UREDBA (EU) 2021/1147 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 7. julija 2021

o vzpostavitvi Sklada za azil , migracije in vključevanje

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 78(2) ter člena 79(2) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Glede na naraščajoče migracijske izzive, zaradi katerih je treba podpirati trdne sisteme za sprejem, azil, vključevanje in migracije v državah članicah, preprečevati in ustrezno ter solidarno obvladovati razmere v primeru pritiska ter nadomestiti nedovoljene in nevarne prihode z zakonitimi in varnimi potmi, je vlaganje v učinkovito in usklajeno upravljanje migracij v Uniji ključno za dosego cilja Unije, ki se nanaša na vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice v skladu s členom 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)

Pomen usklajenega pristopa Unije in držav članic je izražen v evropski agendi o migracijah z dne 13. maja 2015, v kateri je bila poudarjena potreba po dosledni in jasni skupni politiki za ponovno vzpostavitev zaupanja v zmožnost Unije, da združi evropska in nacionalna prizadevanja za obravnavanje migracij in učinkovito sodelovanje v skladu z načelom solidarnosti in pravično delitvijo odgovornosti med državami članicami, kot je določeno v členu 80 PDEU; to je bilo potrjeno v vmesnem pregledu 27. septembra 2017 in poročilu o napredku z dne 14. marca 2018 in 16. maja 2018.

(3)

Evropski svet je v sklepih z dne 19. oktobra 2017 ponovno potrdil potrebo po celovitem, pragmatičnem in odločnem pristopu k upravljanju migracij, katerega cilj je ponovno zagotoviti nadzor zunanjih meja ter zmanjšati število nedovoljenih prihodov in smrtnih žrtev na morju; tak pristop bi moral temeljiti na prožni in usklajeni uporabi vseh razpoložljivih instrumentov Unije in držav članic. Evropski svet je tudi pozval k zagotovitvi znatno doslednejšega vračanja z ukrepi na ravni Unije in držav članic, kot so učinkoviti sporazumi in ureditve za ponovni sprejem.

(4)

Da bi podprli prizadevanja za zagotovitev celovitega pristopa k upravljanju migracij na podlagi medsebojnega zaupanja, solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami in institucijami Unije s ciljem zagotoviti skupno trajnostno politiko Unije na področju azila in priseljevanja, bi bilo treba države članice podpreti z ustreznimi finančnimi sredstvi v obliki Sklada za azil, migracije in vključevanje (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

(5)

Vse ukrepe, financirane v okviru Sklada, tudi tiste, ki se izvajajo v tretjih državah, bi bilo treba izvajati dosledno v skladu s pravicami in načeli iz pravnega reda Unije ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina); vsi ti ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so, zlasti z zagotavljanjem skladnosti z načeli enakosti spolov, nediskriminacije in največje koristi otroka.

(6)	Največja korist otroka bi morala biti glavno vodilo pri vseh ukrepih ali odločitvah v zvezi z otroki v migracijah, vključno z vračanjem, pri čemer je treba v celoti upoštevati pravico otroka, da izrazi svoje mnenje.

(7)

Sklad bi moral nadgrajevati dosežene rezultate in naložbe, narejene s podporo njegovih predhodnikov: Evropskega sklada za begunce, vzpostavljenega z Odločbo št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) za obdobje 2008–2013, Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav, vzpostavljenega z Odločbo Sveta 2007/435/ES (5) za obdobje 2007–2013, Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2007–2013, vzpostavljenega z Odločbo št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) za obdobje 2008–2013, ter Sklada za azil, migracije in vključevanje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7) za obdobje 2014–2020. Hkrati bi bilo treba pri tem upoštevati vse pomembne novosti.

(8)

Sklad bi moral podpirati solidarnost in pravično delitev odgovornosti med državami članicami in učinkovito upravljanje migracijskih tokov, med drugim s spodbujanjem skupnih ukrepov na področju azila, vključno s prizadevanji držav članic pri sprejemanju oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, s preselitvijo in humanitarnim sprejemom ter predajo med državami članicami prosilcev za mednarodno zaščito oziroma upravičencev do mednarodne zaščite, s krepitvijo zaščite ranljivih prosilcev za azil, kot so otroci, s podpiranjem strategij vključevanja ter z oblikovanjem in krepitvijo politike zakonitih migracij, na primer z zagotavljanjem varnih in zakonitih možnosti vstopa v Unijo, kar bi tudi pomagalo zagotoviti dolgoročno konkurenčnost Unije in prihodnost njenega socialnega modela ter zmanjšati spodbude za nedovoljene migracije s trajnostno politiko vračanja in ponovnega sprejema.

(9)

Glede na to, da je sklad notranja zadeva in da je glavni instrument financiranja za azil in migracije na ravni Unije, bi moral Sklad predvsem podpirati ukrepe, ki so namenjeni notranji politiki Unije na področju azila in migracij, v skladu s cilji Sklada. Ker pa nekateri ukrepi, sprejeti zunaj Unije, prispevajo k doseganju ciljev Sklada in lahko v nekaterih okoliščinah zagotovijo dodano vrednost Unije, bi moral Sklad podpirati krepitev sodelovanja in partnerstva s tretjimi državami za namen upravljanja migracij, da bi okrepili možnosti zakonitih migracij ter učinkovito, varno in dostojanstveno vračanje in ponovni sprejem, pa tudi spodbujali začetno ponovno vključevanje v tretjih državah. Podpora, zagotovljena v okviru Sklada, ne bi posegala v trenutno prostovoljno naravo preselitve in premestitve prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev za mednarodno zaščito v skladu s pravnim okvirom skupnega evropskega azilnega sistema, ki se uporablja v času sprejetja te uredbe.

(10)

Da bi se izkoristilo strokovno znanje ustreznih decentraliziranih agencij, bi morala Komisija zagotoviti, da se pri razvoju programov držav članic upoštevajo njihovo znanje in izkušnje, kar zadeva področja njihove pristojnosti. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da Sklad dopolni naslednje dejavnosti, ki jih podpira Evropski azilni podporni urad (EASO), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8), za olajšanje in izboljšanje delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, in sicer s krepitvijo praktičnega sodelovanja, zlasti izmenjave informacij v zvezi z azilom in dobrih praksah; spodbujanjem prava Unije in mednarodnega prava ter prispevanjem k enotnemu izvajanju prava Unije na področju azila na podlagi visokih standardov za postopke mednarodne zaščite, pogoje za sprejem in oceno potreb po zaščiti po vsej Uniji; omogočanjem trajnostne in pravične razporeditve prošenj za mednarodno zaščito; omogočanjem enotnejše presoje prošenj za mednarodno zaščito po vsej Uniji; podpiranjem prizadevanjem držav članic za preselitev ter zagotavljanjem operativne in tehnične pomoči državam članicam pri upravljanju njihovih azilnih in sprejemnih sistemov, zlasti tistim, katerih sistemi so podvrženi nesorazmernim pritiskom.

(11)	Sklad bi moral podpirati prizadevanja Unije in držav članic pri krepitvi zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in ocenjevanje njihovih azilnih politik ob upoštevanju njihovih obveznosti na podlagi prava Unije.

(12)	Sklad bi moral podpirati prizadevanja držav članic in Unije za celovito izvajanje in nadaljnji razvoj skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo.

(13)

Partnerstva in sodelovanje s tretjimi državami so bistven sestavni del politike Unije za upravljanje migracij. Sklad bi moral prispevati k temu, da bi se nevaren in nedovoljen prihod državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, nadomestil z zakonitim in varnim prihodom na ozemlje držav članic, da bi se izrazila solidarnost z državami v regijah, v katere oziroma v katerih je bilo razseljenih veliko število oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter bi moral z enotnim nastopanjem Unije in držav članic v mednarodnih forumih in v razmerju do tretjih držav učinkovito prispevati k svetovnim pobudam za preselitev. Sklad bi moral s finančnimi spodbudami zagotavljati podporo prizadevanjem držav članic za zagotavljanje mednarodne zaščite in trajne rešitve za begunce in razseljene osebe, ki so bile sprejete v okviru programov za preselitev ali humanitarni sprejem.

(14)

Ob upoštevanju migracijskih tokov v Unijo ter pomena zagotavljanja integracije in vključevanja oseb, ki prihajajo v Evropo, za lokalne skupnosti ter za dolgoročno blaginjo naših družb in stabilnost naših gospodarstev je ključnega pomena podpirati politike držav članic za vključevanje zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, tudi na prednostnih področjih, opredeljenih v akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027. Sklad, bi moral podpirati ukrepe za vključevanje, ki so prilagojeni potrebam državljanov tretjih držav, pa tudi horizontalne ukrepe, katerih namen je okrepitev zmogljivosti držav članic za razvoj strategij vključevanja, izboljšanje izmenjav in sodelovanja ter spodbujanje povezovanja, konstruktivnega dialoga in sprejemanja med državljani tretjih držav in družbami, ki jih sprejmejo.

(15)

Da bi se izboljšala učinkovitost in dosegla čim večja dodana vrednost Unije ter zagotovil usklajen odziv Unije v smislu spodbujanja vključevanja državljanov tretjih držav, bi morali biti ukrepi, ki se financirajo iz Sklada, skladni z ukrepi, ki se financirajo iz drugih instrumentov Unije, zlasti zunanjih instrumentov, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (9), in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ter jih dopolnjevati. Sklad, bi moral podpirati ukrepe, ki so prilagojeni potrebam državljanov tretjih držav in se na splošno izvajajo v začetnih fazah vključevanja, pa tudi horizontalne ukrepe za podporo zmogljivosti držav članic na področju vključevanja, medtem ko bi bilo treba intervencije za državljane tretjih držav z dolgoročnejšim učinkom financirati iz ESS+ in ESRR. V tem okviru bi bilo treba od organov držav članic, ki so odgovorni za izvajanje Sklada, zahtevati, da sodelujejo in se usklajujejo z organi, ki jih države članice določijo za upravljanje intervencij v okviru ESS+ in ESRR, ter da po potrebi sodelujejo in se usklajujejo z njihovimi organi upravljanja in organi upravljanja drugih skladov Unije, ki prispevajo k vključevanju državljanov tretjih držav.

(16)

V področje uporabe ukrepov vključevanja bi morali biti zajeti tudi upravičenci do mednarodne zaščite, da bi zagotovili celovit pristop k vključevanju, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebnosti te ciljne skupine. Kadar se ukrepi vključevanja združujejo s sprejemom, bi morali, kadar je to ustrezno, zagotavljati, da so vanj lahko vključeni tudi prosilci za azil.

