Št.

Zahteva za dvojno rabo

Vrednost dvojne rabe

Opomba

1

Obdobja delovanja

Izgradnja ali razširitev infrastrukture in povezav z multimodalnim prevozom in opremo, ki omogoča izvajanje operacij 24 ur na dan/dnevno/nočno/v vseh vremenskih razmerah.

Vključuje železniške in cevovodne povezave za gorivo (nujne za dobave goriva za vojaška in civilna letala).

2

Izvajanje osnovnih storitev 24 ur na dan in 7 dni v tednu

Zmogljivost za izvajanje operacij podnevi/ponoči/v vseh vremenskih razmerah.

3

Kontrola zračnega prometa

Infrastruktura kontrole zračnega prometa z zadostno zmogljivostjo za upravljanje dnevnih in nočnih operacij letališča.

Razume se v skladu s predpisi ICAO in EU ter smernicami EUROCONTROL CUMA.

4

Sredstva v letalskem prometu na dan

Zmogljivost infrastrukture za sprejem:

Zrakoplovov na dan: Najmanj 6.

Predpostavka za širokotrupne zrakoplove: Največ 4 sočasno parkirani zrakoplov na ploščadi.

5

Dolžina vzletno-pristajalne steze Minimalna zahteva:

3 000 m.

Priporočeno: 3 500 m.

Določi se v vsaki državi članici, v kateri bi lahko zadostovala dolžina vzletno-pristajalne steze 2 800 m.

Primerna za zrakoplove kategorije za strateški transport in za A330/A400M/IL76/B747/An225/C5/C17.

6

Širina vzletno-pristajalne steze

45 m do 60 m.

Določijo države članice, v katerih je potrebna širina 60 m.

Primerna za zrakoplove kategorije za strateški transport in za A330/A400M/IL76/B747/An225/C5/C17.

7

Površina vzletno-pristajalne steze

Lahko je toge ali gibke izvedbe.

Določi se v vsaki državi članici, v kateri mora biti na koncu vzletno-pristajalne steze 150 m togih, da se preprečijo učinki izpuha reaktivnih motorjev.

8

Vozna steza

Širina: 22,5 m, lahko je toge ali gibke izvedbe.

9

Trdnost tlaka vzletno-pristajalne steze

Zadostna za strateške širokotrupne zrakoplove

Ta zahteva se lahko izpolni v skladu s predpisi ICAO in EU.

10

Ploščad – dolžina

Najmanj 190 m.

11

Širina ploščadi

Najmanj 350 m.

12

Površina ploščadi

66 500 m2.

13

Klasifikacijska številka tlakovane površine (PCN)  (1)

Glede na klasifikacijsko številko zrakoplova (ACN)  (2), ki izhaja iz vrste podrazreda.

ACR je rating za posamezno enoto, ki izraža povezan učinek zrakoplova na podlago za določeni podrazred trdnosti, ki označuje določeno debelino podlage (merjeno z njenim PCR). Ta zahteva se lahko izpolni v skladu s predpisi ICAO in EU.

Razmerje ACR/PCR je posodobljena metodologija klasifikacijske številke zrakoplova (ACN) in klasifikacijske številke tlakovane površine (PCN). Od novembra 2024 bo metodologija za ocenjevanje nosilnosti letaliških tlakov in poročanje o njih izražena kot razmerje med razvrstitvenim ratingom zrakoplova in razvrstitvenim ratingom tlaka (ACR/PCR) namesto kot razmerje med klasifikacijsko številko zrakoplova in klasifikacijsko številko tlakovane površine (ACN/PCN).

Metodo je odobril odbor ICAO za projektiranje in upravljanje letališč (ADOP), od julija 2020 pa predstavlja novi sistem ratinga tlakov ICAO. Prilagoditve nacionalne dokumentacije in posebnosti projektiranja bodo potekale v prehodnem obdobju med letoma 2020 in 2024.

14

Oprema za sneg in led na vzletno-pristajalni stezi ter izdelki za odstranjevanje ledu

Zaprta skladiščna površina v izmeri 180 m2.

15

Oprema za reševanje ob nesrečah in gašenje požarov (kategorija)

Jeklen ali zidan objekt s skladiščem (najmanj 200 m2 z odprto notranjo površino 98 m2) za shranjevanje vozil za reševanje ob nesrečah in vozil za gašenje požarov.

Št.

Zahteva za dvojno rabo

Vrednost dvojne rabe

Opomba

1

Obdobje delovanja morskega pristanišča

Izgradnja ali razširitev infrastrukture za dostop do multimodalnega prometnega omrežja in opreme, ki omogoča delovanje 24 ur na dan in 7 dni v tednu v vseh vremenskih razmerah.

