(1)

Vinski sektor Unije je zelo izpostavljen goljufijam, saj večina pridelave Unije temelji na certificiranih shemah kakovosti, in sicer zaščiteni označbi porekla (ZOP) in zaščiteni geografski označbi (ZGO), s katerimi se podeli priznanje kakovostnim proizvodom, ki jih proizvajalci lahko zato bolje tržijo. Najpomembnejše domnevne kršitve zadevajo prisvajanje porekla, na primer z namernim in nezakonitim trženjem ter označevanjem vina slabše kakovosti kot vina z ZOP/ZGO ali z nezakonitim razredčevanjem vina ali dodajanjem sladkorja vinu. Ekonomski učinek goljufij v vinskem sektorju Unije je ocenjen na 1,3 milijarde EUR letno, kar predstavlja 3,3 % prodaje vinskega sektorja Unije. Poleg očitnega neposrednega ekonomskega učinka na vinski sektor zaradi takšnih goljufij bi bila lahko ugledu vinskega sektorja prizadejana še večja škoda, če bi zaradi večje goljufije prišlo do izgube zaupanja potrošnikov in omejevanja trgovine, kar bi škodovalo splošnim interesom vinskega sektorja Unije.

(2)

Zato je treba izboljšati in okrepiti boj proti goljufijam v vinskem sektorju Unije, zlasti pri delovanju banke podatkov izotopskih analiz iz člena 39 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/273 (2) in usklajevanju s tem povezanih odgovornosti tako v državah članicah kot z Evropskim referenčnim centrom za nadzor v vinskem sektorju. To prispeva k strategiji Komisije „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (3). Zlasti za eno od prednostnih nalog, in sicer boj proti goljufijam s hrano v verigi preskrbe s hrano, se Komisija poziva, da okrepi boj proti goljufijam s hrano za dosego enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte ter povečanje pooblastil organov nadzora in izvrševanja.

(3)

Pravila o banki podatkov izotopskih analiz in posebne določbe o pregledih določa Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/274 (4). Vsebino banke podatkov izotopskih analiz je treba prilagoditi, da bo bolje odražala dejansko stanje v vinskem sektorju Unije. Ob upoštevanju povprečne pridelave vina v Uniji v zadnjih petih letih delež vin z ZOP ali ZGO stalno narašča in znaša več kot 60 % celotne pridelave. V tržnem letu 2019/20 je bil ta delež blizu 70 %. Ker so vina z ZOP ali ZGO poleg tega izpostavljena večjemu tveganju goljufij, je treba v banki podatkov določiti večji delež teh vin, ki sedaj znaša 40 % vseh vin z ZOP ali ZGO v Uniji.

(4)

Za vzorčenje grozdja ter postopke in analize, potrebne za pridobivanje podatkov za banko podatkov izotopskih analiz, so potrebni znatni viri, zaradi česar lahko pride do zamud pri njihovem sporočanju. Za odpravo težav pri sporočanju pravočasnih in popolnih informacij bi bilo treba državam članicam omogočiti, da se odločijo, da lahko vzorce grozdja, ki se goji za pridelavo vin z ZOP ali ZGO, odvzema subjekt, ki upravlja ZOP ali ZGO, v sodelovanju z imenovanimi laboratoriji, kadar ti nimajo dovolj virov, da bi sami izvedli vzorčenje. Sodelovanje med navedenimi organi, Evropskim referenčnim centrom za nadzor v vinskem sektorju in laboratoriji, ki jih imenujejo države članice, bo bistveno v boju proti goljufivim praksam, ki vplivajo na vina z ZOP ali ZGO, ki predstavljajo večino pridelave vina v Uniji.

(5)

Manjkajoči podatki izotopskih analiz in nepopolni nabori podatkov lahko povzročijo zamude pri preiskavah primerov domnevnih goljufij z vinom ali jih celo ogrozijo, zaradi česar se lahko ponarejeno vino sprosti na trg. Pomanjkanje podatkov ogroža ugled vin Unije in lahko vpliva tudi na višino uporabljenih trošarin. To ustvarja tveganje, da bi se uporabljale trošarine za nepravilno označene kategorije vin. Zato je treba izboljšati sedanji pravni okvir banke podatkov izotopskih analiz, da se zagotovi njena posodobitev v določenem obdobju in s tem bolje preprečujejo goljufije v vinskem sektorju Unije. Zaradi težav pri dodelitvi dostopa v nekaterih državah članicah je treba pojasniti tudi, katere zadevne strani imajo pravico dostopati do vzorcev in dokumentacije.

(6)

Za izboljšanje postopkov, ki urejajo preiskave domnevnih goljufij pri pošiljkah vina, bi bilo treba poostriti obstoječa pravila. Določiti bi bilo treba roke, po izteku katerih bi bilo treba pristojnemu organu na ozemlju, kjer je kraj raztovarjanja, sporočiti vse razpoložljive relevantne podatke, potrebne za preverjanje, ali je sumljivo vino skladno s pravili Unije za vinski sektor. Dodatno bi bilo treba pojasniti vlogo subjektov, pristojnih za različne faze preiskovalnega postopka.

(7)

Nizi podatkov o izotopskih meritvah in nobeni s tem povezani rezultati iz banke podatkov izotopskih analiz se javnosti ne razkrijejo. To je utemeljeno s skrbjo, da bi z javno objavo goljufi pridobili informacije, ki bi jih lahko uporabili v svojo korist. Poleg tega bi zloraba takih informacij škodovala ugledu nekaterih vin. Vendar bi moralo biti mogoče javnosti razkriti nekatere anonimizirane podatke o primerih goljufij z objavo letnega poročila z najpomembnejšimi rezultati kontrol v vinskem sektorju na podlagi uporabe banke podatkov. Zato bi bilo treba podrobneje opredeliti pravila o pripravi letnega poročila.

(8)

Težave so se pojavile pri izvajanju pregledov in kontrol vinskih proizvodov, ki se prevažajo neustekleničeni, saj so ti bolj dovzetni za goljufive prakse kot označeni ustekleničeni proizvodi z zapiralom, ki ga ni mogoče ponovno uporabiti. Zato bi bilo za primere, ko pristojni organ prek računalniško podprtega sistema ali informacijskega sistema ni pravočasno obveščen o prispetju pošiljke vinskih proizvodov, ki se prevažajo neustekleničeni, treba sprejeti ukrepe, s katerimi se pristojnemu organu na kraju raztovarjanja omogoči opravljanje potrebnih pregledov, preden proizvod zapusti prostore prejemnika. Kadar se pristojni organ odloči, da takih pregledov ne bo opravil, bi bilo treba prejemniku dovoliti, da proizvod takoj odpremi iz svojih prostorov.

(9)

Izvedbeno uredbo (EU) 2018/274 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –