpore v okviru mehanizma. Kazalnik meri stanovanja z možnostjo dostopa, ne pa do dejanske uporabe. Stanovanje pomeni sobo ali več sob v trajni stavbi ali njenem gradbeno ločenem delu, ki je zasnovana za bivanje enega zasebnega gospodinjstva skozi vse leto (glej Komisija (7) (Eurostat)). Kazalnik ne vključuje kolektivnih stanovanj, kot so bolnišnice, domovi za starejše, oskrbovalni domovi, zapori, vojašnice, verske ustanove, internati, delavski domovi itd.	Stanovanja
6	Podjetja, ki se podprejo za razvoj ali sprejetje digitalnih produktov, storitev in aplikacijskih procesov	Steber 2 Steber 3	Število podjetij, ki se podprejo za razvoj ali sprejetje novih ali bistveno nadgrajenih storitev, izdelkov in procesov na podlagi digitalnih tehnologij, in sicer z ukrepi podpore v okviru mehanizma. To vključuje napredne digitalne tehnologije, kot so avtomatizacija, umetna inteligenca, kibernetska varnost, blokovna veriga, infrastrukture v oblaku in na robu ter podatkovni prostori, kvantno in visokozmogljivostno računalništvo. Pomembne nadgradnje zajemajo samo nove funkcionalnosti. Informacije se zato zbirajo ločeno (i) za podjetja, ki se podprejo za razvoj digitalnih tehnologij in rešitev, ter (ii) za podjetja, ki se podprejo za sprejetje digitalnih rešitev, s katerimi bodo preoblikovala svoje storitve, produkte ali procese. Prav tako se zbirajo po velikosti podjetja. Podjetje se šteje enkrat, ne glede na to, kolikokrat prejme podporo za digitalizacijo z ukrepi v okviru mehanizma. Podjetje in razčlenitev po velikosti podjetja se opredelita v skladu z opredelitvijo, sprejeto za kazalnik 9.	Podjetja
7	Uporabniki novih in nadgrajenih javnih digitalnih storitev, produktov in procesov	Steber 2 Steber 5	Število uporabnikov digitalnih javnih storitev, produktov in procesov, ki so na novo razviti ali znatno nadgrajeni z ukrepi podpore v okviru mehanizma. Pomembne nadgradnje zajemajo samo nove funkcionalnosti. Izhodišče kazalnika je 0 le, če je digitalna storitev, produkt ali proces nov. Uporabniki se nanašajo na stranke javnih storitev in produktov, ki so bili na novo razviti ali nadgrajeni z ukrepi podpore v okviru mehanizma, in na osebje javne ustanove, ki uporablja digitalne procese, ki so bili na novo razviti ali znatno nadgrajeni s pomočjo podpore z ukrepi v okviru mehanizma. Če posameznih uporabnikov ni mogoče identificirati, se štetje iste stranke, ki večkrat uporablja spletno storitev, ne šteje za dvojno štetje.	Uporabniki/leto
8	Raziskovalci, ki delujejo v podprtih raziskovalnih ustanovah	Steber 3	Število raziskovalcev, ki se pri svoji vrsti dejavnosti neposredno poslužujejo javne ali zasebne raziskovalne ustanove ali opreme, ki se ji dodeli podpora z ukrepi v okviru mehanizma. Kazalnik se meri v smislu letnih ekvivalentov polnega delovnega časa, izračunanih v skladu z metodologijo iz Frascatskega priročnika 2015, OECD. Podpora mora izboljšati raziskovalno ustanovo ali kakovost raziskovalne opreme. Zamenjave brez povečanja kakovosti se izključijo, enako velja za vzdrževanje. Prosta delovna mesta na področju raziskav in razvoja se ne štejejo, prav tako ne podporno osebje za raziskave in razvoj (tj. delovna mesta, ki niso neposredno vključena v raziskovalne in razvojne dejavnosti). Letni ekvivalent polnega delovnega časa osebja na področju raziskav in razvoja se opredeli kot razmerje med številom opravljenih ur, dejansko porabljenih za raziskave in razvoj v koledarskem letu, deljeno s skupnim številom ur, ki jih je posameznik ali skupina opravila v istem obdobju po dogovoru. Po dogovoru oseba na področju raziskav in razvoja ne more opraviti več kot enega ekvivalenta polnega delovnega časa na vsake pol leta. Število opravljenih ur se po dogovoru določi na podlagi normativnega / zakonsko določenega delovnega časa. Oseba s polnim delovnim časom je opredeljena glede na njen zaposlitveni status, vrsto pogodbe (polni ali krajši delovni čas) in stopnjo njene vključenosti v raziskave in razvoj (glej Frascatski priročnik 2015, OECD, poglavje 5.3). Kazalnik se razčleni po spolu (8).	Letni ekvivalent polnega delovnega časa
