(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 30. septembra 2020 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla (v nadaljnjem besedilu: SSCR ali izdelek v preiskavi) s poreklom iz Indije in Indonezije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 17. avgusta 2020 vložilo Združenje evropskih jeklarjev (v nadaljnjem besedilu: združenje Eurofer ali pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu iz zadevnih držav in o posledični znatni škodi, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je na podlagi zahtevka pritožnika, ki je bil podprt z zahtevanimi dokazi, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/370 (3) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnika, znane proizvajalce izvoznike v zadevnih državah, organe zadevnih držav, znane uvoznike in uporabnike v Uniji ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pri Komisiji in/ali pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je opravila zaslišanje s pritožnikom, enim proizvajalcem izvoznikom in enim uporabnikom Unije. Prejela je pripombe, ki so obravnavane v oddelkih 2.3, 5.2 in 7.2.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da se je odločila, da z vzorčenjem ustrezno omeji število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala, in da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Začasni vzorec je izbrala na podlagi podatkov o proizvodnji in obsegu prodaje v Uniji, ki so jih sporočili proizvajalci Unije v okviru analize ocene procesnega upravičenja pred začetkom preiskave, pri čemer je upoštevala tudi njihovo geografsko lego. V tako izbrani začasni vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije, ki predstavljajo več kot 60 % proizvodnje in približno 70 % prodaje podobnega izdelka v Uniji ter imajo sedež v štirih različnih državah članicah. Podrobnosti o tem začasnem vzorcu so bile navedene v dokumentaciji, ki je bila na vpogled zainteresiranim stranem, ki so imele tudi možnost, da predložijo pripombe. Pripomb ni bilo.

(8)

Zaradi navedenega je bil začasni vzorec proizvajalcev Unije potrjen. V vzorec so bile vključene družba Aperam Stainless Europe, družba Acciai Speciali Terni S.p.A. in Outokumpu Stainless Oy. Dokončni vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(9)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(10)

Kot zainteresirane strani so se javili trije nepovezani uvozniki in tudi predložili zahtevane informacije. Zaradi majhnega števila prejetih odgovorov vzorčenje ni bilo potrebno. V zvezi s to odločitvijo ni bilo nobenih pripomb. Uvozniki so bili pozvani, naj izpolnijo vprašalnik.

(11)

Glede na potencialno veliko število proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah je bilo v obvestilu o začetku določeno vzorčenje v Indiji in Indoneziji, zato je Komisija vse znane proizvajalce izvoznike iz Indije in Indonezije pozvala, naj predložijo informacije iz obvestila o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec.

(12)

Poleg tega je misijo Indije pri Evropski uniji in veleposlaništvo Republike Indonezije v Bruslju pozvala, naj opredelita morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih lahko zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopita v stik z njimi.

(13)

Komisija je po začetku postopka stopila v stik s sedmimi potencialnimi proizvajalci izvozniki v Indiji. Dva proizvajalca izvoznika iz Indije sta predložila informacije, potrebne za vzorčenje, in sta predstavljala ves izvoz zadevnega izdelka v Unijo. Komisija je zato opustila vzorčenje v zvezi s proizvajalci izvozniki iz Indije.

(14)

Komisija je po začetku postopka stopila v stik s 14 potencialnimi proizvajalci izvozniki iz Indonezije. Trije proizvajalci izvozniki so odgovorili na vprašanja v zvezi z vzorčenjem in poročali o prodaji v Unijo. Glede na informacije iz odgovorov na vprašanja v zvezi z vzorčenjem je njihova prodaja predstavljala 72 % indonezijskega izvoza v Unijo. Na tej podlagi je bilo vzorčenje opuščeno tudi za Indonezijo.

(15)

V pritožbi so bili za zadevni izdelek predloženi zadostni dokazi prima facie o izkrivljanju cen surovin v Indiji in Indoneziji. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava tako zajemala ta izkrivljanja cen surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za Indijo in Indonezijo uporabijo določbe člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe. Zato je Komisija v zvezi s tem poslala vprašalnike indijski in indonezijski vladi.

(16)

Komisija je vprašalnike poslala trem vzorčenim proizvajalcem Unije, pritožniku, trem nepovezanim uvoznikom in petim proizvajalcem izvoznikom iz zadevnih držav. Isti vprašalniki so bili na dan začetka postopka na voljo tudi na spletu (4).