Vključuje zmogljivost za lomljenje ledu in opremo za odstranjevanje snega v pristanišču.

Stavbe, deponije in skladišča, žerjavi, transporterji in druge naprave za premikanje tovora ter premična sredstva, kot so lokomotive, niso vključeni. Ukrepi ne zagotavljajo selektivne prednosti določenemu izvajalcu ali skupini izvajalcev in so dostopni na nediskriminatorni podlagi.

2

Število privezov

3

Privezi morajo biti v pristanišču, kot je opredeljeno z geografskimi podatki iz vojaških zahtev. Ni nujno, da so privezi drug ob drugem.

3

Širina

32 m

Vhod v pristanišče.

4

Dopustni ugrez plovila

Najmanj 12 m pri srednjem nizkem vodostaju.

Vhod v pristanišče.

5

Globina pristanišča

Najmanj 12 m, priporočeno je 14 m, da se omogoči prosta višina ugreza 2 m.

Določi se v vsaki državi članici, v kateri bi lahko zadostovala globina pristanišča 12 m.

V pristaniščih brez učinka plimovanja bi lahko zadostovala prosta višina ugreza 1 m.

Vhod v pristanišče.

6

Dolžina priveza

Najmanj 310 m in do 340 m na plovilo.

7

Širina pristaniškega priveza

Najmanj 32 m

Za velike/srednje velike ladje na privezu.

8

Vrsta pristaniškega priveza

Mora sprejeti naslednje vrste ladij:

barže, razsuti tovor, kontejnerske, potniške, RoRo, tankerji.

9

Ugrez na privezu

Najmanj 12 m, priporočeno 14 m.

Določi se v vsaki državi članici, v kateri bi lahko zadostoval ugrez na privezu 12 m.

Potrebno za kategorijo velikih ladij in zelo velike RoRo ladje.

10

Zmogljivosti raztovarjanja

2 ladji hkrati.

11

Število slepih železniških tirov.

3

Število potrebnih slepih tirov.

Št.

Zahteva za dvojno rabo

Vrednost dvojne rabe

Opomba

1

Obdobje obratovanja železniških tirov

Izgradnja ali razširitev infrastrukture za dostop do multimodalnega prometnega omrežja in opreme, ki omogoča delovanje 24 ur na dan 7 dni v tednu v vseh vremenskih razmerah.

2

Sredstva za potnike v železniškem prometu

Infrastruktura omogoča promet potniških vagonov (ki omogočajo prevoz potnikov), vključno z dvonadstropnimi vagoni, za prevoz najmanj 80 oseb na vagon; najmanjše število vagonov na dan: 6

3

Železniške postaje

Peronska infrastruktura, ki lahko sprejme 3 do 4 vlake (deset dvonadstropnih vagonov ali enakovredno) na postajo na dan (5 000 oseb na dan na postajo).

4

Obratovanje končnih postaj

Infrastruktura, ki lahko hkrati sprejme vsaj 3 tovorne vlake na končnih lokacijah.

Pri prevozu opreme po železnici se skrbno načrtujejo obremenitve in prevozne poti, da se zagotovi skladnost z razpoložljivo tirno širino, infrastrukturo, progami in predori v državah članicah.

5

Razpoložljivost sistema elektrifikacije

Stalni z rezervnim sistemom ne glede na vir energije.

Zadeva rezervne sisteme za postaje ali multimodalne naprave za pretovor.

6

Bipolarizacija

Da za dostop.

Zadeva varnostne sisteme in tirne tokokroge za zaznavanje vlakov na tirih, če večtirna proga omogoča dvosmerni promet na enem ali več tirih, pa tudi, ali gre za redno uporabo oziroma za uporabo v sili.

7

Razpoložljivost razsvetljave

Možnost osvetlitve postaj in terminalov 24 ur na dan in 7 dni v tednu.

8

Tirna širina

1 435 mm. Idealno za standardno neprekinjeno železniško omrežje po vsej Evropi in zelo zaželeno za vojaško mobilnost.

V primerih, ko obstaja jasna korist za civilni in vojaški sektor, sta sprejemljivi tirni širini 1 520 /1 524 mm in 1 668 mm.

9

Nakladalni profil

Priporočen je standard GC.

Določi se v vsaki državi članici, v kateri bi zadostoval drug nakladalni profil v okviru P-400, ki je v skladu s TSI za železniški promet.

Nakladalni profil velikih zabojnikov. GC ustreza standardu UIC P-400.

10

Največja višina tovora

4,5 m

Ta vrednost vključuje varnostno rezervo.

11

Največja širina tovora

3,15 m v normalnih okoliščinah.

Do 3,75 m v izjemnih primerih, kadar obstaja jasna civilna korist in se upoštevajo TSI.

