(4)
|
poglavje IV se spremeni:
(a)
|
točka (a) oddelka D se nadomesti z naslednjim:
„(a)
|
živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka, prihajajo iz enega ali več od naslednjih obratov:
(i)
|
klavnic, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev in jih je pristojni organ registriral kot klavnice, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev;
|
(ii)
|
razsekovalnic, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, ki ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev in jih je pristojni organ registriral kot razsekovalnice, v katerih ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev;
|
(iii)
|
obratov, ki niso obrati iz točke (i) ali (ii) in so registrirani ali odobreni v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 ter ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev, pristojni organ pa jih je registriral kot obrate, ki ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev;
|
(iv)
|
odobrenih obratov iz člena 24(1)(h) in (i) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki jih je pristojni organ registriral za ravnanje samo s stranskimi proizvodi iz neprežvekovalcev, ki prihajajo iz obratov iz točk (i), (ii) in (iii), ali njihovo skladiščenje.
|
Z odstopanjem od točk (i), (ii) in (iii) prvega odstavka lahko pristojni organ odobri zakol prežvekovalcev in ravnanje s proizvodi iz prežvekovalcev v obratih iz točk (i), (ii) in (iii) prvega odstavka, ki proizvajajo stranske proizvode iz neprežvekovalcev, namenjene proizvodnji predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka.
Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom na kraju samem prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med stranskimi proizvodi iz prežvekovalcev in neprežvekovalcev.
Ti ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:
(1)
|
zakol neprežvekovalcev je treba izvajati na linijah, ki so fizično ločene od linij, ki se uporabljajo za zakol prežvekovalcev;
|
(2)
|
s proizvodi iz neprežvekovalcev je treba ravnati na proizvodnih linijah, ki so fizično ločene od linij, ki se uporabljajo za ravnanje s proizvodi iz prežvekovalcev;
|
(3)
|
objekti za zbiranje, skladiščenje, prevoz in pakiranje živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz neprežvekovalcev, morajo biti fizično ločeni od objektov za živalske stranske proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev;
|
(4)
|
za odkrivanje prisotnosti beljakovin iz prežvekovalcev je treba redno izvajati vzorčenje in analizo živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz neprežvekovalcev. Uporabljeno analitsko metodo je treba za ta namen znanstveno potrditi. Pogostost vzorčenja in analiz se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP;“;
|
|
|
(b)
|
oddelek F se nadomesti z naslednjim:
„
ODDELEK F
Posebni pogoji, ki veljajo za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, in krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, namenjenih za krmljenje živali iz ribogojstva, perutnine in prašičev
Naslednji posebni pogoji veljajo za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, in krmnih mešanic, ki vsebujejo te predelane živalske beljakovine, namenjenih za krmljenje živali iz ribogojstva, perutnine in prašičev:
(a)
|
predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, morajo biti proizvedene:
(i)
|
v predelovalnih obratih, odobrenih v skladu s členom 24(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in namenjenih izključno za proizvodnjo proizvodov, pridobljenih iz gojenih žuželk;
|
(ii)
|
v skladu z zahtevami iz oddelka 1 poglavja II Priloge X k Uredbi (EU) št. 142/2011.
|
Z odstopanjem od pogoja iz točke (i) prvega odstavka lahko pristojni organ odobri proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, v predelovalnih obratih, ki predelujejo stranske proizvode iz drugih živalskih vrst.
Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz gojenih žuželk, in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz drugih rejnih živali.
Navedeni preventivni ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:
—
|
proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev ali neprežvekovalcev, razen žuželk, je treba izvajati v zaprtem sistemu, ki je fizično ločen od sistema za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk,
|
—
|
shranjevanje živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev ali neprežvekovalcev, razen žuželk, med skladiščenjem in prevozom v objektih, ki so fizično ločeni od objektov za živalske stranske proizvode, pridobljene iz gojenih žuželk,
|
—
|
shranjevanje predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev ali neprežvekovalcev, razen žuželk, med skladiščenjem in pakiranjem v objektih, ki so fizično ločeni od objektov za končne proizvode, pridobljene iz gojenih žuželk,
|
—
|
izvajati je treba redno vzorčenje in analizo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost navzkrižne kontaminacije s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prežvekovalcev ali drugih neprežvekovalcev; pogostost vzorčenja in analiz se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP; rezultati navedenega vzorčenja in analiz pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;
|
|
(b)
|
krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, se proizvajajo v obratih:
(i)
|
ki jih je za ta namen odobril pristojni organ;
|
(ii)
|
ki so namenjeni proizvodnji krme za živali iz ribogojstva, perutnino ali prašiče.