(17)	Izvajanje Sklada na področju vključevanja bi moralo biti skladno s skupnimi osnovnimi načeli Unije o vključevanju, kot so določena v akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje 2021–2027.

(18)

Državam članicam, ki to želijo, bi bilo treba omogočiti, da lahko v svojih programih določijo, da ukrepi vključevanja zajemajo bližnje sorodnike državljanov tretjih držav ter s tem podpirajo enotnost družine, kolikor je to potrebno za učinkovito izvajanje takih ukrepov. Pojem „bližnji sorodnik“ bi moral pomeniti zakonca, partnerja ali katero koli osebo, ki je v neposrednem sorodstvenem razmerju, descendentnem ali ascendentnem, v ravni črti z državljanom tretje države, na katerega se nanaša ukrep vključevanja, in katera sicer ne bi bila zajeta s področjem uporabe Sklada.

(19)

Glede na ključno vlogo organov držav članic ter organizacij civilne družbe na področju vključevanja in za olajšanje dostopa teh subjektov do financiranja na ravni Unije bi moral Sklad olajšati izvajanje ukrepov nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter organizacij civilne družbe na področju vključevanja, tudi prek tematskega instrumenta in višje stopnje sofinanciranja za te ukrepe. V zvezi s tem bi bilo treba vsaj 5 % začetnih dodelitev tematskega instrumenta nameniti izvajanju ukrepov integracija s strani lokalnih in regionalnih organov.

(20)	Poleg stopnje sofinanciranja, ki jo za projekte zagotavlja Sklad, se države članice spodbuja, da zagotovijo financiranje iz proračunov njihovih javnih organov, kadar je takšno financiranje bistveno za izvedbo projekta, zlasti kadar projekt izvaja organizacija civilne družbe.

(21)

Glede na dolgoročne gospodarske in demografske izzive, s katerimi se sooča Unija, ter vse bolj globalizirano naravo migracij je bistveno vzpostaviti dobro delujoče poti za zakonito migracijo v Unijo, da bi bila Unija še naprej privlačen namembni cilj za dovoljene migracije v skladu z gospodarskimi in družbenimi potrebami držav članic ter da bi zagotovili vzdržnost sistemov socialnega varstva in rast gospodarstva Unije in hkrati migrantske delavce zaščitili pred delavskim izkoriščanjem.

(22)

Sklad bi moral podpirati države članice pri oblikovanju strategij ter krepitvi in oblikovanju politik za zakonite migracije ter pri izboljšanju njihove zmogljivosti za razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje strategij, politik in ukrepov na področju priseljevanja in vključevanja zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, zlasti pravnih instrumentov Unije za zakonite migracije. Sklad bi moral podpirati tudi izmenjavo informacij, najboljših praks ter sodelovanje med različnimi upravnimi službami in ravnmi države ter med državami članicami.

(23)

Učinkovita in dostojna politika vračanja je bistven del celovitega pristopa Unije in njenih držav članic k migracijam. Sklad bi moral podpirati in spodbujati prizadevanja držav članic za učinkovito izvajanje in nadaljnji razvoj skupnih standardov vračanja, zlasti kot je določeno v Direktivi 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), s poudarkom na prostovoljnem vračanju, ter integriranega in usklajenega pristopa k upravljanju vračanja. Sklad bi moral za trajnostne politike vračanja podpirati tudi povezane ukrepe v tretjih državah, kot so ukrepi za lajšanje in zagotavljanje varnega in dostojnega vračanja in ponovnega sprejema ter trajnostnega ponovnega vključevanja povratnikov, vključno z zagotavljanjem denarne pomoči ali pomoči v naravi.

(24)

Države članice bi morale dati prednost prostovoljnemu vračanju ter zagotoviti učinkovito, varno in dostojno vračanje. Za spodbujanje prostovoljnega vračanja bi morale države članice predvideti spodbude, kot je preferencialna obravnava v obliki večje pomoči pri vračanju in začetna podpora pri ponovnem vključevanju. Z vidika stroškovne učinkovitosti je tovrstno prostovoljno vračanje v interesu povratnikov in organov.

(25)

Čeprav bi morala prostovoljna vrnitev imeti prednost pred prisilno vrnitvijo, so z njimi tesno povezane in se medsebojno krepijo, zaradi česar bi bilo treba države članice spodbujati k zagotavljanju boljše komplementarnosti obeh oblik vračanja. Možnost odstranitve je pomemben element, ki prispeva k celovitosti azilnih sistemov in sistemov zakonitih migracij. Sklad bi zato moral podpirati ukrepe držav članic za poenostavitev in izvedbo odstranitev v skladu s standardi, določenimi v pravu Unije, kadar je potrebno, ter ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic in dostojanstva povratnikov.

(26)	Posebni podporni ukrepi za povratnike v državah članicah in državah vrnitve, posebej osredotočeni na njihove humanitarne potrebe in potrebe v zvezi z zaščito, lahko izboljšajo pogoje za vrnitev in ponovno vključevanje povratnikov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ranljivim osebam.

(27)

Učinkovit ponovni sprejem nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav je pomemben del politike Unije na področju vračanja in najpomembnejše orodje za učinkovito upravljanje migracijskih tokov, saj omogoča hitro vračanje migrantov brez urejenega statusa. Sodelovanje na področju ponovnega sprejema je pomemben del dialoga in sodelovanja s tretjimi državami izvora in tranzita migrantov brez urejenega statusa, njegovo izvajanje v tretjih državah pa bi bilo treba podpreti zaradi učinkovitosti politik vračanja na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(28)	Sklad bi moral poleg podpiranja vračanja oseb v skladu s to uredbo podpirati tudi druge ukrepe za preprečevanje nedovoljenih migracij in tihotapljenja migrantov ter za spodbujanje skladnosti s predpisi glede zakonitih migracij, s čimer bi ohranil celovitost sistemov priseljevanja držav članic.

(29)

Zaposlovanje migrantov brez urejenega statusa ogroža razvoj politike mobilnosti delovne sile na podlagi programov zakonitih migracij in pravice delavcev migrantov, zaradi česar so izpostavljeni kršitvam pravic in zlorabi. Sklad bi zato moral neposredno ali posredno podpirati države članice pri njihovem izvajanju Direktive 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki prepoveduje zaposlovanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in določa sankcije zoper delodajalce, ki kršijo to prepoved.

(30)

Sklad bi moral neposredno ali posredno podpirati države članice pri izvajanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13), ki vsebuje določbe o pomoči, podpori in zaščiti za žrtve trgovine z ljudmi. Pri teh ukrepih, vključno z ukrepi za zgodnje odkrivanje žrtev trgovine z ljudmi in njihove napotitev na specializirane službe, bi bilo treba upoštevati na spol vezano naravo trgovine z ljudmi in otroških žrtev.

(31)	Sklad bi moral dopolnjevati dejavnosti na področju vračanja, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki jo ureja Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (14), ne da bi zagotavljal dodaten tok financiranja za to agencijo.

(32)	V skladu z načelom učinkovitosti bi si bilo treba prizadevati za sinergije in skladnost z drugimi skladi Unije ter se izogibati prekrivanju med ukrepi.

(33)

Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med Skladom in drugimi programi Unije, vključno s tistimi v okviru deljenega upravljanja. Da bi se te sinergije čim bolj povečale, bi bilo treba zagotoviti ključne omogočitvene mehanizme, vključno s kumulativnim financiranjem za ukrep iz Sklada in drugega programa Unije. Takšno kumulativno financiranje ne bi smelo presegati skupnih upravičenih stroškov tega ukrepa. V ta namen bi bilo treba v tej uredbi določiti ustrezna pravila, zlasti glede možnosti, da se enaki stroški ali izdatki v okviru Sklada in drugega programa Unije prijavijo sorazmerno.

(34)

Ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki jih podpira Sklad, bi bilo treba izvajati v sinergiji in skladu z drugimi dejavnostmi zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti Unije za zunanje financiranje. Pri izvajanju takih ukrepov bi bilo treba zlasti dosledno upoštevati načela in splošne cilje zunanje politike Unije, načelo skladnosti politik za razvoj in skladnosti s strateškimi programskimi dokumenti za zadevno državo ali regijo ter mednarodne zaveze Unije. V zvezi z zunanjo razsežnostjo bi se moral Sklad osredotočati na podporo ukrepom, ki niso usmerjeni v razvoj in so namenjeni interesom notranjih politik Unije ter bi moral biti skladen z dejavnostmi, ki se izvajajo v Uniji. Sklad bi moral zagotavljati ciljno podporo, namenjeno izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami in okrepitvi ključnih vidikov upravljanja migracij na interesnih področjih migracijske politike Unije.

(35)

S sredstvi iz proračuna Unije bi bilo treba financirati predvsem ukrepe, pri katerih je mogoče s posredovanjem Unije zagotoviti dodano vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. Finančna podpora na podlagi te uredbe bi morala prispevati zlasti k okrepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije na področju azila in migracij v skladu s členom 80 PDEU.

(36)

Prejemniki sredstev Unije bi morali pri spodbujanju ukrepov, ki se podpirajo v okviru Sklada, zagotavljati informacije v jeziku ali jezikih ciljnega občinstva. Za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije bi morali prejemniki sredstev Unije pri komuniciranju o ukrepu navesti izvor teh sredstev. Zato bi morali prejemniki zagotoviti, da je na vsem komunikacijskem gradivu, namenjenem medijem in javnosti, prikazan emblem Unije in izrecno navedena finančna podpora Unije.

(37)	Komisiji bi moralo biti omogočeno, da finančna sredstva v okviru Sklada uporablja za spodbujanje najboljših praks in izmenjavo informacij glede izvajanja Sklada.

(38)

Komisija bi morala pravočasno objaviti informacije o podpori, zagotovljeni iz tematskega instrumenta v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, in bi morala take informacije po potrebi posodabljati. Podatke bi moralo biti mogoče razvrščati po specifičnem cilju, imenu upravičenca, znesku prevzetih pravnih obveznosti ter naravi in namenu ukrepa.

(39)

Za državo članico se lahko šteje, da ne spoštuje ustreznega pravnega reda Unije, tudi kar zadeva uporabo operativne podpore v okviru Sklada, če ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi Pogodb na področju azila in vračanja, če obstaja očitno tveganje, da bi ta država članica pri izvajanju pravnega reda na področju azila in vračanja lahko huje kršila vrednote Unije, ali če so bile v ocenjevalnem poročilu v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, določenega v Uredbi Sveta (EU) št. 1053/2013 (15), na zadevnem področju ugotovljene pomanjkljivosti.