(17)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, pritožnik, dva nepovezana uvoznika, dva proizvajalca izvoznika iz Indije in trije proizvajalci izvozniki iz Indonezije. Izpolnjena vprašalnika sta poslali tudi indijska in indonezijska vlada.

(18)

Zaradi izbruha COVID-19 in omejitev gibanja v različnih državah članicah in različnih tretjih državah Komisija v začasni fazi ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe. Komisija je namesto tega na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasne ugotovitve, v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (5).

(19)

Na daljavo je izvedla navzkrižna preverjanja naslednjih družb/strani:

(20)

V zvezi s postopkom iz člena 7(2a) in (2b) so potekala navzkrižna preverjanja na daljavo z indijsko in indonezijsko vlado.

(21)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(22)

Zadevni izdelek v tej preiskavi so ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla, hladno valjani (hladno deformirani), brez nadaljnje obdelave, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7219 31 00, 7219 32 10, 7219 32 90, 7219 33 10, 7219 33 90, 7219 34 10, 7219 34 90, 7219 35 10, 7219 35 90, 7219 90 20, 7219 90 80, 7220 20 21, 7220 20 29, 7220 20 41, 7220 20 49, 7220 20 81, 7220 20 89, 7220 90 20 in 7220 90 80, s poreklom iz Indije in Indonezije. Te oznake KN so zgolj informativne.

(23)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(24)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(25)

V zelo pozni fazi začasnega dela preiskave se je en uporabnik Unije javil kot zainteresirana stran in poslal stališče v zvezi z obsegom izdelka. Družba je zahtevala izključitev izdelkov iz jekla razreda 200 (v nadaljnjem besedilu: izdelki SSCRP 200) iz obsega izdelka, saj se po mnenju družbe ti izdelki v Uniji ne proizvajajo ali pa je njihova proizvodnja zelo omejena in imajo posebno ter nišno končno uporabo. Po mnenju družbe izključitev izdelkov SSCRP 200 na podlagi razreda jekla in njihove končne uporabe ne bi pomenila tveganja izogibanja v zvezi z drugimi vrstami izdelkov.

(26)

Pritožnik je zgornji trditvi nasprotoval. Združenje Eurofer je vztrajalo, da izdelke SSCRP 200 proizvajata vsaj dva proizvajalca Unije. Poleg tega je trdilo, da jih je v končni uporabi mogoče zlahka nadomestiti z drugimi razredi jekla in da kot taki neposredno konkurirajo tem vrstam izdelkov. Poleg tega imajo izdelki SSCRP 200 enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter distribucijske kanale kot drugi razredi jekla in jih brez posebnih preskusov ni mogoče zlahka prepoznati, kar po mnenju pritožnika gotovo omogoča izogibanje. Ob upoštevanju trditev združenja Eurofer je Komisija začasno sklenila, da so vrste izdelka medsebojno zamenljive.

(27)

Ob upoštevanju zelo pozne predložitve zahtevka glede obsega izdelka, dejstva, da obstaja proizvodnja izdelkov SSCRP 200 v Uniji, in zamenljivosti izdelkov SSCRP 200 z drugimi vrstami izdelka se zahtevek za izključitev izdelka začasno zavrne.

(28)

Glede na omejeno število sodelujočih strani iz Indije in Indonezije so podrobnosti nekaterih ugotovitev o dampingu zaupne in so bile zato vključene samo v dvostranska razkritja.

(29)

Sodelujoča proizvajalca izvoznika iz Indije sta bili družba Chromeni Steels Private Limited in skupina Jindal.

(30)

Družba Chromeni Steels Private Limited je zadevni izdelek proizvajala v Indiji in ga na domačem trgu prodajala predvsem nepovezanim in nekaj povezanim strankam. Ves izvoz v Unijo je bil opravljen neposredno nepovezanim strankam.

