(1)

Oceno, ali osebe poslujejo za svoj račun ali opravljajo investicijske storitve z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji kot pomožno dejavnost k svoji glavni dejavnosti, bi bilo treba opraviti na ravni skupine. V skladu z opredelitvijo iz člena 2(11) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) skupina zajema obvladujoče podjetje in vsa njegova odvisna podjetja. Za namene te uredbe vključuje subjekte, ki imajo sedež v Uniji in v tretjih državah ne glede na to, ali ima skupina sedež v Uniji ali zunaj nje.

(2)

Oceno bi bilo treba opraviti s tremi alternativnimi testi (testi pomožne dejavnosti), ki temeljijo na trgovalni dejavnosti oseb znotraj skupine. S testi bi bilo treba določiti, ali osebe znotraj skupine poslujejo za svoj račun. Če navedene osebe opravljajo investicijske storitve z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji v tako velikem obsegu glede na glavno dejavnost skupine, da teh dejavnosti ni mogoče šteti za pomožne dejavnosti na ravni skupine, bi morale navedene osebe pridobiti dovoljenje za investicijsko podjetje. Da bi se upoštevala ekonomska realnost heterogenih skupin, ki morajo oceniti, ali je njihovo trgovanje pomožno k njihovim glavnim dejavnostim, bi bilo treba tem osebam omogočiti, da se odločijo, katerega od treh alternativnih testov bodo opravile, da bi ugotovile, ali je njihova trgovalna dejavnost pomožna h glavni dejavnosti za določeno skupino. Če je na podlagi katerega koli od navedenih testov trgovalna dejavnost osebe pomožna dejavnost, bi jo bilo treba šteti za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti za namene člena 2(1)(j) Direktive 2014/65/EU.

(3)

V skladu s prvim alternativnim testom naj bi bila dejavnost osebe pomožna h glavni dejavnosti, če je njena neto neporavnana nominalna izpostavljenost izvedenim finančnim instrumentom na blago ali pravicam do emisije oziroma njihovim izvedenim finančnim instrumentom za denarno poravnavo, s katerimi se trguje v Uniji, razen izvedenih finančnih instrumentov na blago ali pravic do emisije oziroma njihovih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, pod letnim pragom 3 milijarde EUR (test praga de minimis).

(4)

Pri drugem alternativnem testu se primerja obseg trgovalne dejavnosti osebe glede na celotno trgovalno dejavnost skupine v Uniji (test trgovanja). Obseg trgovalne dejavnosti osebe bi bilo treba določiti z odbitkom vsote obsega poslov, ki se izvajajo za namene likvidnosti ali obvladovanja tveganja znotraj skupine, objektivno merljivega zmanjšanja tveganj, neposredno povezanih s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, ali izpolnjevanja obveznosti za zagotavljanje likvidnosti na mestu trgovanja (prednostni posli), od obsega celotne trgovalne dejavnosti, ki jo opravlja oseba. Pogodbe, pri katerih ima oseba v skupni, ki je stranka v kateri koli od teh pogodb, dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU ali Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), bi se morale odšteti od trgovalne dejavnosti osebe. Celotna trgovalna dejavnost skupine v Uniji vključuje prednostne posle in pogodbe, pri katerih ima oseba v skupni, ki je stranka v kateri koli izmed teh pogodb, dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU ali Direktivo 2013/36/EU.

(5)

Velikost trgovalne dejavnosti bi bilo treba določiti glede na bruto nominalno vrednost pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago, pravicah do emisije in njihovih izvedenih finančnih instrumentih v Uniji na podlagi drsečega povprečja iz predhodnih treh letnih obdobij.

(6)

Obseg trgovalne dejavnosti, ki se uporablja kot parameter v okviru testa trgovanja, se uporablja kot nadomestek za poslovno dejavnost, ki jo oseba ali skupina opravlja kot svojo glavno dejavnost. Uporaba tega nadomestka bi morala biti za osebe enostavna in stroškovno učinkovita, saj temelji na podatkih, ki jih je treba že zbrati za namene skladnosti, na primer za poročanje o poslih, hkrati pa omogoča smiseln test.