(40)

Sklad bi moral zagotoviti, da je razdelitev virov za doseganje ciljev iz te uredbe pravična in transparentna. Za zagotovitev izpolnitve zahtev po preglednosti bi morala Komisija objaviti informacije o letnih in večletnih programih dela tematskega instrumenta. V skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (16) bi morala vsaka država članica zagotoviti, da je v šestih mesecih od odobritve njenega programa vzpostavljeno spletno mesto, na katerem so na voljo informacije o njenem programu, ki zajemajo cilje, dejavnosti, razpoložljive možnosti financiranja in dosežke programa.

(41)

V tej uredbi bi bilo treba določiti začetne zneske za programe držav članic, ki zajemajo fiksne zneske, kot je določeno v Prilogi I, in znesek, izračunan na podlagi meril, določenih v navedeni prilogi, ter odražajo potrebe in pritiske, s katerimi se soočajo različne države članice na področjih azila, migracij, vključevanja in vračanja. Glede na posebne potrebe tistih držav članic, ki so imele v letih 2018 in 2019 največje število prošenj za azil na prebivalca, je primerno, da se povečajo fiksni zneski za Ciper, Malto in Grčijo.

(42)

Začetni zneski za programe držav članic bi morali biti podlaga za dolgoročne naložbe držav članic. Da bi se upoštevale spremembe migracijskih tokov, se odzvalo na potrebe v zvezi z upravljanjem azilnih in sprejemnih sistemov ter v zvezi z vključevanjem zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, in razvijale zakonite migracije ter preprečevale nedovoljene migracije z učinkovitim, varnim in dostojanstvenim vračanjem, bi bilo treba državam članicam na sredini programskega obdobja dodeliti dodaten znesek in pri tem upoštevati objektivna merila. Ta znesek bi moral temeljiti na statističnih podatkih v skladu s Prilogo I, da bi bile upoštevane spremembe izhodiščnega stanja držav članic.

(43)

Za prispevanje k uresničitvi cilja politike Sklada, bi morale države članice zagotoviti, da njihovi programi vključujejo ukrepe, ki se nanašajo na specifične cilje Sklada, da so izbrane prednostne naloge v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II ter da so sredstva razporejena med cilji tako, da omogočajo uresničitev splošnega cilja politike. V ta namen bi morale države članice načeloma zagotoviti minimalno dodelitev za krepitev in razvoj skupnega evropskega azilnega sistema, za krepitev in razvoj zakonitih migracij v države članice v skladu z njihovimi gospodarskimi in socialnimi potrebami, ter za spodbujanje in prispevanje k učinkoviti integraciji in socialnemu vključevanju državljanov tretjih držav.

(44)

Ker se izzivi na področju migracij nenehno spreminjajo, je treba dodeljevanje financiranja prilagajati spremembam migracijskih tokov. Za odzivanje na nujne potrebe ter spremembe politike in prednostnih nalog Unije in za usmerjanje financiranja v ukrepe z visoko dodano vrednostjo Unije bi se moral del financiranja prek tematskega instrumenta redno dodeljevati posebnim ukrepom, ukrepom Unije, ukrepom lokalnih in regionalnih organov, nujni pomoči, preselitvam in humanitarnemu sprejemu ter dodatni podpori državam članicam, ki prispeva k prizadevanjem za solidarnost in odgovornost. Tematski instrument ponuja prožnost pri upravljanju Sklada in bi ga moralo biti mogoče izvajati tudi prek programov držav članic.

(45)	Države članice bi bilo treba spodbujati, da del dodelitev njihovim programom uporabijo za financiranje ukrepov iz Priloge IV in tako pridobijo večji prispevek Unije.

(46)

Poleg začetne dodelitve sredstev bi se lahko del razpoložljivih sredstev v okviru Sklada programom držav članic dodelil za izvajanje posebnih ukrepov. Ti posebni ukrepi bi morali biti opredeljeni na ravni Unije in bi se morali nanašati na ukrepe, ki zahtevajo sodelovanje ali so potrebni za odziv na razvoj dogodkov v Uniji, zaradi katerih je treba eni ali več državam članicam nameniti dodatno financiranje.

(47)

Sklad bi moral prispevati h kritju operativnih stroškov, ki so povezani s specifičnimi cilji Sklada, da se državam članicam omogoči, ohranjanje zmogljivosti, ki so ključne za naloge in storitve, ki predstavljajo javno storitev za celotno Unijo. Taka podpora bi morala biti v obliki celotnega kritja posebnih stroškov, povezanih s cilji Sklada, in bi morala tvoriti sestavni del programov držav članic.

(48)

Za dopolnjevanje izvajanja cilja politike Sklada na nacionalni ravni prek programov držav članic bi moral Sklad zagotavljati tudi podporo za ukrepe na ravni Unije. Taki ukrepi bi morali služiti splošnim strateškim namenom v okviru področja ukrepanja Sklada v zvezi z analizo politik in inovacijami v politikah, transnacionalnim vzajemnim učenjem in partnerstvi ter preskušanjem novih pobud in ukrepov po vsej Uniji.

(49)

Za okrepitev sposobnosti Unije, da se nemudoma odzove na izjemne razmere na področju migracij v eni ali več državah članicah, za katere je značilen obsežen ali nesorazmeren pritok državljanov tretjih držav, ki povzroča pomembne in nujne pritiske na centre za sprejem in pridržanje držav članic ter njihove sisteme in postopke za azil in upravljanje migracij, ali da se nemudoma odzove na izjemne razmere na področju migracij v tretjih državah zaradi političnega razvoja ali konfliktov, bi moralo biti mogoče zagotoviti nujno pomoč v skladu z okvirom iz te uredbe.

(50)	Ta uredba bi morala zagotavljati nadaljnje delovanje Evropske migracijske mreže, ustanovljene z Odločbo Sveta 2008/381/ES (17), ter finančno pomoč v skladu z njenimi cilji in nalogami.

(51)

Cilj politike Sklada bo tudi upoštevan v finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih v okviru političnih oddelkov Programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (18). Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno dodano vrednost Unije.

(52)

Operacije mešanega financiranja so prostovoljne narave in so operacije, podprte iz proračuna Unije, ki združujejo nepovratne oblike podpore, povratne oblike podpore ali oboje iz proračuna Unije združujejo s povratnimi oblikami podpore iz spodbujevalnih, razvojnih ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi podpora iz komercialnih finančnih institucij in s strani komercialnih vlagateljev.

(53)

Ta uredba za celotno trajanje Sklada določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (19).

(54)

Za Sklad se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (20) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(55)	Za izvajanje ukrepov v okviru deljenega upravljanja bi moral biti Sklad del skladnega okvira, ki ga sestavljajo ta uredba, finančna uredba in Uredba (EU) 2021/1060.

(56)

Uredba (EU) 2021/1060 določa okvir za ukrepe za ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, Sklada za pravični prehod, Sklada za azil, migracije in vključevanje, Sklada za notranjo varnost ter Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti pravila o načrtovanju, spremljanju in ocenjevanju, upravljanju in nadzoru skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Poleg tega je treba v tej uredbi določiti cilje Sklada ter posebne določbe glede ukrepov, ki se lahko financirajo v okviru Sklada.

(57)

Shema predhodnega financiranja za Sklad je določena v Uredbi (EU) 2021/1060, posebna stopnja predhodnega financiranja pa je določena v tej uredbi. Poleg tega je za zagotovitev hitrega odziva na izredne razmere primerno, da se določi posebna stopnja predhodnega financiranja za nujno pomoč. Shema predhodnega financiranja bi morala zagotoviti, da imajo države članice dovolj sredstev, s katerimi lahko upravičence podpirajo od začetka izvajanja njihovih programov.

(58)

Vrste financiranja in metode izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati glede na njihovo zmožnost uresničevanja specifičnih ciljev ukrepov in doseganja rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in tveganje neskladnosti. Pri tej izbiri bi bilo treba upoštevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(59)

Da bi se kar najbolje izkoristilo načelo enotne revizije, je ustrezno določiti posebna pravila za kontrolo in revizijo projektov, pri katerih so upravičenci mednarodne organizacije, katerih sisteme notranje kontrole je Komisija pozitivno ocenila. Pri takih projektih bi morali imeti organi upravljanja možnost omejiti svoja upravljalna preverjanja, če upravičenec pravočasno predloži vse potrebne podatke in informacije o napredku projekta in upravičenosti povezanih izdatkov. Poleg tega, kadar je projekt, ki ga izvaja taka mednarodna organizacija, del revizijskega vzorca, bi moralo biti revizijskemu organu omogočeno, da svoje delo opravlja v skladu z načeli Mednarodnega standarda sorodnih storitev (ISRS) 4400, „Obveznosti izvajanja dogovorjenih postopkov v zvezi s finančnimi informacijami“.

(60)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (21) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (22), (Euratom, ES) št. 2185/96 (23) in (EU) 2017/1939 (24) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (25). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale v celoti sodelovati in zagotavljati vso potrebno pomoč institucijam, organom, uradom in agencijam Unije pri zaščiti finančnih interesov Unije.

(61)	Tretja država, ki je z Unijo sklenila sporazum o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali vložene tej tretji državi, bi bilo treba dovoliti sodelovanje v Skladu, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(62)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(63)	V skladu s Sklepom Sveta 2013/755/EU (26) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Sklada ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana.

(64)

V skladu s členom 349 PDEU in sporočilom Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“, ki ga je Svet potrdil v sklepih z dne 12. aprila 2018, bi morale zadevne države članice zagotoviti, da njihove nacionalne strategije in programi obravnavajo posebne izzive, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije pri upravljanju migracij. Sklad bi moral te države članice podpirati z ustreznimi viri, da bi tem regijam pomagal pri trajnostnem upravljanju migracij in obvladovanju razmer v primeru pritiska.

(65)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (27) bi bilo treba Sklad oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Sklada. Za merjenje uspešnosti Sklada bi bilo treba za vsak specifični cilj Sklada določiti kazalnike in povezane cilje. Ti kazalniki bi morali vključevati kvalitativne in kvantitativne kazalnike.

(66)

Komisija in države članice bi morale s pomočjo kazalnikov in finančnega poročanja spremljati izvajanje Sklada v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/1060 in te uredbe. Države članice bi morale od leta 2023 Komisiji predložiti letna poročila o smotrnosti, ki zajemajo zadnje obračunsko leto. Ta poročila bi morala vsebovati informacije o napredku pri izvajanju programov držav članic. Države članice bi morale povzetke teh poročil predložiti Komisiji. Komisija bi morala te povzetke prevesti v vse uradne jezike Unije in jih objaviti na svojem spletnem mestu skupaj s povezavami do spletnih mest držav članic iz Uredbe (EU) 2021/1060.

(67)

Glede na pomen obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami, ki jih je Unija prevzela v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (28), in zavezanostjo ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k doseganju skupnega cilja, da se 30 % vseh izdatkov iz večletnega finančnega okvira porabi za širše upoštevanje podnebnih ciljev, ter, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti, k prizadevanjem za izpolnitev ambicije, da se v letu 2024 za izdatke na področju biotske raznovrstnosti nameni 7,5 % proračuna, v letih 2026 in 2027 pa po 10 %. V okviru Sklada bi bilo treba podpirati dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde ter prednostne naloge Unije in ki ne bi bistveno škodovale okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (29).

(68)

Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (30) in kateri koli akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, bi se moral še naprej uporabljati za programe in projekte, ki so v programskem obdobju 2014–2020 podprti v okviru Sklada. Ker se obdobje izvajanja Uredbe (EU) št. 514/2014 delno sovpada s programskim obdobjem, ki ga zajema ta uredba, in da se pri izvajanje nekaterih projektov, odobrenih z navedeno uredbo, zagotovi kontinuiteta, bi bilo treba sprejeti določbe o fazah projektov. Vsaka posamezna faza projekta bi se morala izvajati v skladu s pravili programskega obdobja, v katerem projekt prejema finančna sredstva.

(69)

Za dopolnitev in spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s seznamom ukrepov, upravičenih do podpore v skladu s Prilogo III; seznamom ukrepov, upravičenih do višjih stopenj sofinanciranja, iz Priloge IV; operativno podporo v skladu s Prilogo VII ter nadaljnjim razvojem okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(70)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (31). Za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo skupne obveznosti držav članic, zlasti obveznosti v zvezi z zagotavljanjem informacij Komisiji, bi se moral uporabiti postopek pregleda, za sprejetje izvedbenih aktov, povezanih s podrobno ureditvijo zagotavljanja informacij Komisiji v okviru načrtovanja in poročanja, pa bi se moral zaradi njihove popolnoma tehnične narave uporabiti svetovalni postopek. Poleg tega je glede na naravo in namen nujne pomoči iz te uredbe v primerno utemeljenih nujnih primerih ustrezno določiti uporabo izvedbenih aktov, ki se začnejo uporabljati takoj, v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 za sprejetje sklepov o dodelitvi take pomoči. Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, v zvezi s sprejetjem sklepov za dodelitev nujne pomoči iz te uredbe, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih glede na naravo in namen take pomoči.

(71)

Ker ciljev te uredbe, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(72)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(73)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(74)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da prosilec lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do financiranja Unije, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Uniji ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 mogoče stroške, nastali v zvezi z ukrepi, ki se podpirajo na podlagi te uredbe v okviru neposrednega upravljanja in so se že začeli izvajati, šteti za upravičene od financiranja Unije od 1. januarja 2021, tudi če so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva ali prošnje za pomoč.

(75)	Obdobje uporabe te uredbe je primerno uskladiti z obdobjem uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (32).

(76)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri zagotavljanju podpore na zadevnem področju politike in omogočilo, da se izvajanje lahko začne z začetkom večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in se uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Sklad za azil, migracije in vključevanje (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Ta uredba določa cilje Sklada, proračun za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„prosilec za mednarodno zaščito“ pomeni prosilca, kot je opredeljen v točki (c) člena 2 Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (33);

(2)	„upravičenec do mednarodne zaščite“ pomeni upravičenca do mednarodne zaščite, kot je opredeljen v točki (b) člena 2 Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (34);

(3)	„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizma mešanega financiranja v smislu točke 6 člena 2 finančne uredbe;

(4)	„družinski član“ pomeni vsakega državljana tretje države, opredeljenega kot družinskega člana v pravu Unije, relevantnim za področje ukrepanja, ki je podprto v okviru Sklada;

(5)

„humanitarni sprejem“ pomeni sprejem, kadar to zahteva država članica, na podlagi napotitve Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) ali drugega ustreznega mednarodnega organa na ozemlje držav članic sprejmejo državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki prihajajo iz tretje države, v katero so bili prisilno razseljeni, in ki jim je priznan status mednarodne zaščite ali humanitarni status v skladu z nacionalnim pravom, ki določa pravice in obveznosti, enakovredne tistim iz členov 20 do 34 Direktive 2011/95/EU za upravičence do subsidiarne zaščite;

(6)	„operativna podpora“ pomeni del dodelitev državi članici, ki se lahko uporabi za podporo javnim organom, odgovornim za izvajanje nalog in zagotavljanje storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo;

(7)	„odstranitev“ pomeni odstranitev, kot je opredeljena v točki 5 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

(8)

„preselitev“ pomeni sprejem, na podlagi predloga UNHCR, državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki jim je priznana mednarodna zaščita in imajo dostop do trajne rešitve v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, iz tretje države, v katero so bile razseljene, na ozemlje držav članic;

(9)	„vrnitev“ pomeni vrnitev, kot je opredeljena v točki 3 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

(10)	„posebni ukrepi“ pomeni nadnacionalne ali nacionalne projekte, ki v skladu s cilji Sklada ustvarjajo dodano vrednost Unije in v zvezi s katerimi lahko ena, več ali vse države članice prejmejo dodatno dodelitev za svoje programe;

(11)	„državljan tretje države“ pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije, kot je opredeljen v členu 20(1) PDEU, tudi osebo brez državljanstva ali osebo z nedoločljivim državljanstvom;

(12)	„mladoletnik brez spremstva“ pomeni mladoletnika brez spremstva, kot je opredeljen v točki l člena 2 Direktive 2011/95/EU;

(13)	„ukrepi Unije“ pomeni transnacionalne projekte ali projekte v posebnem interesu Unije, ki se izvajajo v skladu s cilji Sklada;

(14)	„ranljiva oseba“ pomeni vsako osebo, opredeljeno kot ranljiva oseba v skladu s pravom Unije, relevantnim za področje ukrepanja, ki je podprto v okviru Sklada.

Člen 3

Cilji Sklada

1. Cilj politike Sklada je prispevati k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov ter k izvajanju, krepitvi in razvoju skupne politike na področju azila in skupni politiki na področju priseljevanja, v skladu z ustreznim pravnim redom Unije ter ob doslednem spoštovanju mednarodnih obveznosti Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so.

2. V okviru cilja politike iz odstavka 1 Sklad prispeva k naslednjim specifičnim ciljem:

(a)	okrepiti in razvijati vse vidike skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo;

(b)	okrepiti in razvijati zakonite migracije v države članice v skladu z njihovimi gospodarskimi in socialnimi potrebami ter spodbujati in prispevati k učinkoviti integraciji in socialnemu vključevanju državljanov tretjih držav;

(c)	prispevati k boju proti nedovoljenim migracijam, krepiti učinkovito, varno in dostojanstveno vračanje in ponovni sprejem, pa tudi spodbujati in prispevati k učinkovitemu začetnemu ponovnemu vključevanju v tretjih državah;

(d)	krepiti solidarnost in pravično delitev odgovornosti med državami članicami, zlasti v zvezi s tistimi, ki jih migracijski izzivi in izzivi na področju azila najbolj prizadenejo, tudi s praktičnim sodelovanjem.

3. V okviru specifičnih ciljev iz odstavka 2 se Sklad izvaja z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II.

Člen 4

Partnerstvo

Za namene Sklada partnerstva v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) 2021/1060 vključujejo regionalne, lokalne, mestne in druge javne organe ali združenja, ki take organe predstavljajo, ustrezne mednarodne organizacije, nevladne organizacije, kot so begunske organizacije in organizacije, ki jih vodijo migranti, pa tudi nacionalne institucije za človekove pravice in organe za enakost ter ekonomske in socialne partnerje.

Člen 5

Področje uporabe podpore

1. V okviru svojih ciljev in v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II Sklad podpira zlasti ukrepe iz Priloge III.

Za obravnavanje nepredvidenih ali novih razmer se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37, s katerimi spreminja seznam ukrepov iz Priloge III, da se dodajo novi ukrepi.

2. Za doseganje svojih ciljev lahko Sklad v skladu s prednostnimi nalogami Unije podpira ukrepe iz Priloge III v tretjih državah in v zvezi s z njimi, kadar je primerno, v skladu s členom 7 ali 24, kakor je ustrezno.

3. Kar zadeva ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, Komisija in države članice skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovijo usklajevanje z ustreznimi politikami, strategijami in instrumenti Unije. Kar zadeva ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, še zlasti zagotovijo, da:

(a)	se izvajajo v sinergiji in skladno z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki se podpirajo v okviru drugih instrumentov Unije;

(b)	so skladni z zunanjo politiko Unije, upoštevajo načelo skladnosti politike za razvoj in so skladni s strateškimi programskimi dokumenti za zadevno regijo ali državo;

(c)	so osredotočeni na ukrepe, ki niso usmerjeni v razvoj, in

(d)	služijo interesom notranjih politik Unije in so skladni z dejavnostmi, ki se izvajajo znotraj Unije.

4. Cilji Sklada podpirajo ukrepe, ki so namenjeni eni ali več ciljnim skupinam ter spadajo na področje uporabe členov 78 in 79 PDEU.

Člen 6

Enakost spolov in nediskriminacija

1. Države članice in Komisija zagotovijo vključevanje vidika spola ter upoštevanje in spodbujanje enakosti spolov in integracije načela enakosti spolov v okviru priprave, izvajanja, spremljanja, poročanja in vrednotenja programov in projektov, podprtih v okviru Sklada.

2. Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za izključitev vseh oblik diskriminacije, ki so prepovedane v skladu s členom 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), med pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem programov in projektov, podprtih v okviru Sklada.

Člen 7

Tretje države, pridružene Skladu

1. Sklad je odprt za tretje države, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v odstavku 2, v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja sodelovanje tretje države v Skladu.

2. Da bi bila tretja država upravičena do pridružitve Skladu, kot je navedeno v odstavku 1, mora imeti z Unijo sklenjen sporazum o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali vložene v tej tretji državi.

3. Posebni sporazum, ki zajema sodelovanje tretje države v Skladu, mora vsaj:

(a)	omogočati sodelovanje z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije na področju azila, migracij in vračanja v duhu načel solidarnosti in pravične delitve odgovornosti;

(b)	ves čas trajanja sklada temeljiti na načelih nevračanja, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

(c)	zagotavljati pravično ravnotežje med prispevki tretje države, ki sodeluje v Skladu, in koristmi, ki jih je prejela;

(d)	določati pogoje sodelovanja v Skladu, vključno z izračunom finančnih prispevkov za Sklad in njegove upravne stroške;

(e)	na tretjo državo ne prenesti kakršnih koli pristojnosti za odločanje v zvezi s Skladom;

(f)	Uniji jamčiti pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov;

(g)	določati, da tretja država odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop v skladu s členom 8.