(31)

Naslednje družbe, ki jih je skupina Jindal izrecno navedla kot vpletene v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, so bile vključene v preiskavo in navzkrižno preverjanje na daljavo:

(32)

Pri navzkrižnem preverjanju na daljavo se je pokazalo, da je bila povezana družba skupine Jindal v tretji državi vključena v prodajo zadevnega izdelka v Unijo. Vendar skupina Jindal v dopisih, vključno z izpolnjenimi vprašalniki, ni poročala o pomembni vlogi te strani v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je Komisija v dopisu z dne 23. marca 2021 obvestila skupino Jindal, da namerava uporabiti določbe člena 18 osnovne uredbe in v zvezi z nerazkritimi informacijami o vlogi povezane družbe uporabiti dostopna dejstva. Po tem dopisu je povezana družba s sedežem v tretji državi 29. marca 2021 predložila pripombe. Skupina Jindal je s svojimi pripombami predložila tudi odgovor povezane družbe na prilogo k vprašalniku.

(33)

Te pripombe so bile 16. aprila 2021 ponovljene na zaslišanju pred pooblaščencem za zaslišanje.

(34)

Pripombe skupine Jindal na dopis z dne 23. marca so bile ustrezno ocenjene, vendar niso vplivale na presojo dejstev s strani Komisije. Natančneje, odgovora na prilogo k vprašalniku, ki je bil predložen v odgovor na dopis Komisije z dne 23. marca 2021, ni bilo mogoče navzkrižno preveriti na daljavo, zato Komisija ni mogla oceniti popolnosti informacij, predloženih v imenu te strani.

(35)

Zato je Komisija potrdila, da namerava v tej fazi uporabiti določbe člena 18 osnovne uredbe.

(36)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(37)

Na podlagi tega je bilo za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil njegov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(38)

Komisija je nato opredelila vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo.

(39)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe nato proučila, ali so bile vrste izdelkov, ki sta jih prodajala posamezna sodelujoča proizvajalca izvoznika na svojem domačem trgu, v primerjavi z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo, reprezentativne. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(40)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo ali pa zaradi cene ne bo upoštevala prodaje zunaj običajnega poteka trgovanja.

(41)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(42)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave.

(43)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(44)

Kadar je bilo več kot 80 % domače prodaje na posamezno vrsto izdelka v obdobju preiskave dobičkonosne in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka tehtanim povprečnim proizvodnim stroškom na enoto ali višja, je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne dejanske domače prodaje v obdobju preiskave v razmerah, opisanih v uvodni izjavi 42. Alternativno je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje v razmerah, opisanih v uvodni izjavi 43.

(45)

Če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah ali sploh ni bila prodana in če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali je ni bilo dovolj, kot je določeno v členu 2(2) in (4) osnovne uredbe, je Komisija računsko določila normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(46)

Normalna vrednost za posamezno vrsto izdelka je bila izračunana tako, da se je povprečnim proizvodnim stroškom podobnega izdelka preiskovanih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(47)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni stroški PSU ter dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja, za navedene vrste izdelkov. Za vrste izdelkov, ki se sploh niso prodajale na domačem trgu, ali kadar je bilo ugotovljeno, da v običajnem poteku trgovanja prodaje ni bilo, sta bila dodana tehtano povprečje stroškov PSU in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja.

(48)

Proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neodvisnim strankam neposredno ali prek povezanih družb.

(49)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, in proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb s sedežem v tretji državi, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(50)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s stroški PSU in razumnim dobičkom.

(51)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(52)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Izvozna cena je bila prilagojena za provizijo povezanega trgovca v tretji državi (glej uvodno izjavo 49). Prilagoditve normalne vrednosti in izvozne cene so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, pakiranja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške kredita, bančne stroške in stroške pretvorbe, kadar je bilo to primerno, ter popuste, vključno s preloženimi popusti, kadar so vplivali na primerljivost cen.

(53)

Skupina Jindal je v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe zahtevala prilagoditev normalne vrednosti za povračilo dajatev, pri čemer je trdila, da obstoj pavšalne stopnje v okviru „sheme za povračilo dajatev“ pomeni, da bi vsa njena domača prodaja vključevala posredni davek v primerjavi z izvozom. Vendar skupina Jindal ni dokazala, da so bili zahtevani zneski povezani z uvozom vsebovanih surovin ali z dajatvami, plačanimi zanje. Trditev je bila zato zavrnjena.