(7)

Ta nadomestek je primeren, ker bo razumen, tveganju nenaklonjen subjekt, kot je proizvajalec, predelovalec ali potrošnik blaga ali uporabnik pravic do emisije, zavaroval obseg poslovne dejavnosti, ki jo izvaja kot glavno dejavnost, z enakovrednim obsegom izvedenih finančnih instrumentov na blago, pravic do emisije ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov. Zato je obseg vseh njegovih trgovalnih dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, merjen v bruto nominalni vrednosti osnovnega instrumenta, ustrezen nadomestek za obseg glavne dejavnosti skupine. Ker skupine, katerih glavne dejavnosti niso povezane z blagom ali pravicami do emisije, izvedenih finančnih instrumentov na blago ali pravice do emisij ne bi uporabljale kot orodja za zmanjševanje tveganja, se njihovo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti ne bi smelo šteti za zavarovanje.

(8)

Vendar uporabe izvedenih finančnih instrumentov na blago kot orodja za zmanjševanje tveganja ni mogoče šteti za popoln nadomestek za vse poslovne dejavnosti, ki jih oseba ali skupina opravlja kot svojo glavno dejavnost, saj morda ne upošteva drugih naložb v fiksna sredstva, ki niso povezane s trgi izvedenih finančnih instrumentov.

(9)

Drugi test morda ne meri ustrezno glavne dejavnosti oseb, ki imajo precejšne naložbe v kapital, sorazmerne z njihovo velikostjo, na primer za izgradnjo infrastrukturnih objektov ter transportnih in proizvodnih zmogljivosti. Prav tako ne pripoznava naložb, ki jih ni mogoče zavarovati na finančnih trgih. Zato je treba določiti tretjo metodo, pri kateri se uporablja metrika na podlagi uporabljenega kapitala za merjenje, ali je ta trgovalna dejavnost pomožna h glavni dejavnosti skupine.

(10)

Tretji alternativni test, tj. test uporabljenega kapitala, je na voljo, da se upošteva ekonomska realnost heterogenih skupin, ki morajo oceniti, ali je njihovo trgovanje pomožno k njihovim glavnim dejavnostim, vključno s skupinami, ki izvajajo precejšnje naložbe v kapital, sorazmerne z njihovo velikostjo, na primer za izgradnjo infrastrukturnih objektov ter transportnih in proizvodnih zmogljivosti kot tudi naložbe, ki jih ni mogoče enostavno zavarovati na finančnih trgih. Ker trije alternativni testi upoštevajo različne osnovne ekonomske realnosti različnih skupin, bi morali biti vsi testi enako primerne, alternativne in neodvisne metode za določitev, ali je trgovalna dejavnost pomožna h glavni dejavnosti določene skupine. Če se na podlagi katerega koli od navedenih testov ugotovi, da je trgovalna dejavnost osebe pomožna dejavnost, bi jo bilo treba šteti za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti za namene člena 2(1)(j) Direktive 2014/65/EU.

(11)

Pri tretjem testu se kot nadomestek za obseg pomožnih dejavnosti, ki jih opravljajo osebe v skupini, uporablja ocenjeni kapital, ki bi ga morala imeti nefinančna skupina glede na tržno tveganje, inherentno v njenih pozicijah, ki izhaja iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji, razen tveganja iz prednostnih poslov. V skladu z okvirom, razvitim pod okriljem Baselskega odbora za bančni nadzor in uvedenim v Uniji z Direktivo 2013/36/EU, se za pozicije uporablja sorazmerno tehtanje, ki temelji na nominalnem kapitalu. Znotraj tega okvira bi se morale neto pozicije v izvedenem finančnem instrumentu na blago, pravici do emisije ali njenem izvedenem finančnem instrumentu v Uniji določiti s pobotom dolgih in kratkih pozicij v določeni vrsti pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu, pogodbi o pravicah do emisij ali pogodbi o njihovih izvedenih finančnih instrumentih, kot so standardizirane terminske pogodbe, opcije, nestandardizirane terminske pogodbe ali nakupni boni. Pri določanju neto pozicij bi bilo treba pobot opraviti ne glede na mesto trgovanja s pogodbo, nasprotno stranko v pogodbi ali dospelost pogodbe. Bruto pozicija v zadevni pogodbi o izvedenem finančnem instrumentu na blago, pogodbi o pravici do emisije ali pogodbi o njenem izvedenem finančnem instrumentu bi se po drugi strani morala izračunati z dodajanjem neto pozicij vrst pogodb, ki se nanašajo na določeno blago ali pravico do emisije ali njihov izvedeni finančni instrument. V tem kontekstu neto pozicij v določeni vrsti pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu na blago, pogodbi o pravici do emisije ali pogodbi o njenem izvedenem finančnem instrumentu ne bi smeli pobotati med seboj.