Za vojaške premike bi bila zaželena širina do 4,5 m.

12

Največja dolžina tovora

18,75 m

13

Osna obremenitev tira v tonah

Najmanj 22,5 t/os v jedrnem omrežju TEN-T; priporočeno 25 t/os.

Zahteva glede osne obremenitve za jedrno železniško omrežje TEN-T, vključno z mostovi, je najmanj 22,5 t/os. Omeniti je treba, da bi nadgradnja osne obremenitve na najmanj 25 ton/os lahko bila koristna za civilne in vojaške premike. Trenutno so vojaški premiki na meji obstoječe bruto teže.

14

Največja dolžina vlaka

Najmanj 740 m

V skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta  (3) mora biti omogočen promet vlakov, dolgih najmanj 740 m.

Dolžina premikajočega se vlaka se spreminja (npr. pri zaviranju ali pospeševanju). Zahteva za dvojno rabo je torej v skladu z vojaško zahtevo.

15

Stranski tiri

Najmanj trije, dolžina vsakega≥300 m.

Lahko so na lokaciji terminala ali v njegovi bližini.

Št.

Zahteva za dvojno rabo

Vrednost dvojne rabe

Opomba

1

Razvrstitev cest

Dvosmerno vozišče: 3,5–5,5 m

Enosmerno vozišče 5,5–7,3 m

Večpasovno vozišče ≥ 7.3 m.

Enosmerno vozišče – ločena vozila prehitevajo ali vozijo v nasprotno smer v določenih točkah/območjih.

Večpasovno vozišče – dve koloni vozil vozita vzporedno in po vsaj dveh pasovih (v idealnem primeru ni ožje od 8,2 m).

Projekti, povezani z uporabo odstavnih pasov kot dodatnih pasov, so izključeni.

2

Vrste cest

Vrsta X – dobro vzdrževana cesta za vse vremenske razmere, uporabna vse leto s polno zmogljivostjo.

Za vojaške premike je priporočljiv tip X, pri čemer vodotesne površine običajno niso prizadete zaradi padavin ali temperaturnih sprememb.

3

Bruto nosilnost cest

130 t

130 t se ne nanaša na prosti promet vozil z bruto maso 130 t. Ta zahteva za dvojno rabo se nanaša na zmožnost cestnih površin, da občasno prenesejo premike ali prevoz težjih vojaških sredstev.

Civilna omejitev 44 t (kot je navedeno v Direktivi Sveta 96/53/ES  (4)) bi morala zato omogočati občasne premike prevoznih sredstev s prekomerno težo do 130 t z največjo osno obremenitvijo 12,23 t/os.

Za take občasne premike (vojaške in civilne) so najverjetneje potrebna posebna dovoljenja ali oprostitve obveznosti in ustrezni blažilni ukrepi, ki jih izjemoma določijo države članice.

4

Bruto nosilnost mostov

130 t

130 t se ne nanaša na prosti promet vozil z bruto maso 130 t. Ta zahteva za dvojno rabo se nanaša na zmožnost mostov, da občasno prenesejo premike ali prevoz težjih vojaških sredstev.

Za take občasne premike (vojaške in civilne) so najverjetneje potrebna posebna dovoljenja ali oprostitve obveznosti in ustrezni blažilni ukrepi, ki jih izjemoma določijo države članice.

Mostovi morajo omogočati bruto težo 130 t z največjo osno obremenitvijo 12,23 t/os (Direktiva 96/53/ES dovoljuje do 11,5 t/os, razen v Franciji, kjer je dovoljena obremenitev 13 t/os). V okoliščinah, ko posamezno vozilo tehta 130 t, je treba zagotoviti, da se za uporabo mostov uporabijo ustrezni blažilni ukrepi, kot so hitrost, razdalja do drugih vozil in po potrebi enojni prometni tok.

Cestni mostovi so zasnovani tako, da prenesejo polno obremenjena vozila po vsej dolžini na vsakem voznem pasu. Zato bi moral most, ki lahko hkrati nosi več tovornjakov s težo 44 ton hkrati, prenesti občasno skupno bruto težo 130 t, če so zagotovljeni ustrezni blažilni ukrepi, kot so hitrost, razdalja med vozili in razdalja med osmi vozil.

5

Največja višina tovora

4,5 m

Pri načrtovanju prevozne poti je treba upoštevati omejitve v predorih, zlasti za vozila z nakladalno ploščadjo, priklopnike in nevarno blago. V vsaki državi se določi, ali in kje se uporablja širina 4,5 m.

To pomeni vsoto višine nakladalne ploščadi vozila, višine tovora in varnostne proste višine nad tovorom.

Direktiva 96/53/ES dovoljuje višino vozila do 4 m.