Prispevki iz točke (d) prvega pododstavka so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.

Člen 8

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država v Skladu sodeluje na podlagi sklepa, sprejetega na podlagi mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, odobri potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. V primeru OLAF takšne pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanji na kraju samem in inšpekcijami, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013.

POGLAVJE II

FINANČNI IN IZVEDBENI OKVIR

ODDELEK 1

Skupne določbe

Člen 9

Splošna načela

1. Podpora, zagotovljena v okviru Sklada, dopolnjuje nacionalno, regionalno in lokalno ukrepanje ter je osredotočena na to, da doseganje ciljev Sklada ustvarja dodano vrednost Unije.

2. Komisija in države članice zagotovijo, da je podpora, zagotovljena v okviru Sklada in s strani držav članic, skladna z ustreznimi ukrepi, politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje podporo, zagotovljeno v okviru drugih instrumentov Unije, zlasti zunanjih instrumentov, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

3. Sklad se izvaja v okviru neposrednega, deljenega ali posrednega upravljanja v skladu s točkami (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe.

Člen 10

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje Sklada za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 9 882 000 000 EUR v tekočih cenah.

2. Finančna sredstva se uporabijo na naslednji način:

(a)	6 270 000 000 EUR se dodeli za programe držav članic;

(b)	3 612 000 000 EUR se dodeli za tematski instrument iz člena 11.

3. Na pobudo Komisije se do 0,42 % finančnih sredstev dodeli za tehnično pomoč iz člena 35 Uredbe (EU) 2021/1060.

4. V skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2021/1060 se lahko na zahtevo države članice do 5 % začetnih dodelitev tej državi članici iz katerega koli sklada iz navedene uredbe v okviru deljenega upravljanja prerazporedi na Sklad v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka. Ta sredstva se uporabijo v korist zadevne države članice.

Člen 11

Splošne določbe o izvajanju tematskega instrumenta

1. Znesek iz točke (b) člena 10(2) se dodeljuje prožno prek tematskega instrumenta v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja, kot je določeno v programih dela. Glede na interno naravo Sklada je tematski instrument prvenstveno namenjen notranji politiki Unije v skladu s specifičnimi cilji iz člena 3(2).

Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za njegove elemente, ki so naslednji:

(a)	posebni ukrepi;

(b)	ukrepi Unije;

(c)	nujna pomoč iz člena 31;

(d)	preselitev in humanitarni sprejem;

(e)	podpora državam članicam za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite kot del prizadevanj za solidarnost iz člena 20 ter

(f)	Evropska migracijska mreža iz člena 26.

Iz zneska iz točke (b) člena 10(2) te uredbe se podpira tudi tehnična pomoč na pobudo Komisije iz člena 35 Uredbe (EU) 2021/1060.

2. Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za obravnavanje prednostnih nalog z visoko dodano vrednostjo Unije ali za odzivanje na nujne potrebe v skladu z dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije, kot so odražene v Prilogi II.

S finančnimi sredstvi iz prvega pododstavka tega odstavka, z izjemo finančnih sredstev, uporabljenih za nujno pomoč v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka člena 31(1), se podprejo le ukrepi iz Priloge III, vključno s preselitvijo in humanitarnim sprejemom v skladu s členom 19, ki je del zunanje razsežnosti migracijske politike Unije.

3. Komisija sodeluje z organizacijami civilne družbe in relevantnimi mrežami, zlasti za pripravo in ocenjevanje programov dela za ukrepe Unije, ki se financirajo v okviru Sklada.

4. Vsaj 20 % sredstev iz prvotne dodelitve za tematski instrument se dodeli za specifični cilj iz točke (d) člena 3(2).

5. Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta zagotovijo državam članicam v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, Komisija zagotovi, da projekti, ki so predmet obrazloženega mnenja Komisije v okviru postopka ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, ki povzroči dvom o zakonitosti in pravilnosti izdatkov ali smotrnosti navedenih projektov, niso izbrani.

6. Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, zadevne države članice za namene člena 23 in člena 24(2) Uredbe (EU) 2021/1060 zagotovijo, da – Komisija pa oceni če – na predvidene ukrepe ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije v okviru postopka ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, ki povzroči dvom o zakonitosti in pravilnosti izdatkov ali smotrnosti ukrepov.

7. Komisija določi skupni znesek, ki se da na voljo za tematski instrument v okviru letnih dodeljenih sredstev iz proračuna Unije.

8. Komisija za tematski instrument z izvedbenimi akti sprejme sklepe o financiranju iz člena 110 finančne uredbe, v katerih določi cilje in ukrepe, ki se podprejo, ter zneske za vsakega od elementov iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. V sklepih o financiranju se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. Sklepi o financiranju so lahko letni ali večletni in lahko zajemajo enega ali več elementov tematskega instrumenta iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 38(3) te uredbe.

9. Tematski instrument podpira zlasti ukrepe, ki spadajo pod izvedbeni ukrep 2(d) iz Priloge II ter ki jih izvajajo nacionalni, regionalni in lokalni organi ali organizacije civilne družbe. V zvezi s tem se vsaj 5 % začetnih dodelitev tematskega instrumenta nameni izvajanju ukrepov vključevanja, ki jih izvajajo lokalnim in regionalnim organi.

10. Komisija zagotovi, da je porazdelitev sredstev med specifičnimi cilji iz člena 3(2) pravična in pregledna. Komisija poroča o uporabi in porazdelitvi tematskega instrumenta med elementi iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, vključno s podporo za ukrepe v tretjih državah ali v zvezi z njimi v okviru ukrepov Unije.

11. Komisija lahko po sprejetju sklepa o financiranju iz odstavka 8 ustrezno spremeni programe držav članic.

ODDELEK 2

Podpora in izvajanje v okviru deljenega upravljanja

Člen 12

Področje uporabe

1. Ta oddelek se uporablja za znesek iz točke (a) člena 10(2) in dodatna sredstva, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja v skladu s sklepom o financiranju za tematski instrument iz člena 11.

2. Podpora na podlagi tega oddelka se izvaja v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 63 finančne uredbe in Uredbo (EU) 2021/1060.

Člen 13

Proračunska sredstva

1. Znesek iz točke (a) člena 10(2) se programom držav članic dodeli okvirno na naslednji način:

(a)	5 225 000 000 EUR v skladu s Prilogo I;

(b)	1 045 000 000 EUR za prilagoditev dodelitev programom držav članic iz člena 17(1).

2. Kadar se znesek iz točke (b) odstavka 1 tega člena ne dodeli v celoti, se preostali znesek lahko doda znesku iz točke (b) člena 10(2).

Člen 14

Predhodno financiranje

1. Plačilo predhodnega financiranja za Sklad se v skladu s členom 90(4) Uredbe (EU) 2021/1060 izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, na naslednji način:

(a)	2021: 4 %;

(b)	2022: 3 %;

(c)	2023: 5 %;

(d)	2024: 5 %;

(e)	2025: 5 %;

(f)	2026: 5 %.

2. Kadar je program države članice sprejet po 1. juliju 2021, se obroki, ki bi morali biti izplačani pred tem, izplačajo v letu njegovega sprejetja.

Člen 15

Stopnje sofinanciranja

1. Prispevek iz proračuna Unije ne presega 75 % skupnih upravičenih izdatkov za projekt.

2. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih izdatkov za projekte, ki se izvajajo v okviru posebnih ukrepov.

3. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih izdatkov za ukrepe iz Priloge IV.

4. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za operativno podporo.

5. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za nujno pomoč iz člena 31.

6. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za tehnično pomoč na pobudo držav članic v okviru omejitev iz točke (b)(vi) člena 36(5) Uredbe (EU) 2021/1060.

7. V sklepu Komisije o odobritvi programa države članice se določita stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz Sklada za vrste ukrepov, ki jih krije prispevek iz odstavkov 1 do 6.

8. V sklepu Komisije o odobritvi programa države članice se za vsako vrsto ukrepa določi, ali se stopnja sofinanciranja uporabi v zvezi s:

(a)	skupnim prispevkom, vključno z javnimi in zasebnimi prispevki, ali

(b)	samo javnim prispevkom.

Člen 16

Programi držav članic

1. Vsaka država članica zagotovi, da so prednostne naloge, obravnavane v njenem programu, skladne s prednostnimi nalogami in izzivi Unije na področju upravljanja azila in migracij in ustrezajo tem nalogam in izzivom ter da so v celoti v skladu z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije, hkrati pa v celoti spoštujejo mednarodne obveznosti Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so. Države članice pri opredeljevanju prednostnih nalog svojih programov zagotovijo, da so izvedbeni ukrepi iz Priloge II ustrezno upoštevani v njihovih programih.

Glede na interno naravo Sklada programi držav članic prvenstveno služijo notranji politiki Unije v skladu s specifičnimi cilji iz člena 3(2) te uredbe.

Komisija programe držav članic oceni v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2021/1060.

2. V okviru sredstev, dodeljenih v členu 13(1), in brez poseganja v odstavek 3 tega člena vsaka država članica znotraj svojega programa dodeli:

(a)	najmanj 15 % njenih dodeljenih sredstev za specifični cilj iz točke (a) člena 3(2) in

(b)	najmanj 15 % njenih dodeljenih sredstev za specifični cilj iz točke (b) člena 3(2).

3. Država članica lahko dodeli manj kot minimalni odstotek iz odstavka 2 le, če v svojem programu podrobno pojasni, zakaj dodelitev sredstev pod to ravnjo ne bi ogrozila uresničitve zadevnega cilja.

4. Komisija zagotovi, da se znanje in strokovne izkušnje ustreznih decentraliziranih agencij, zlasti EASO, Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljene z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 (35), v zvezi s področji v njihovi pristojnosti v zgodnji fazi in pravočasno upoštevajo pri oblikovanju programov držav članic.

5. Komisija lahko ustrezne decentralizirane agencije, tudi tiste iz odstavka 4, po potrebi vključi v naloge spremljanja in ocenjevanja, določene v oddelku 5, zlasti da bi zagotovila, da so ukrepi, izvedeni s podporo Sklada, skladni z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije.

6. Po sprejetju priporočil v okviru področja uporabe te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013, ki so v okviru področja uporabe te uredbe, zadevna država članica skupaj s Komisijo preuči, kako obravnavati ugotovitve in priporočila prek svojega programa, po potrebi s podporo Sklada.

Komisija lahko, kadar je to ustrezno, črpa iz strokovnih izkušenj decentraliziranih agencij Unije v zvezi s specifičnimi vprašanji, ki spadajo v njihove pristojnosti.