(12)

Pri tretjem testu bi se moral znesek ocenjenega kapitala skupine primerjati z dejanskim zneskom uporabljenega kapitala te skupine, ki bi moral odražati obseg njene glavne dejavnosti. Uporabljen kapital bi se moral izračunati na podlagi vsote vseh sredstev skupine, od katerih se odšteje njen trenutni dolg. Navedeni trenutni dolg bi moral zajemati dolg, ki zapade v plačilo v dvanajstih mesecih.

(13)

Testi pomožne dejavnosti so utemeljeni s tem, da se tako preveri, ali bi morale osebe znotraj skupine, ki nimajo dovoljenja v skladu z Direktivo 2014/65/EU, zaprositi za dovoljenje zaradi sorazmernega ali absolutnega obsega svoje dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji. Testi pomožne dejavnosti določijo obseg dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji, ki jih osebe znotraj skupine lahko opravljajo brez dovoljenja v skladu z Direktivo 2014/65/EU, ker so te dejavnosti pomožne h glavni dejavnosti skupine. Zato je obseg pomožne dejavnosti skupine primerno izračunati z uporabo meril, ki za vse tri teste izključujejo dejavnost, ki jo opravljajo člani skupine, ki imajo dovoljenje v skladu z navedeno direktivo, da se oceni velikost resnične pomožne dejavnosti, ki jo opravljajo člani skupine brez dovoljenja.

(14)

Da se udeležencem na trgu omogoči, da načrtujejo in opravljajo svoje posle na razumen način ter upoštevajo sezonske vzorce dejavnosti, bi moral izračun v okviru alternativnih testov za določitev, kdaj se dejavnost šteje za pomožno h glavni dejavnosti, temeljiti na obdobju treh let. Zato bi subjekti morali vsako leto oceniti, ali kršijo enega od treh pragov treh alternativnih testov, tako, da izračunajo enostavno povprečje za tri leta na drseči podlagi. Ta obveznost ne bi smela posegati v pravico pristojnega organa, da v katerem koli trenutku zahteva poročilo osebe o podlagi, na osnovi katere oseba meni, da je njena dejavnost za namene točk (i) in (ii) člena 2(1)(j) Direktive 2014/65/EU pomožna dejavnost k njeni glavni dejavnosti.

(15)

Posle, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, in posle znotraj skupine bi bilo treba obravnavati v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Vendar se Delegirana uredba Komisije (EU) št. 149/2013 (5) v zvezi s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, sklicuje le na izvedene finančne instrumente, s katerimi se ne trguje na reguliranih trgih, medtem ko člen 2(4) Direktive 2014/65/EU zajema izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestih trgovanja. Zato je primerno, da se pri testih pomožne dejavnosti, ki v enaki meri zajamejo izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na reguliranih trgih, in izvedene finančne instrumente, s katerimi se ne trguje na reguliranih trgih, v zvezi s posli, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, upoštevajo tudi izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na reguliranih trgih.