9	Podprta podjetja (od tega mikro, mala, srednja in velika podjetja)	Steber 3	Kazalnik šteje vsa podjetja, ki prejemajo denarno podporo ali podporo v naravi z ukrepi v okviru instrumenta. Podjetje pomeni najmanjšo kombinacijo pravnih enot, to je organizacijska enota, ki proizvaja blago ali storitve, ki razpolaga z določeno stopnjo avtonomnosti pri sprejemanju odločitev, zlasti glede razporeditve njegovih tekočih sredstev, in izvaja eno ali več aktivnosti na eni ali več lokacijah. Podjetje je lahko ena pravna enota. Pravne enote vključujejo pravne osebe, katerih obstoj je zakonsko priznan neodvisno od posameznikov ali institucij, ki jih lahko imajo v lasti ali so njihovi člani, kot so družbe z neomejeno odgovornostjo, zasebne komanditne družbe, družbe z omejeno odgovornostjo, registrirana podjetja itd. Pravne enote vključujejo tudi fizične osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost, kot so lastnik in upravljavec trgovine ali avtomehanične delavnice, odvetnik ali samozaposleni obrtnik (Komisija (Eurostat)) na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 696/93, oddelek III A, z dne 15. marca 1993). Podatki za kazalnik se zbirajo in sporočajo po velikosti podjetja. Za namene tega kazalnika pomenijo podjetja pridobitne organizacije, ki proizvajajo blago in storitve za zadovoljitev potreb trga. Klasifikacija podjetij: Mala podjetja, vključno z mikro podjetji (0–49 zaposlenih in samozaposlenih ter letni promet ≤ 10 milijonov EUR ali bilanca stanja ≤ 10 milijonov EUR); srednja podjetja (50–249 zaposlenih in samozaposlenih ter letni promet > 10 milijonov EUR in ≤ 50 milijonov EUR ali bilanca stanja > 10 milijonov EUR in ≤ 43 milijonov EUR); velika podjetja (> 250 zaposlenih in samozaposlenih ter promet > 50 milijonov EUR ali bilanca stanja > 43 milijonov EUR). Če je kateri koli od obeh pragov (zaposleni in samozaposleni ter letni promet / bilanca stanja) presežen, se podjetja uvrstijo v višjo kategorijo velikosti; (Komisija (Eurostat) na podlagi Priporočila Komisije 2003/361/ES (9), Priloga, člena 2 in 3). Velikost podprtega podjetja se meri ob začetku prejema podpore.	Podjetja
10	Število udeležencev, ki so vključeni v izobraževanje ali usposabljanje.	Steber 2 Steber 4 Steber 6	Kazalnik upošteva število udeležencev v dejavnostih izobraževanja (ISCED 0–6, izobraževanje odraslih) in usposabljanja (usposabljanje zunaj delovnega mesta/usposabljanje na delovnem mestu, nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje itd.), ki jih podpirajo ukrepi v okviru mehanizma, ter tudi udeležence, vključene v usposabljanje za digitalna znanja in spretnosti (10). Te podatke morajo zato zbirati in sporočati (i) udeleženci, vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, in od slednjih (ii) udeleženci, vključeni v usposabljanje za digitalna znanja in spretnosti. Razčleni se tudi po spolu (11) in starosti (12). Udeleženci se štejejo ob začetku dejavnosti izobraževanja ali usposabljanja.	Osebe
11	Število zaposlenih ali oseb, ki iščejo zaposlitev	Steber 3 Steber 4	Brezposelne (13) ali neaktivne (14) osebe, ki so prejele podporo z ukrepi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter so zaposlene, vključno s samozaposlitvijo, ali ki so bile neaktivne, ko so prejele navedeno podporo, in ki na novo iščejo zaposlitev takoj po prejemu navedene podpore. Kazalnik se razčleni po spolu (15) in starosti (16). Izraz „ki iščejo zaposlitev“ pomeni tudi osebe, ki so običajno brez dela, so na voljo za delo in aktivno iščejo delo, kot je opredeljeno pri izrazu „brezposelni“. Osebe, ki so se na novo registrirale v javnih službah za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve, se vedno štejejo, tudi če niso takoj na voljo za delo.	Osebe
12	Zmogljivost novih ali posodobljenih ustanov zdravstvenega varstva	Steber 4 Steber 5	Največje letno število oseb, ki jim lahko nova ali posodobljena ustanova zdravstvenega varstva služi z ukrepi podpore v okviru mehanizma vsaj enkrat v obdobju enega leta. Posodobitev ne vključuje energijske prenove ali vzdrževanja in popravil. Zdravstvene ustanove vključujejo bolnišnice, klinike, centre za ambulantno oskrbo, centre za specializirano oskrbo itd.	Osebe/leto
13	Število otrok na razred v novih ali posodobljenih ustanovah za varstvo otrok in izobraževanje	Steber 4 Steber 6	Število otrok na razred v smislu največjega možnega števila mest v novih ali posodobljenih ustanovah za predšolsko vzgojo in varstvo ter izobraževanje (ISCED 0–6) z ukrepi podpore v okviru instrumenta. Število otrok na razred se izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo, vendar ne vključuje učiteljev, staršev, pomožnega osebja ali katerih koli drugih oseb, ki prav tako lahko uporabljajo te prostore. Ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo, kot so jasli in vrtci, se nanašajo na tiste, ki so namenjene otrokom od rojstva do začetka osnovne šole (ISCED 0). Izobraževalne ustanove vključujejo šole (ISCED 1–3, ISCED 4) in visokošolsko izobraževanje (ISCED 5–6). Kazalnik zajema ustanove za varstvo otrok ali izobraževanje, ki so na novo zgrajene ali posodobljene (na primer za izboljšanje higienskih in varnostnih standardov), posodobitev pa ne vključuje energijske prenove ali vzdrževanja in popravil.	Osebe
14	Število mladih, starih od 15 do 29 let, ki prejemajo podporo	Steber 6	Število udeležencev, starih od 15 do 29 let, ki so prejeli denarno podporo ali podporo v naravi z ukrepi v okviru mehanizma. Kazalnik se razčleni po spolu (17).	Osebe