7. Zadevni program države članice se po potrebi spremeni v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/1060, da se upoštevajo priporočila iz odstavka 6 tega člena.

8. V sodelovanju in posvetovanju s Komisijo in zadevnimi decentraliziranimi agencijami Unije v zvezi s področji njihove pristojnosti, kakor je ustrezno, lahko zadevna država članica sredstva v okviru svojega programa prerazporedi, da se upoštevajo priporočila iz odstavka 6, kadar imajo ta priporočila finančne posledice.

9. Države članice v svojih programih dajejo prednost zlasti ukrepom, upravičenim do višje stopnje sofinanciranja, ki so navedeni v Priloge IV njihovih programov. V primeru nepredvidenih ali novih okoliščin ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja finančnih sredstev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo seznama ukrepov, upravičenih do višje stopnje sofinanciranja, iz Priloge IV.

10. Programi držav članic lahko omogočajo, da so vključeni bližnji sorodniki oseb, zajetih z ukrepi vključevanja iz Priloge III, kolikor je to potrebno za učinkovito izvajanje takih ukrepov.

11. Kadar koli se država članica odloči, da bo s podporo Sklada izvedla projekt s tretjo državo ali v njej, se pred odobritvijo projekta posvetuje s Komisijo.

12. Načrtovanje programov iz člena 22(5) Uredbe (EU) 2021/1060 temelji na vrstah ukrepanja iz razpredelnice 1 Priloge VI k tej uredbi in vključuje okvirno razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto ukrepanja v okviru posameznega specifičnega cilja iz člena 3(2) te uredbe.

Člen 17

Vmesni pregled

1. Komisija leta 2024 dodeli programom zadevnih držav članic dodatni znesek iz točke (b) člena 13(1) v skladu z merili iz točke (b) odstavka 1 in odstavkov 2 do 5 Priloge I. Finančna sredstva veljajo od 1. januarja 2025 dalje.

2. Kadar zahtevki za plačila, predloženi v skladu s členom 91 Uredbe (EU) 2021/1060, ne zajemajo vsaj 10 % začetne dodelitve programu iz točke (a) člena 13(1) te uredbe, zadevna država članica ni upravičena do dodatne dodelitve za svoj program iz točke (b) člena 13(1) te uredbe.

3. Komisija pri dodeljevanju sredstev iz tematskega instrumenta iz člena 11 te uredbe od 1. januarja 2025 upošteva napredek, ki so ga države članice naredile pri doseganju mejnikov iz okvira smotrnosti iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/1060 in ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju.

Člen 18

Posebni ukrepi

1. Država članica lahko prejme sredstva za posebne ukrepe poleg svojih dodelitev na podlagi člena 13(1), če so nato ta sredstva v njenem programu označena za ta namen in se uporabijo za uresničevanje ciljev Sklada.

2. Finančna sredstva za posebne ukrepe se ne uporabijo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in kot jih odobri Komisija s spremembo programa države članice.

Člen 19

Sredstva za preselitev in humanitarni sprejem

1. Države članice poleg svojih dodelitev na podlagi točke (a) člena 13(1) prejmejo znesek v višini 10 000 EUR za vsako osebo, sprejeto v okviru preselitve.

2. Države članice poleg svojih dodelitev na podlagi točke (a) člena 13(1) prejmejo znesek v višini 6 000 EUR za vsako osebo, sprejeto v okviru humanitarnega sprejema.

3. Znesek iz odstavka 2 se poveča na 8 000 EUR za vsako osebo, sprejeto v okviru humanitarnega sprejema, ki pripada eni ali več izmed naslednjih ranljivih skupin:

(a)	ogroženi ženske in otroci;

(b)	mladoletniki brez spremstva;

(c)	osebe z zdravstvenimi potrebami, ki jih je mogoče preseliti le v okviru humanitarnega sprejema;

(d)	osebe, ki potrebujejo humanitarni sprejem zaradi pravne ali fizične zaščite, tudi žrtve nasilja ali mučenja.

4. Kadar država članica sprejme osebo, ki spada v več kot eno od kategorij iz odstavkov 2 in 3, znesek za to osebo prejme le za enkrat.

5. Države članice so lahko, kadar je to ustrezno, upravičene tudi do prejema ustreznih zneskov za družinske člane oseb iz odstavkov 1, 2 in 3, če so ti družinski člani sprejeti zato, da se zagotovi enotnost družine.

6. Zneski iz tega člena so v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom 125 finančne uredbe.

7. Zneski iz odstavkov 1, 2, 3 in 5 se programu države članice prvič dodelijo v sklepu o financiranju, s katerim se odobri ta program. Ti zneski se ne uporabljajo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah kot to odobri Komisija s spremembo tega programa. Ti zneski se lahko vključijo v zahtevke za plačilo, naslovljene na Komisijo, pod pogojem, da je bila oseba, za katero je bil znesek dodeljen, dejansko preseljena ali sprejeta.

8. Države članice za namene kontrole in revizije zadržijo informacije, potrebne za pravilno identifikacijo preseljenih ali sprejetih oseb in datuma njihove preselitve ali sprejema.

9. Da bi se upoštevali trenutna stopnja inflacije, zadevne spremembe na področju preselitve in drugi dejavniki, ki bi lahko optimizirali uporabo finančne spodbude, ki jo pomenijo zneski iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37, da po potrebi in v mejah razpoložljivih sredstev prilagodi te zneske.

Člen 20

Sredstva za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite

1. Država članica poleg svoje dodelitve na podlagi člena 13(1) te uredbe prejme dodatni znesek v višini 10 000 EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito, premeščenega iz druge države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (36) ali kot posledica podobnih oblik premestitve.

2. Države članice so lahko, kadar je ustrezno, upravičene tudi do zneskov iz odstavka 1 tega člena za vsakega družinskega člana oseb iz navedenega odstavka, če so bili ti družinski člani premeščeni, da se zagotovi enotnost družine v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 604/2013, ali so bili premeščeni kot posledica podobnih oblik premestitve.

3. Države članice poleg svoje dodelitve na podlagi člena 13(1) prejmejo dodaten znesek v višini 10 000 EUR za vsakega upravičenca do mednarodne zaščite, premeščenega iz druge države članice.

4. Države članice so lahko, kadar je ustrezno, upravičene tudi do ustreznih zneskov za družinske člane oseb iz odstavka 3, če so ti družinski člani premeščeni, da se zagotovi enotnost družine.

5. Država članica, ki krije stroške premestitev iz odstavkov 1 do 4, prejme prispevek v višini 500 EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito ali upravičenca do mednarodne zaščite, premeščenega v drugo državo članico.

6. Zneski iz tega člena so v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom 125 finančne uredbe.

7. Zneski iz odstavkov 1 do 5 tega člena se dodelijo programom držav članic, pod pogojem, da je bila oseba, za katero je bil dodeljen znesek, dejansko premeščena v državo članico ali registrirana kot prosilec v odgovorni državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013, kakor je ustrezno. Ti zneski se ne uporabljajo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, kakor to odobri Komisija s spremembo tega programa.

8. Države članice za namene kontrole in revizije zadržijo informacije, potrebne za pravilno identifikacijo premeščenih oseb in datuma njihove premestitve.

9. Da bi se upoštevali trenutna stopnja inflacije, zadevne spremembe na področju premestitve in drugi dejavniki, ki bi lahko optimizirali uporabo finančne spodbude, ki jo pomenijo zneski iz odstavkov 1, 3 in 5 tega člena, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37, da po potrebi in v mejah razpoložljivih sredstev prilagodi te zneske.

Člen 21

Operativna podpora

1. Država članica lahko do 15 % zneska, ki ga v okviru Sklada prejme za svoj program, uporabi za financiranje operativne podpore v okviru specifičnih ciljev Sklada.

2. Država članica pri uporabi operativne podpore ravna skladno z ustreznim pravnim redom Unije in Listino.

3. Država članica v svojem programu in letnem poročilu o smotrnosti iz člena 35 te uredbe pojasni, kako uporaba operativne podpore prispeva k doseganju ciljev Sklada. Komisija pred odobritvijo programa države članice oceni izhodiščno stanje v državah članicah, ki so izrazile namero za uporabo operativne podpore. Komisija upošteva informacije, ki so jih predložile navedene države članice, in kadar je ustrezno, razpoložljive informacije na podlagi spremljanja, ki se izvede v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013 ter spada na področje uporabe te uredbe.

4. Operativna podpora je osredotočena na ukrepe, ki jih krijejo izdatki, kot je določeno v Prilogi VII.

5. Za obravnavo nepredvidenih ali novih okoliščin ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo upravičenih ukrepov iz Priloge VII.

Člen 22

Upravljalna preverjanja in revizije projektov, ki jih izvajajo mednarodne organizacije

1. Ta člen se uporablja za mednarodne organizacije ali njihove agencije iz točke (c)(ii) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe, katerih sisteme, pravila in postopke Komisija v skladu s členom 154(4) in (7) navedene uredbe pozitivno oceni kot ustrezne za namen posrednega izvrševanja nepovratnih sredstev, ki se financirajo iz proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: mednarodne organizacije).

2. Brez poseganja v točko (a) prvega odstavka člena 83 Uredbe (EU) 2021/1060 in člen 129 finančne uredbe organu upravljanja v primeru, da je mednarodna organizacija upravičenec, kot je opredeljen v točki 9 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, ni treba izvajati upravljalnih preverjanj iz točke (a) prvega pododstavka člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060, če mu mednarodna organizacija predloži dokumente iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe.

3. Brez poseganja v točko (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe se z izjavo o upravljanju, ki jo predloži mednarodna organizacija, potrdi, da je projekt skladen z veljavnim pravom in pogoji za podporo projekta.

4. Kadar je treba stroške povrniti v skladu s točko (a) člena 53(1) Uredbe (EU) 2021/1060, se z izjavo o upravljanju, ki jo predloži mednarodna organizacija, potrdi, da:

(a)	so bili računi in dokazila, da jih je upravičenec plačal, preverjeni;

(b)	so bile računovodske evidence, ki jih upravičenec vodi za transakcije, povezane z izdatki, prijavljenimi organu upravljanja, ali računovodske kode, ki jih uporablja za te transakcije, preverjene.

5. Kadar je treba stroške povrniti na podlagi točke (b), (c) ali (d) člena 53(1) Uredbe (EU) 2021/1060, se z izjavo o upravljanju potrdi, da so pogoji za povračilo izdatkov izpolnjeni.

6. Dokumenti iz točk (a) in (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe se organu upravljanja predložijo skupaj s posameznim zahtevkom za plačilo, ki ga predloži upravičenec.