Ob prejemu dovoljenja za izredni prevoz je možna višina 4,5 m (4,35 m višina prevoza + 0,15 m za vzmetenje in gibanje vozila).

6

Največja širina tovora

4,5 m

Kot je navedeno v Direktivi 96/53/ES, je največja širina odobrenega vozila 2,55 m. Tipična širina pri vojaških prevozih je 3,5 m za kolesna vozila in 4,5 m za gosenična vozila. Za take občasne premike (vojaške in civilne) so najverjetneje potrebna posebna dovoljenja ali oprostitve obveznosti in ustrezni blažilni ukrepi, ki jih izjemoma določijo države članice.

7

Največja dolžina tovora

18,75 m do 27,5 m.

Največja dolžina vozila je 18,75 m z dodatkom do 25,03 m, če to omogoča razvoj infrastrukture. Daljšim vozilom se lahko dovoli vožnja po prejemu dovoljenja za izredni prevoz. Tovor, ki tehta več kot 130 ton, običajno zahteva štiriosno vlečno vozilo z osmimi pnevmatikami in osemosni priklopnik. Za dvojno rabo v večini primerov zadošča običajni osemosni polpriklopnik. Kadar pa je iz praktičnih razlogov (npr. prosta višina mostu) potreben nizkopodni priklopnik, je to obvezno polpriklopnik z zaporedjem 3 osi-nakladalna ploščad-5 osi, katerega dolžina znaša približno 22,5 m. Skupaj s štiriosnim vlečnim vozilom z osmimi pnevmatikami skupina vozil meri v dolžino približno 27 m. Uporaba nizkopodnih priklopnikov prinaša koristi, ko je potrebna dodatna prosta višina pod nadvozi in na mostovih, saj se osna obremenitev daljšega vozila porazdeli na večjo površino in s tem zmanjša točkovne obremenitve na mostovih in nadvozih. Večina držav članic že izdaja dovoljenja za izredne prevoze za vozila dolžine 27,5 m.

8

Obračalni polmer za prevoz težke opreme

12,5 m do 15,5 m.

Določi se v vsaki državi članici.

Direktiva 96/53/ES zahteva, da se morajo biti cestna vozila sposobna obrniti z zunanjim obračalnim polmerom 12,5 m.

Št.

Zahteva za dvojno rabo

Vrednost dvojne rabe

Opomba

1

Prevodnice

V skladu s standardi iz „Modre knjige“ UN/ECE  (5)

2

Ugrez

V skladu s standardi „Modre knjige“ UN/ECE  (6)

3

Privez

2

Število privezov

4

Zmogljivosti raztovarjanja

2 barži hkrati

5

Prosta višina mostov

3,5 m

V skladu z Uredbo (EU) 1315/2013.

Št.

Zahteva za dvojno rabo

Vrednost dvojne rabe

Opomba

1

Vozliščna povezava

Zahteva se v morskem pristanišču/na letališču/na celinski plovni poti/končni postaji železnice/glavni cesti, kjer je primerno, vključno s točkami za pretovor med multimodalnimi prevoznimi sredstvi

2

Nakladalne rampe in oprema za pretovor/parkirna zmogljivost

Zadostno število nakladalnih ramp (fiksnih) z nosilnostjo 100 ton tovora in vozil do 120 t, vključno z osnovnimi bojnimi tanki z največjo osno obremenitvijo 12.23 t/os (cesta) in najmanj 22,5 t/os (železnica).

Oprema za pretovor v multimodalnih vozliščih (železnica, zračni promet, morska pristanišča (LoLo/RoRo) in celinske plovne poti). Parkirna zmogljivost, ki omogoča začasno zadrževanje železniškega voznega parka in splošnega tovora.

Ukrepi v zvezi s fiksno infrastrukturo, ki podpirajo premike cestnih, železniških, pomorskih in celinskih plovnih sredstev v multimodalnih pretovornih objektih.

Primerno za tovorne zabojnike, ki ustrezajo opredelitvi iz serije 1 standarda ISO 1496-1:2013.

Cestne rampe bi morale biti primerne za pretovor kontejnerjev, težke opreme in splošnega tovora.

Stavbe, skladišča, žerjavi, transporterji in druge naprave za premikanje tovora ter premična sredstva, kot so lokomotive, so izključeni.

Ukrepi ne zagotavljajo selektivne prednosti določenemu izvajalcu ali skupini izvajalcev in so dostopni na nediskriminatorni podlagi.

Št.

Zahteva za dvojno rabo

Vrednost dvojne rabe

Opomba

1

Kibernetska varnost

Oprema, rešitve in sistemi za kibernetsko varnost, ki so neposredno povezani s predlogi projektov, povezanimi z odpornostjo infrastrukture za dvojno rabo, kadar je to ustrezno.