|
Z odstopanjem od točke (i) prvega odstavka zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—
|
registrirani so pri pristojnem organu kot proizvajalci popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk,
|
—
|
ne gojijo rejnih živali, opredeljenih v členu 3(6)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen živali iz ribogojstva, perutnine, prašičev ali kožuharjev,
|
—
|
krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, in se uporabljajo za proizvodnjo, vsebujejo manj kot 50 % surovih beljakovin.
|
Z odstopanjem od točke (ii) prvega odstavka lahko pristojni organ po pregledu na kraju samem odobri proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, za živali iz ribogojstva, perutnino ali prašiče v obratih, ki proizvajajo tudi krmne mešanice za druge rejne živali, razen kožuharjev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—
|
krmne mešanice za prežvekovalce morajo biti proizvedene in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hranjene v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo in hranijo krmne mešanice za neprežvekovalce,
|
—
|
krmne mešanice za živali iz ribogojstva, perutnino ali prašiče morajo biti proizvedene in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hranjene v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo in hranijo krmne mešanice za druge neprežvekovalce,
|
—
|
evidence s podrobnimi podatki o nakupih in uporabi predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, ter prodaji krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let,
|
—
|
izvajati je treba redno vzorčenje in analizo krmnih mešanic za rejne živali, ki niso živali iz ribogojstva, perutnina ali prašiči, z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora; pogostost tega vzorčenja in analiz se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP; rezultati pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;
|
|
(c)
|
komercialni dokument ali, če je ustrezno, zdravstveno spričevalo, ki spremlja predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, v skladu s členom 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, oznaka navedenih predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, in oznaka krmne mešanice, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, se jasno označijo v skladu z oddelkom G poglavja V te priloge;“;
|
|
(c)
|
dodajo se naslednji oddelki:
„
ODDELEK G
Posebni pogoji, ki veljajo za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, in krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, namenjenih za krmljenje perutnine
Naslednji posebni pogoji veljajo za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, in krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, namenjenih za krmljenje perutnine (v nadaljnjem besedilu: predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev):
(a)
|
živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, prihajajo iz enega ali več od naslednjih obratov:
(i)
|
klavnic, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev in perutnine ter jih je pristojni organ registriral kot klavnice, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev in perutnine;
|
(ii)
|
razsekovalnic, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, ki ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev in perutnine ter jih je pristojni organ registriral kot razsekovalnice, v katerih ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev in perutnine;
|
(iii)
|
obratov, ki niso obrati iz točke (i) ali (ii) in so registrirani ali odobreni v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 ter ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev in perutnine, pristojni organ pa jih je registriral kot obrate, ki ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev in perutnine;
|
(iv)
|
odobrenih obratov iz člena 24(1)(h) in (i) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki jih je pristojni organ registriral za ravnanje samo s stranskimi proizvodi iz neprežvekovalcev, ki prihajajo iz obratov iz točk (i), (ii) in (iii), ali njihovo skladiščenje.
|
Z odstopanjem od točk (i), (ii) in (iii) prvega odstavka lahko pristojni organ odobri zakol prežvekovalcev ali perutnine in ravnanje s proizvodi iz prežvekovalcev ali perutnine v obratih iz točk (i), (ii) in (iii) prvega odstavka, ki proizvajajo stranske proizvode iz prašičev, namenjene proizvodnji predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev.
Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom na kraju samem prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med stranskimi proizvodi iz prežvekovalcev ali perutnine in stranskimi proizvodi iz prašičev.
Ti ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:
(1)
|
zakol prašičev je treba izvajati na linijah, ki so fizično ločene od linij, ki se uporabljajo za zakol prežvekovalcev ali perutnine;
|
(2)
|
s proizvodi iz prašičev je treba ravnati na proizvodnih linijah, ki so fizično ločene od linij, ki se uporabljajo za ravnanje s proizvodi iz prežvekovalcev ali perutnine;
|
(3)
|
objekti za zbiranje, skladiščenje, prevoz in pakiranje živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, morajo biti fizično ločeni od objektov za živalske stranske proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev ali perutnine;
|
(4)
|
za odkrivanje prisotnosti beljakovin iz prežvekovalcev ali perutnine je treba redno izvajati vzorčenje in analizo živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev. Uporabljeno analitsko metodo je treba za ta namen znanstveno potrditi. Pogostost vzorčenja in analiz se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP;
|
|
(b)
|
za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev in namenjenih za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, v predelovalni obrat se uporabljajo vozila in zabojniki, ki se ne uporabljajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev ali perutnine.
Z odstopanjem od prvega odstavka se lahko za njihov prevoz uporabljajo vozila in zabojniki, ki so se predhodno uporabljali za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev ali perutnine, če so bili pred tem očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.
Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti;
|
(c)
|
predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki so:
(i)
|
namenjeni predelavi stranskih proizvodov, ki izvirajo iz klavnic, razsekovalnic ali drugih obratov iz točke (a);
|
(ii)
|
registrirani s strani pristojnega organa kot obrati, ki ne predelujejo stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev ali perutnine.
|
Z odstopanjem od točke (ii) prvega odstavka lahko pristojni organ odobri proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, v predelovalnih obratih, ki predelujejo stranske proizvode iz prežvekovalcev ali perutnine.
Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prežvekovalcev ali perutnine, in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prašičev.
Navedeni preventivni ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:
(1)
|
proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev ali perutnine, je treba izvajati v zaprtem sistemu, ki je fizično ločen od sistema za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev;
|
(2)
|
shranjevanje živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev in perutnine, med skladiščenjem in prevozom v objektih, ki so fizično ločeni od objektov za živalske stranske proizvode, pridobljene iz prašičev;
|
(3)
|
shranjevanje predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev ali perutnine, med skladiščenjem in pakiranjem v objektih, ki so fizično ločeni od objektov za končne proizvode, pridobljene iz prašičev;
|
(4)
|
izvajati je treba redno vzorčenje in analizo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost navzkrižne kontaminacije s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prežvekovalcev ali perutnine; pogostost vzorčenja in analiz se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP; rezultati navedenega vzorčenja in analiz pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;
|
|
(d)
|
krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, se proizvajajo v obratih:
(i)
|
ki jih je za ta namen odobril pristojni organ;
|
(ii)
|
ki so namenjeni izključno proizvodnji krme za perutnino, živali iz ribogojstva ali kožuharje.
|
Z odstopanjem od točke (i) prvega odstavka zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—
|
registrirani so pri pristojnem organu kot proizvajalci popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev,
|
—
|
ne gojijo rejnih živali, opredeljenih v členu 3(6)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen perutnine, živali iz ribogojstva ali kožuharjev,
|
—
|
krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, in se uporabljajo za proizvodnjo, vsebujejo manj kot 50 % surovih beljakovin.
|
Z odstopanjem od točke (ii) prvega odstavka lahko pristojni organ po pregledu na kraju samem odobri proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, za perutnino v obratih, ki proizvajajo tudi krmne mešanice za druge rejne živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharjev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—
|
krmne mešanice za prežvekovalce morajo biti proizvedene in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hranjene v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo in hranijo krmne mešanice za neprežvekovalce,
|
—
|
krmne mešanice za prašiče morajo biti proizvedene in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hranjene v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo in hranijo krmne mešanice za druge neprežvekovalce,
|
—
|
evidence s podrobnimi podatki o nakupih in uporabi predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, ter prodaji krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let,
|
—
|
izvajati je treba redno vzorčenje in analizo krmnih mešanic za rejne živali, ki niso perutnina, živali iz ribogojstva ali kožuharji, z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora; pogostost tega vzorčenja in analiz se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP; rezultati pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;
|
|
(e)
|
komercialni dokument ali, če je ustrezno, zdravstveno spričevalo, ki spremlja predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, v skladu s členom 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, oznaka navedenih predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, in oznaka krmne mešanice, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, se jasno označijo v skladu z oddelkom G poglavja V te priloge.
|
ODDELEK H
Posebni pogoji, ki veljajo za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, in krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, namenjenih za krmljenje prašičev
Naslednji posebni pogoji veljajo za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, in krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, namenjenih za krmljenje prašičev (v nadaljnjem besedilu: predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine):
(a)
|
živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, prihajajo iz enega ali več od naslednjih obratov:
(i)
|
klavnic, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev in prašičev ter jih je pristojni organ registriral kot klavnice, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev in prašičev;
|
(ii)
|
razsekovalnic, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, ki ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev in prašičev in jih je pristojni organ registriral kot razsekovalnice, v katerih ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev in prašičev;
|
(iii)
|
obratov, ki niso obrati iz točke (i) ali (ii) in so registrirani ali odobreni v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 ter ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev in prašičev, pristojni organ pa jih je registriral kot obrate, ki ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev in prašičev;
|
(iv)
|
odobrenih obratov iz člena 24(1)(h) in (i) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki jih je pristojni organ registriral za ravnanje samo s stranskimi proizvodi iz neprežvekovalcev, ki prihajajo iz obratov iz točk (i), (ii) in (iii), ali njihovo skladiščenje.
|
Z odstopanjem od točk (i), (ii) in (iii) prvega odstavka lahko pristojni organ odobri zakol prežvekovalcev ali prašičev in ravnanje s proizvodi iz prežvekovalcev ali prašičev v obratih iz točk (i), (ii) in (iii) prvega odstavka, ki proizvajajo živalske stranske proizvode, pridobljene iz perutnine, ki so namenjeni proizvodnji predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine.
Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom na kraju samem prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med živalskimi stranskimi proizvodi, pridobljenimi iz prežvekovalcev ali prašičev in živalskimi stranskimi proizvodi, pridobljenimi iz perutnine.
Ti ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:
(1)
|
zakol perutnine je treba izvajati na linijah, ki so fizično ločene od linij, ki se uporabljajo za zakol prežvekovalcev ali prašičev;
|
(2)
|
s proizvodi iz perutnine je treba ravnati na proizvodnih linijah, ki so fizično ločene od linij, ki se uporabljajo za ravnanje s proizvodi iz prežvekovalcev ali prašičev;
|
(3)
|
objekti za zbiranje, skladiščenje, prevoz in pakiranje živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz perutnine, morajo biti fizično ločeni od objektov za živalske stranske proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev ali prašičev;
|
(4)
|
za odkrivanje prisotnosti beljakovin iz prežvekovalcev ali prašičev je treba redno izvajati vzorčenje in analizo živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz perutnine. Uporabljeno analitsko metodo je treba za ta namen znanstveno potrditi. Pogostost vzorčenja in analiz se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP;
|
|
(b)
|
za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz perutnine in namenjenih za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, v predelovalni obrat se uporabljajo vozila in zabojniki, ki se ne uporabljajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev ali prašičev.
Z odstopanjem od prvega odstavka se lahko za njihov prevoz uporabljajo vozila in zabojniki, ki so se predhodno uporabljali za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev ali prašičev, če so bili pred tem očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.
Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti;
|
(c)
|
predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki so:
(i)
|
namenjeni predelavi živalskih stranskih proizvodov, ki izvirajo iz klavnic, razsekovalnic ali drugih obratov iz točke (a);
|
(ii)
|
registrirani s strani pristojnega organa kot obrati, ki ne predelujejo živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev ali prašičev.
|
Z odstopanjem od točke (ii) prvega odstavka lahko pristojni organ odobri proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, v predelovalnih obratih, ki predelujejo živalske stranske proizvode iz prežvekovalcev ali prašičev.
Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prežvekovalcev ali prašičev, in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz perutnine.
Navedeni preventivni ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:
(1)
|
proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev ali prašičev, je treba izvajati v zaprtem sistemu, ki je fizično ločen od sistema za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine;
|
(2)
|
shranjevanje živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev ali prašičev, med skladiščenjem in prevozom v objektih, ki so fizično ločeni od objektov za živalske stranske proizvode, pridobljene iz perutnine;
|
(3)
|
shranjevanje predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev ali prašičev, med skladiščenjem in pakiranjem v objektih, ki so fizično ločeni od objektov za končne proizvode, pridobljene iz perutnine;
|
(4)
|
izvajati je treba redno vzorčenje in analizo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost navzkrižne kontaminacije s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prežvekovalcev ali prašičev; pogostost vzorčenja in analiz se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP; rezultati navedenega vzorčenja in analiz pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;
|
|
(d)
|
krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, se proizvajajo v obratih:
(i)
|
ki jih je za ta namen odobril pristojni organ;
|
(ii)
|
ki so namenjeni izključno proizvodnji krme za prašiče, živali iz ribogojstva ali kožuharje.
|
Z odstopanjem od točke (i) prvega odstavka zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—
|
registrirani so pri pristojnem organu kot proizvajalci popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine,
|
—
|
ne gojijo rejnih živali, opredeljenih v členu 3(6)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen prašičev, živali iz ribogojstva ali kožuharjev,
|
—
|
krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, in se uporabljajo za proizvodnjo, vsebujejo manj kot 50 % surovih beljakovin.
|
Z odstopanjem od točke (ii) prvega odstavka lahko pristojni organ po pregledu na kraju samem odobri proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, za prašiče v obratih, ki proizvajajo tudi krmne mešanice za druge rejne živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharjev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—
|
krmne mešanice za prežvekovalce morajo biti proizvedene in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hranjene v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo in hranijo krmne mešanice za neprežvekovalce,
|
—
|
krmne mešanice za perutnino morajo biti proizvedene in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hranjene v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo in hranijo krmne mešanice za druge neprežvekovalce,
|
—
|
evidence s podrobnimi podatki o nakupih in uporabi predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, ter prodaji krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let,
|
—
|
izvajati je treba redno vzorčenje in analizo krmnih mešanic za rejne živali, ki niso perutnina, živali iz ribogojstva ali kožuharji, z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora; pogostost tega vzorčenja in analiz se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP; rezultati pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;
|
|
(e)
|
komercialni dokument ali, če je ustrezno, zdravstveno spričevalo, ki spremlja predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, v skladu s členom 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, oznaka navedenih predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, in oznaka krmne mešanice, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, se jasno označijo v skladu z oddelkom G poglavja V te priloge.“;
|
|
|