7. Upravičenec organu upravljanja vsako leto do 15. oktobra predloži obračun. Obračunu priloži mnenje neodvisnega revizijskega telesa, ki je bilo pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. V tem mnenju se navede, ali obstoječi kontrolni sistemi delujejo pravilno in so stroškovno učinkoviti ter ali so osnovne transakcije zakonite in pravilne. V tem mnenju se tudi navede, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom glede trditev v izjavah o upravljanju, ki jih predloži mednarodna organizacija, vključno z informacijami o sumu goljufije. To mnenje pomeni zagotovilo, da so izdatki, vključeni v zahtevke za plačilo, ki jih mednarodna organizacija predloži organu upravljanja, zakoniti in pravilni.

8. Brez poseganja v obstoječe možnosti za opravljanje nadaljnjih revizij iz člena 127 finančne uredbe organ upravljanja pripravi izjavo o upravljanju iz točke (f) prvega pododstavka člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060. Organ upravljanja se pri tem zanaša na dokumente, ki mu jih je predložila mednarodna organizacija v skladu z odstavki 2 do 5 tega člena, namesto da bi se zanašal na upravljalna preverjanja iz člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

9. Dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo iz člena 73(3) Uredbe (EU) 2021/1060, vključuje zahteve iz tega člena.

10. Odstavek 2 se ne uporablja in organ upravljanja mora nato opraviti upravljalna preverjanja, kadar:

(a)	ta organ upravljanja v zvezi s projektom, ki ga začne ali izvaja mednarodna organizacija, ugotovi, da obstaja posebno tveganje za nepravilnost ali da so prisotni znaki goljufije;

(b)	mednarodna organizacija organu upravljanja ne predloži dokumentov iz odstavkov 2 do 5 in 7;

(c)	so dokumenti iz odstavkov 2 do 5 in 7, ki jih je predložila mednarodna organizacija, nepopolni.

11. Kadar je projekt, v katerem je mednarodna organizacija upravičenec, kakor je opredeljen v točki 9 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, vključen v vzorec iz člena 79 navedene uredbe, lahko revizijski organ svoje delo opravi na podlagi podvzorca transakcij, ki se nanašajo na ta projekt. Kadar se v podvzorcu odkrijejo napake, lahko revizijski organ, če je ustrezno, zahteva, da revizor mednarodne organizacije oceni celotni obseg in skupni znesek napak v tem projektu.

ODDELEK 3

Podpora in izvajanje v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja

Člen 23

Področje uporabe

Komisija podporo na podlagi tega oddelka izvaja bodisi neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe bodisi posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka.

Člen 24

Upravičeni subjekti

1. Do financiranja Unije so upravičeni naslednji subjekti:

(a)

pravni subjekti s sedežem v:

(i)	državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)	tretji državi, pridruženi Skladu na podlagi posebnega sporazuma iz člena 7, pod pogojem, da je zajeta v delovnem programu in pogojih v njem;

(iii)

tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavka 3;

(b)	pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, ali vse mednarodne organizacije, pomembne za namene Sklada.

2. Fizične osebe niso upravičene do financiranja Unije.

3. Subjekti iz točke (a)(iii) odstavka 1 sodelujejo v sklopu konzorcija, ki ga sestavljata vsaj dva neodvisna subjekta, od katerih ima vsaj eden sedež v državi članici.

Subjekti, ki sodelujejo v sklopu konzorcija iz prvega pododstavka tega odstavka, zagotovijo, da so ukrepi, pri katerih sodelujejo, skladni z načeli iz Listine in prispevajo k doseganju ciljev Sklada.

Člen 25

Ukrepi Unije

1. Na pobudo Komisije se lahko Sklad uporabi za financiranje ukrepov Unije, ki se nanašajo na cilje Sklada, in sicer v skladu s Prilogo III.

2. Z ukrepi Unije se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovijo lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

3. Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

4. Člani komisije za ocenjevanje predlogov iz člena 150 finančne uredbe so lahko zunanji strokovnjaki.

5. S prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja se lahko krije tveganje v zvezi s povračilom sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in ti prispevki se štejejo za zadostno jamstvo na podlagi finančne uredbe. Uporablja se člen 37(7) Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (37).

Člen 26

Evropska migracijska mreža

1. Sklad podpira Evropsko migracijsko mrežo ter zagotavlja potrebno finančno pomoč za njene dejavnosti in prihodnji razvoj.

2. Komisija sprejme znesek, ki se iz letnih odobrenih proračunskih sredstev Sklada da na voljo Evropski migracijski mreži, in program dela, ki določa prednostne naloge za njene dejavnosti, potem ko ju potrdi usmerjevalni odbor v skladu s točko (a) člena 4(5) Odločbe 2008/381/ES. Odločitev Komisije predstavlja sklep o financiranju v skladu s členom 110 finančne uredbe. Za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti sredstev lahko Komisija sprejme program dela za Evropsko migracijsko mrežo v ločenem sklepu o financiranju.

3. V skladu s finančno uredbo je finančna pomoč za dejavnosti Evropske migracijske mreže v obliki nepovratnih sredstev nacionalnim kontaktnim točkam iz člena 3 Odločbe 2008/381/ES ali javnih naročil, kakor je ustrezno.

Člen 27

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja v okviru Sklada se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/523 in naslovom X finančne uredbe.

Člen 28

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

V skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2021/1060 lahko Sklad tehnično pomoč, ki se izvaja na pobudo Komisije ali v njenem imenu, podpira s 100-odstotno stopnjo financiranja.

Člen 29

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno z osebami ali subjekti, ki jih niso pooblastile institucije, organi, uradi ali agencije Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

Člen 30

Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

1. Prejemnik financiranja Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih, smiselnih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov. Prepoznavnost financiranja Unije in take informacije se zagotovijo, razen v ustrezno utemeljenih primerih, kadar takih informacij ni mogoče ali ustrezno javno pokazati ali kadar je razkritje takih informacij zakonsko omejeno, zlasti zaradi varnosti, javnega reda, kazenskih preiskav ali varstva osebnih podatkov. Za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije prejemniki sredstev Unije pri javnem komuniciranju o zadevnem ukrepu navedejo izvor teh sredstev in prikažejo emblem Unije.

2. Da bi Komisija dosegla čim širše občinstvo, izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Skladom, ukrepi na podlagi Sklada in doseženimi rezultati.

Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji Sklada.

3. Komisija objavi programe dela tematskega instrumenta iz člena 11. Komisija informacije iz člena 38(2) finančne uredbe v zvezi s podporo, zagotovljeno v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, objavi na javno dostopnem spletnem mestu in jih redno posodablja. Te informacije se objavijo v odprtem, strojno berljivem formatu, ki omogoča, da se podatki razvrščajo, iščejo, izpišejo in primerjajo.

ODDELEK 4

Podpora in izvajanje v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja

Člen 31

Nujna pomoč

1. Sklad zagotavlja finančno pomoč za nujne in posebne potrebe v ustrezno utemeljenih izrednih razmerah na podlagi enega ali več od naslednjih primerov:

(a)

izrednih razmer na področju migracij, za katere je značilen velik ali nesorazmeren pritok državljanov tretjih držav v eno ali več držav članic, ki povzroča pomembne in nujne pritiske na centre za sprejem in pridržanje teh držav članic, njihove azilne sisteme in postopke ter njihove sisteme in postopke za upravljanje migracij;

(b)	primera množičnega pritoka razseljenih oseb v smislu Direktive Sveta 2001/55/ES (38);

(c)	izrednih razmer na področju migracij v tretji državi, tudi kadar bi lahko osebe, ki potrebujejo zaščito, obtičale zaradi političnih razmer ali konfliktov, zlasti kadar bi to lahko vplivalo na migracijske tokove proti Uniji.

Komisija lahko v odziv na takšne ustrezno utemeljene izredne razmere odloči, da bo zagotovila nujno pomoč, vključno za prostovoljne premestitve, v okviru razpoložljivih sredstev. Komisija v takih primerih o tem pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

2. Ukrepi v tretjih državah se izvajajo v skladu s členom 5(2) in (3).

3. Programom držav članic se poleg dodelitev iz člena 13(1) in Priloge I, lahko dodeli nujna pomoč, če je nato v programu države članice označena za ta namen. Ta sredstva se ne uporabijo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in kot jih odobri Komisija s spremembo programa države članice. Predhodno financiranje za nujno pomoč lahko znaša 95 % prispevkov Unije, odvisno od razpoložljivosti sredstev.

4. Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

5. Kadar je to potrebno za izvajanje ukrepa, se lahko z nujno pomočjo krijejo izdatki, ki so nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva ali prošnje za pomoč za ta ukrep, pod pogojem, da izdatek ni nastal pred 1. januarjem 2021.

6. Da bi Komisija zagotovila pravočasno razpoložljivost sredstev za nujno pomoč, lahko v ustrezno utemeljenih nujnih primerih z izvedbenim aktom, ki se začne uporabljati takoj, v skladu s postopkom iz člena 38(4) ločeno sprejme sklep o financiranju za nujno pomoč iz člena 110 finančne uredbe. Tak akt ostane veljaven za obdobje, ki ni daljše od 18 mesecev.

Člen 32

Kumulativno in alternativno financiranje

1. Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru Sklada, lahko prejme prispevek tudi iz drugega programa Unije, vključno iz skladov v okviru deljenega upravljanja, pod pogojem, da ti prispevki ne krijejo istih stroškov. Za zadevni prispevek k ukrepu se uporabljajo pravila ustreznega programa Unije. Kumulativno financiranje ne sme presegati skupnih upravičenih stroškov ukrepa. Podpora iz različnih programov Unije se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2. V skladu s členom 73(4) Uredbe (EU) 2021/1060 lahko ESRR ali ESS+ podpirata ukrepe, ki jim je bil dodeljen pečat odličnosti, kakor je opredeljen v točki 45 člena 2 navedene uredbe. Za dodelitev pečata odličnosti morajo ukrepi izpolnjevati naslednje kumulativne pogoje:

(a)	ocenjeni so bili v sklopu razpisa za zbiranje predlogov v okviru Sklada;

(b)	izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)	ne morejo biti financirani v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov zaradi proračunskih omejitev.

ODDELEK 5

Spremljanje, poročanje in ocenjevanje

Pododdelek 1

Skupne določbe

Člen 33

Spremljanje in poročanje

1. Komisija skladno z zahtevami glede poročanja iz točke (h)(iii) prvega pododstavka člena 41(3) finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o glavnih kazalnikih smotrnosti iz Priloge V k tej uredbi.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo Priloge V, da po potrebi prilagodi glavne kazalnike smotrnosti iz navedene priloge.