(54)

Glede na ugotovitve navzkrižnega preverjanja na daljavo v zvezi s povezano družbo družbe Jindal v tretji državi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 32 do 35 zgoraj, je Komisija nekatere informacije v zvezi s popravki, ki se uporabljajo za prodajne cene skupine Jindal za Unijo, v skladu s členom 18 osnovne uredbe nadomestila z dostopnimi dejstvi.

(55)

Komisija je za proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(56)

Stopnja sodelovanja se je v tem primeru štela za visoko, saj izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavlja 100 % celotnega izvoza v EU v OP. Razen dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče opredeliti drugih proizvajalcev izvoznikov. Zato je Komisija menila, da je preostalo stopnjo dampinga primerno določiti na ravni proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga.

(57)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so zato naslednje:

(58)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, so trije indonezijski proizvajalci izvozniki Komisiji predložili izpolnjen vprašalnik v določenem roku. Vendar eden od teh proizvajalcev izvoznikov, družba PT Bina Niaga Multiusaha, na večino vprašanj iz vprašalnika ni odgovorila. Dejansko je bila večina ključnih oddelkov v prejetem izpolnjenem vprašalniku praznih (vključno s seznamom posameznih prodajnih transakcij, preglednico proizvodnih stroškov in preglednico dobičkonosnosti), družba pa je odgovorila le na nekatera vprašanja. Ugotovljeno je bilo, da so bili poslani odgovori tako pomanjkljivi, kot da odgovora ne bi bilo. Zato je Komisija z dopisom z dne 20. novembra 2020 zadevno stran obvestila o razlogih za njeno namero, da ne bo upoštevala predloženih informacij in da bo družbo štela za nesodelujočo. Družbi PT Bina Niaga Multiusaha je bila dana možnost, da predloži dodatne pripombe, vendar se na ta dopis v določenem roku ni odzvala.

(59)

Na podlagi navedenega sta se nazadnje za sodelujoča v preiskavi štela le preostala indonezijska proizvajalca izvoznika, tj. skupina IRNC in skupina Jindal Indonesia. Preiskava je pokazala, da sta ti dve strani pokrivali več kot 90 % obsega indonezijskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave.

(60)

Naslednje družbe, ki jih je skupina IRNC izrecno navedla kot vpletene v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, so bile vključene v preiskavo in navzkrižno preverjanje na daljavo:

(61)

Med navzkrižnim preverjanjem na daljavo je Komisija ugotovila, da skupina IRNC Komisije ni obvestila o vpletenosti povezane družbe Tsingshan Holding Group Co. s sedežem na Kitajskem v dejavnosti, povezane z izdelkom v preiskavi. Informacije, ki jih družba ni predložila, so se štele za bistvene za določitev normalne vrednosti in izvozne cene skupine IRNC.

(62)

Zato je bila družba v skladu s členom 18 osnovne uredbe z dopisom z dne 23. marca 2021 obveščena o razlogih za namero Komisije, da z uporabo dostopnih dejstev izvede nekatere prilagoditve za popravek normalne vrednosti in izvozne cene, skupini IRNC pa je bila dana možnost, da predloži pripombe.

(63)

Družba je na dopis Komisije odgovorila 29. marca 2021. V odgovoru ni izpodbijala obstoja pomanjkljivosti, ki jih je Komisija navedla v dopisu. Vendar je odgovorila, da si pridržuje pravico, da pripombe predloži pozneje.

(64)

Naslednje družbe, ki jih je skupina Jindal Indonesia izrecno navedla, so sodelovale v preiskavi s predložitvijo izpolnjenih vprašalnikov in so bile kot vpletene v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka vključene v preiskavo in navzkrižno preverjanje na daljavo:

(65)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(66)

Na podlagi tega je bilo za vsakega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil njegov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(67)

Komisija je nato opredelila vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo.

(68)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja posameznega sodelujočega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za posamezno vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodano za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(69)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila celotno dejansko domačo prodajo ali pa zaradi cene ne bo upoštevala prodaje zunaj običajnega poteka trgovanja.

(70)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(71)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave.

(72)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(73)

Kadar je bilo več kot 80 % domače prodaje na posamezno vrsto izdelka v obdobju preiskave dobičkonosne in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od tehtanih povprečnih proizvodnih stroškov na enoto, je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave v razmerah, opisanih v uvodni izjavi 71, ali kot tehtano povprečje samo dobičkonosne prodaje v razmerah, opisanih v uvodni izjavi 72.

