(1)

Člen 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 določa, da se za pogodbe o izvedenih o finančnih instrumentih OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, ki so neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninskih shem, in za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom pokojninskih shem v primeru neizpolnjevanja obveznosti, obveznost kliringa iz člena 4 navedene uredbe ne uporablja za prehodno obdobje do 18. junija 2021. To prehodno obdobje je bilo uvedeno, da bi se izognili negativnemu učinku centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine bodočih upokojencev in da bi se zagotovil čas za razvoj izvedljivih tehničnih rešitev za prenos zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja v okviru pokojninskih shem.

(2)

V skladu s tretjim pododstavkom člena 85(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 je Komisija pooblaščena, da navedeno prehodno obdobje dvakrat podaljša, vsakič za eno leto, če Komisija ugotovi, da takšne izvedljive tehnične rešitve še niso bile razvite in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine bodočih upokojencev ostaja nespremenjen. V skladu s prvim pododstavkom člena 85(2) navedene uredbe mora Komisija do zadnjega podaljšanja prehodnega obdobja pripraviti letna poročila, v katerih oceni, ali so bile take izvedljive tehnične rešitve razvite in ali je treba sprejeti kakršne koli ukrepe za spodbujanje teh izvedljivih tehničnih rešitev.

(3)

Komisija je svoje prvo poročilo sprejela (2)23. septembra 2020. V tem poročilu je poudarjeno, da si udeleženci na trgu v zadnjih letih prizadevajo razviti takšne izvedljive tehnične rešitve in da so nekatere pokojninske sheme začele prostovoljno izvajati centralni kliring dela svojih izvedenih finančnih instrumentov. V poročilu je bilo ugotovljeno, da je za pokojninske sheme ključni izziv, ki ostaja, potreba po predložitvi gibljivega kritja v obliki denarnih sredstev v primeru pretresov na trgu, ko bi lahko CNS od njih zahtevale, da predložijo znatne zneske gibljivega kritja.

(4)

V skladu z drugim pododstavkom člena 85(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 se prav tako zahteva, da Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v sodelovanju z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropskim bančnim organom in Evropskim odborom za sistemska tveganja Komisiji predloži letna poročila, v katerih med drugim oceni, ali so si CNS, klirinški člani in pokojninske sheme ustrezno prizadevali in razvili izvedljive tehnične rešitve, ki omogočajo udeležbo takih shem v centralnem kliringu s predložitvijo zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja, vključno s posledicami teh rešitev za likvidnost trga in procikličnost ter njihovimi morebitnimi pravnimi ali drugimi posledicami. ESMA je v svojem poročilu z dne 17. decembra 2020 ugotovil, da so zadevne zainteresirane strani v preteklih letih preučile nekatere rešitve za ublažitev izzivov, s katerimi se soočajo pokojninske sheme, ki bi lahko skupaj podprle pokojninske sheme v običajnih in stresnih časih. Vendar je ESMA tudi ugotovil, da je treba te rešitve nadalje razviti oziroma bi v določenih primerih lahko zahtevale nekatere regulativne spremembe. ESMA je zato menil, da je treba prehodno obdobje podaljšati za eno leto.

(5)

Komisija ob upoštevanju poročila ESMA meni, da dejansko obstaja potreba po podaljšanju prehodnega obdobja za eno leto, da se omogoči dodelava in izpopolnitev predvidenih rešitev.

(6)

Prehodno obdobje iz člena 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba podaljšati.

(7)

Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej, da se podaljša obstoječe prehodno obdobje pred njegovim iztekom ali čim prej po njem. Poznejši začetek veljavnosti bi privedel do pravne negotovosti za pokojninske sheme glede vprašanja, ali se morajo začeti pripravljati na prihodnje obveznosti kliringa –