3. Kazalniki za poročanje o napredku Sklada pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3(2) so določeni v Prilogi VIII. Za kazalnike učinka so izhodiščne vrednosti določene na nič. Mejniki za leto 2024 in cilji za leto 2029 so kumulativni.

4. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in njegovih rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom sredstev Unije in po potrebi državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

5. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Sklada pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo Priloge VIII, da pregleda ali dopolni kazalnike, kadar je to potrebno, in da to uredbo dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje, vključno o informacijah, ki jih predložijo države članice. Vsakršna sprememba Priloge VIII se uporablja samo za projekte, izbrane po začetku veljavnosti navedene spremembe.

Člen 34

Ocenjevanje

1. Komisija do 31. decembra 2024 opravi vmesno oceno te uredbe. V vmesni oceni poleg tega, kar je določeno v členu 45(1) Uredbe (EU) 2021/1060, oceni naslednje:

(a)	uspešnost Sklada, vključno z napredkom pri doseganju njegovih ciljev, pri čemer se upoštevajo vse ustrezne že razpoložljive informacije, zlasti letna poročila o smotrnosti iz člena 35 ter kazalniki učinka in rezultatov iz Priloge VIII;

(b)	učinkovitost uporabe sredstev, dodeljenih Skladu, ter učinkovitost upravljalnih in kontrolnih ukrepov, uvedenih za njegovo izvajanje;

(c)	nadaljnjo ustreznost in primernost izvedbenih ukrepov iz Priloge II;

(d)	usklajevanje, skladnost in medsebojno dopolnjevanje ukrepov, ki so podprti v okviru Sklada, in podpora z drugimi sredstvi Unije;

(e)	dodano vrednost Unije pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru Sklada.

Pri tej vmesni oceni se upoštevajo rezultati retrospektivne ocene učinkov Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2014–2020.

2. Retrospektivna ocena poleg tega, kar je določeno v členu 45(2) Uredbe (EU) 2021/1060, vsebuje elemente iz odstavka 1 tega člena. Oceni se tudi učinek Sklada.

3. Vmesna ocena in retrospektivna ocena se opravita pravočasno, da bi bili upoštevani pri postopku odločanja, po potrebi tudi pri reviziji te uredbe.

4. Komisija v vmesni oceni in retrospektivni oceni v skladu s členom 7, členom 16(11) in členom 24 posebno pozornost nameni oceni ukrepov, ki se izvajajo s tretjimi državami, v njih ali v zvezi z njimi.

Pododdelek 2

Pravila o deljenem upravljanju

Člen 35

Letna poročila o smotrnosti

1. Države članice do 15. februarja 2023 in do 15. februarja vsakega naslednjega leta do vključno leta 2031 Komisiji predložijo letno poročilo o smotrnosti iz člena 41(7) Uredbe (EU) 2021/1060.

Obdobje poročanja zajema zadnje obračunsko leto, kot je opredeljeno v točki 29 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, ki je predhodno letu predložitve poročila. Poročilo, predloženo do 15. februarja 2023, zajema obdobje od 1. januarja 2021.

2. Letna poročila o smotrnosti vsebujejo zlasti informacije o:

(a)	napredku pri izvajanju programa države članice ter pri doseganju mejnikov in ciljev iz tega programa ob upoštevanju najnovejših podatkov, kot zahteva člen 42 Uredbe (EU) 2021/1060;

(b)	morebitnih vprašanjih, ki vplivajo na smotrnost programa države članice, in ukrepih, sprejetih za njihovo obravnavo, vključno z informacijami o morebitnih obrazloženih mnenjih, ki jih Komisija izda v zvezi s postopkom ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, povezanih z izvajanjem Sklada;

(c)	medsebojnem dopolnjevanju ukrepov, ki so podprti v okviru Sklada, in podpore z drugimi sredstvi Unije, zlasti tistih ukrepov, ki se izvajajo v tretjih državah ali v zvezi z njimi;

(d)	prispevku programa države članice k izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in akcijskih načrtov ter sodelovanju in solidarnosti med državami članicami;

(e)	izvajanju ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(f)	izpolnjevanju veljavnih omogočitvenih pogojev in njihovi uporabi v celotnem programskem obdobju, zlasti spoštovanju temeljnih pravic;

(g)	številu oseb, sprejetih v okviru preselitve in humanitarnega sprejema s sklicevanjem na zneske iz člena 19;

(h)	številu prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite, premeščenih iz ene države članice v drugo iz člena 20;

(i)	izvajanju projektov v tretji državi ali v zvezi z njo.

Letna poročila o smotrnosti vsebujejo povzetek, ki zajema vse točke iz prvega pododstavka tega odstavka. Komisija zagotovi, da so povzetki, ki jih predložijo države članice, prevedeni v vse uradne jezike Unije in javno dostopni.

3. Komisija lahko poda pripombe na letna poročila o smotrnosti v dveh mesecih od datuma njegovega prejema. Kadar Komisija v navedenem roku ne poda pripomb, se poročilo šteje za sprejeto.

4. Komisija na svojem spletnem mestu navede povezave do spletnih mest iz člena 49(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

5. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem določi predlogo za letno poročilo o smotrnosti. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 38(2).

Člen 36

Spremljanje in poročanje v okviru deljenega upravljanja

1. Pri spremljanju in poročanju v skladu z naslovom IV Uredbe (EU) 2021/1060 se uporabijo kode za vrste ukrepanja iz Priloge VI k tej uredbi, kot je ustrezno. Za obravnavo nepredvidenih ali novih okoliščin in za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 te uredbe za spremembo Priloge VI.

2. Kazalniki, določeni v Prilogi VIII k tej uredbi, se uporabljajo v skladu s členom 16(1) ter členoma 22 in 42 Uredbe (EU) 2021/1060.

POGLAVJE III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 37

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz drugega pododstavka člena 5(1), člena 16(9), člena 19(9), člena 20(9), člena 21(5), člena 33(2) in (5) ter člena 36(1) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.

3. Prenos pooblastila iz drugega pododstavka člena 5(1), člena 16(9), člena 19(9), člena 20(9), člena 21(5), člena 33(2) in (5) ter člena 36(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi drugega pododstavka člena 5(1), člena 16(9), člena 19(9), člena 20(9), člena 21(5), člena 33(2) ali (5) ali člena 36(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 38

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor za sklade za notranje zadeve, ustanovljen s členom 32 Uredbe (EU) 2021/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (39). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Člen 39

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih na podlagi Uredbe (EU) št. 516/2014, ki se še naprej uporablja za te ukrepe do njihovega zaključka.

2. Finančna sredstva za Sklad lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Skladom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) št. 516/2014.

3. V skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 193(2) finančne uredbe se lahko ob upoštevanju zapoznelega začetka veljavnosti te uredbe in za zagotovitev kontinuitete stroški, nastali v zvezi z ukrepi, podprtimi na podlagi te uredbe v okviru neposrednega upravljanja, ki so se že začeli izvajati, za omejeno obdobje štejejo za upravičene do financiranja od 1. januarja 2021, tudi če so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva ali zahtevka za pomoč.

4. V skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 lahko države članice po 1. januarju 2021 še naprej podpirajo projekt, ki je bil izbran in začet na podlagi Uredbe (EU) št. 516/2014, če zagotovijo, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	projekt ima dve, s finančnega vidika določljivi fazi z ločenimi revizijskimi sledmi;

(b)	skupni stroški projekta presegajo 500 000 EUR;

(c)	izplačila upravičencem, ki jih odgovorni organ izvede za prvo fazo projekta, se vključijo v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji na podlagi Uredbe (EU) št. 514/2014, izdatki za drugo fazo projekta pa se vključijo v zahtevke za plačilo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1060;

(d)	druga faza projekta je v skladu z veljavnim pravom in upravičena do podpore iz Sklada na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) 2021/1060;

(e)	država članica se zaveže, da bo projekt dokončala, poskrbela, da bo operativen, in o njem poročala v letnem poročilu o smotrnosti, ki ga bo predložila do 15. februarja 2024.

Določbe te uredbe in Uredbe (EU) 2021/1060 se uporabljajo za drugo fazo projekta, kot je določeno v prvem pododstavku tega odstavka.

Ta odstavek se uporablja samo za projekte, ki so bili izbrani v okviru deljenega upravljanja na podlagi Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 40

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 7. julija 2021

Za Evropski parlament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednik

A. LOGAR

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 184.

(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 147.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 (UL C 23, 21.1.2021, str. 356) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 14. junija 2021 (UL C 259, 2.7.2021, str. 1). Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2021 ( še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) Odločba št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ in razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/904/ES (UL L 144, 6.6.2007, str. 1).

(5) Odločba Sveta 2007/435/ES z dne 25. junija 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (UL L 168, 28.6.2007, str. 18).

(6) Odločba št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (UL L 144, 6.6.2007, str. 45).

(7) Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).

(8) Uredba (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada (UL L 132, 29.5.2010, str. 11).

(9) Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (UL L 231, 30.6.2021, str. 21).

(10) Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L 231, 30.6.2021, str. 60).

(11) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(12) Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 168, 30.6.2009, str. 24).

(13) Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

(14) Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).

(15) Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

(16) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(17) Odločba Sveta 2008/381/ES z dne 14. maja 2008 o ustanovitvi Evropske migracijske mreže (UL L 131, 21.5.2008, str. 7).

(18) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).

(19) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.

(20) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(21) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(22) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(23) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(24) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(25) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(26) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj“) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(27) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(28) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(29) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(30) Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 150, 20.5.2014, str. 112).

(31) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(32) Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).

(33) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).

(34) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

(35) Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1).

(36) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

(37) Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

(38) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).

(39) Uredba (EU) 2021/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (glej stran 48 tega Uradnega lista).

001	Razvoj nacionalnih strategij
002	Krepitev zmogljivosti
003	Izobraževanje in usposabljanje za državljane tretjih držav
004	Razvoj statističnih orodij, metod in kazalnikov
005	Izmenjava informacij in dobrih praks
006	Skupni ukrepi/operacije med državami članicami
007	Kampanje in informiranje
008	Izmenjava in napotitev strokovnjakov
009	Študije, pilotni projekti, ocene tveganja
010	Pripravljalne, nadzorne, upravne in tehnične dejavnosti
011	Zagotavljanje pomoči in podpornih storitev za državljane tretjih držav
012	Infrastruktura
013	Oprema

001	Sodelovanje s tretjimi državami
002	Ukrepi v tretjih državah ali v zvezi z njimi
003	Nič od navedenega

001	Ukrepi, zajeti s členom 15(1)
002	Posebni ukrepi
003	Ukrepi iz Priloge IV
004	Operativna podpora
005	Nujna pomoč