(1) Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/844 (UL L 156, 19.6.2018, str. 75).

(2) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1)

(3) „Največja delovna moč, ki se lahko ob nemotenem delovanju obrata kontinuirano oddaja na izhodu elektrarne (tj. po oskrbi pomožnih postaj z električno energijo in ob upoštevanju izgub v tistih transformatorjih, ki se štejejo za sestavni del postaje.“

(4) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(5) Zlasti člen 29 Direktive (EU) 2018/2001, ki določa trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva.

(6) V členu 2(2) Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (EZEK) je izraz „zelo visokozmogljivo omrežje“ trenutno opredeljen tako: „‚Zelo visokozmogljivo omrežje‘ pomeni elektronsko komunikacijsko omrežje, ki je v celoti sestavljeno iz elementov iz optičnih vlaken vsaj do razdelilne točke na končni lokaciji ali ki v običajnih razmerah največje obremenjenosti omogoča podobno zmogljivost omrežja glede razpoložljive navzdolnje in navzgornje pasovne širine, odpornosti, z napakami povezanih parametrov ter latence in njenih variacij.“

(7) https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Glossary:Dwelling

(8) Moški, ženske, nebinarne osebe. Številne države članice imajo pravne določbe ali prakse, ki priznavajo, da posamezniki morda ne spadajo v nobeno od teh dveh kategorij ali ne želijo biti povezani z eno od njiju. Za te države članice se ti posamezniki zabeležijo kot „nebinarne osebe“.

(9) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(10) V skladu s Prilogo VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki prikazuje digitalno označevanje v okviru mehanizma, je treba usposabljanje za digitalna znanja in spretnosti razumeti v smislu področja intervencije 108 (Podpora za razvoj digitalnih znanj in spretnosti), kjer je navedeno: „To se nanaša na digitalne spretnosti na vseh ravneh in vključuje: zelo specializirane izobraževalne programe za usposabljanje digitalnih strokovnjakov (in sicer programe, osredotočene na tehnologijo); usposabljanje učiteljev, razvoj digitalnih vsebin za izobraževalne namene in ustrezne organizacijske zmogljivosti. Vključeni so tudi ukrepi in programi za izboljšanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti.“

(11) Moški, ženske, nebinarne osebe. Številne države članice imajo pravne določbe ali prakse, ki priznavajo, da posamezniki morda ne spadajo v nobeno od teh dveh kategorij ali ne želijo biti povezani z eno od njiju. Za te države članice se ti posamezniki zabeležijo kot „nebinarne osebe“.

(12) 0–17, 18–29, 30–54, 55 in starejši.

(13) Brezposelni so osebe, ki so običajno brez dela, so na voljo za delo in aktivno iščejo delo. Osebe, ki se v skladu z nacionalnimi opredelitvami štejejo za registrirane brezposelne, so vedno vključene, tudi če ne izpolnjujejo vseh treh meril. Vir: Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, Statistika politike trga dela – Metodologija 2018, točka 18.

(14) Neaktivne so osebe, ki trenutno niso del delovne sile (niso zaposlene ali brezposelne v skladu z navedenimi opredelitvami). Vir: Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, Statistika politike trga dela – Metodologija 2018, točka 20.

(15) Moški, ženske, nebinarne osebe. Številne države članice imajo pravne določbe ali prakse, ki priznavajo, da posamezniki morda ne spadajo v nobeno od teh dveh kategorij ali ne želijo biti povezani z eno od njiju. Za te države članice se ti posamezniki zabeležijo kot „nebinarne osebe“.

(16) 0–17, 18–29, 30–54, 55 in starejši.

(17) Moški, ženske, nebinarne osebe. Številne države članice imajo pravne določbe ali prakse, ki priznavajo, da posamezniki morda ne spadajo v nobeno od teh dveh kategorij ali ne želijo biti povezani z eno od njiju. Za te države članice se ti posamezniki zabeležijo kot „nebinarne osebe“.