(16)

V nekaterih okoliščinah, na primer kadar obstoječa tržna likvidnost ni zadostna ali ustrezna pogodba o izvedenih finančnih instrumentih ni na voljo, poslovnega tveganja morda ni mogoče zavarovati z uporabo neposredno povezane pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, tj. pogodbe z isto osnovo in datumom poravnave, kot veljata za krito tveganje. V takem primeru bi moralo biti osebi dovoljeno, da za kritje izpostavljenosti uporabi nadomestno zavarovanje pred tveganjem, in sicer prek tesno povezanega instrumenta, na primer instrumenta z drugačnim, vendar zelo podobnim osnovnim sredstvom. Poleg tega lahko osebe, ki sklenejo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, uporabijo makro zavarovanje ali zavarovanje portfeljev za zavarovanje tveganja v zvezi z njihovimi splošnimi tveganji ali splošnimi tveganji skupine. Te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago z makro zavarovanjem, zavarovanjem portfeljev ali nadomestnim zavarovanjem bi morale pomeniti zavarovanje za namene testov pomožne dejavnosti. Kadar oseba, ki opravlja teste pomožne dejavnosti, uporablja zavarovanje portfelja ali makro zavarovanje, morda ne bo mogla vzpostaviti neposredne povezave med specifičnim poslom z izvedenim finančnim instrumentom na blago in specifičnim tveganjem, neposredno povezanim s poslovnimi dejavnostmi in dejavnostmi financiranja zakladnice, sklenjenim zaradi zavarovanja posla. Tveganja, ki so neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi in dejavnostmi financiranja zakladnice, so lahko kompleksne narave, npr. več geografskih trgov, več produktov, obdobij ali subjektov. Portfelj pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, sklenjenih za blaženje teh tveganj, lahko izhaja iz kompleksnih sistemov obvladovanja tveganja. V takšnih primerih bi morali sistemi obvladovanja tveganja preprečiti, da bi se posli, ki niso namenjeni zavarovanju, razvrstili med posle, ki so namenjeni zavarovanju, ter zagotoviti dovolj razčlenjen vpogled v portfelj za zavarovanje, da se prepoznajo špekulativne komponente in se upoštevajo pri pragovih. Za pozicije se ne bi smelo šteti, da zmanjšujejo tveganja, povezana s poslovno dejavnostjo, zgolj zato, ker so na splošno del portfelja za zmanjševanje tveganj.

(17)

Tveganje se lahko sčasoma spremeni, zato bo morda treba za prilagoditev spremembam tveganja izvedene finančne instrumente na blago ali na pravice do emisije, ki so bili prvotno izvršeni za zmanjšanje tveganja, povezanega s poslovno dejavnostjo, pobotati z uporabo dodatnih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago ali na pravice do emisije. Posledično se lahko zavarovanje pred tveganjem doseže s kombinacijo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago ali na pravice do emisije, vključno s pobotom pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki poravnajo tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki niso več povezane s poslovnim tveganjem. Poleg tega razvoj tveganja, ki je bilo obravnavano z vključitvijo pozicije v izvedeni finančni instrument na blago ali na pravice do emisije za zmanjšanje zadevnega tveganja, pozneje ne bi smel privesti do tega, da bi bila zadevna pozicija ponovno ocenjena, in sicer kot posel, ki prvotno ni bil prednosten.

(18)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/592 (6) dopolnjuje Direktivo 2014/65/EU v zvezi z merili za ugotavljanje, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti. Navedena direktiva je bila spremenjena 16. februarja 2021 z Direktivo (EU) 2021/338 evropskega parlamenta in Sveta (7), tako da so bile opredeljene nove določbe v zvezi z izvzetjem pomožne dejavnosti in testi pomožne dejavnosti ter je bila Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranega akta, ki določa merila za ugotavljanje, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti na ravni skupine. Zlasti je bil odpravljen test celotnega trga, saj se je področje izvedenih finančnih instrumentov na blago v Uniji spremenilo do te mere, da s tem testom subjekti ne bi bili več upravičeni do izvzetja pomožne dejavnosti, tudi če se njihovo poslovanje ne bi spremenilo. Poleg tega se uvede test praga de minimis in se spremenijo pragovi za test trgovanja in test uporabljenega kapitala. Delegirano uredbo (EU) 2017/592 bi bilo zato treba razveljaviti in jo nadomestiti s to uredbo.

(a)

izvedene finančne instrumente na blago, ki se nanašajo na blago ali osnovni instrument iz točk 5, 6, 7 in 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(b)

pravice do emisije iz oddelka C 11 Priloge I k Direktivi 2014/65/EU ali njihove izvedene finančne instrumente iz oddelka C 4 Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.