(74)

Če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah ali sploh ni bila prodana in če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali je ni bilo dovolj ter če je bila prodaja določene vrste izdelka opravljena po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov na enoto, h katerim so bili dodani še zneski za prodajne, splošne in upravne stroške, kot je določeno v členu 2(2) in (4) osnovne uredbe, je Komisija računsko določila normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(75)

Normalna vrednost na posamezno vrsto izdelka je bila izračunana tako, da se je povprečnim proizvodnim stroškom podobnega izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(76)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni stroški PSU ter dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja, za navedene vrste izdelkov. Za vrste izdelkov, ki se sploh niso prodajale na domačem trgu, ali kadar je bilo ugotovljeno, da v običajnem poteku trgovanja prodaje ni bilo, sta bila dodana tehtano povprečje stroškov PSU in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja.

(77)

Proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neodvisnim strankam neposredno ali prek povezanih družb.

(78)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, in proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb s sedežem v tretji državi, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(79)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s stroški PSU in razumnim dobičkom.

(80)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna.

(81)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Izvozna cena je bila prilagojena za provizijo povezanega trgovca v tretji državi (glej uvodno izjavo 78).

(82)

Prilagoditve normalne vrednosti in izvozne cene so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške kredita, bančne stroške in stroške pretvorbe, kadar je bilo to primerno, ter popuste, vključno s preloženimi popusti, kadar so vplivali na primerljivost cen.

(83)

Na podlagi dokazov navzkrižnega preverjanja na daljavo je bilo ugotovljeno, da so ugotovitve preverjanja na daljavo v zvezi s povezano družbo družbe Jindal India s sedežem v tretji državi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 32 do 35 zgoraj, vplivale tudi na določeno prodajo skupine Jindal Indonesia v Unijo. V skladu s členom 18 osnovne uredbe so bila za dopolnitev informacij v zvezi s to družbo uporabljena dostopna dejstva. Enako velja za manjkajoče informacije v zvezi s skupino IRNC, kot je navedeno v uvodnih izjavah 61 do 63 zgoraj.

(84)

Komisija je za sodelujoča proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(85)

Stopnja sodelovanja se je v tem primeru štela za visoko, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal več kot 90 % celotnega obsega uvoza iz Indonezije v obdobju preiskave. Zato je Komisija preostalo stopnjo dampinga določila na ravni sodelujočega proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga.

(86)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so zato naslednje:

(87)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji proizvajalo 13 znanih proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(88)

Ugotovljeno je bilo, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 3,1 milijona ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, in sicer izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od združenja Eurofer in vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so bili navzkrižno preverjeni na daljavo.

(89)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki predstavljajo več kot 60 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Gre za vertikalno integrirane proizvajalce.

(90)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi: (a) navzkrižno preverjenih podatkov združenja Eurofer o prodaji podobnega izdelka s strani industrije Unije nepovezanim strankam, ne glede na to, ali gre za neposredno ali posredno prodajo, ki so bili delno navzkrižno preverjeni z vzorčenimi proizvajalci Unije, ter (b) uvoza izdelka v preiskavi iz vseh tretjih držav v Unijo, kot je poročal Eurostat.

(91)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(92)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 17 %.

(93)

Komisija je preučila, ali naj se uvoz SSCR s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(94)

Navedena določba določa, da se uvoz iz več kot ene države kumulativno oceni le, če se ugotovi:

(95)

Stopnje dampinga, ugotovljene v zvezi z uvozom iz vsake od obeh zadevnih držav, so povzete v uvodnih izjavah 57 in 86. Vse so nad pragom de minimis, določenim v členu 9(3) osnovne uredbe.

(96)

Obseg uvoza iz vsake od obeh zadevnih držav ni bil zanemarljiv. Tržni delež uvoza v obdobju preiskave je znašal 3,4 % za Indijo in 2,8 % za Indonezijo.

(97)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz vsake od obeh zadevnih držav ter med tem uvozom in podobnim izdelkom iz Unije so bili podobni. Dejansko so SSCR s poreklom iz Indije in Indonezije konkurirali med seboj, ko so se uvažali za prodajo na trgu Unije, in s podobnim izdelkom, ki ga proizvaja industrija Unije, saj se vsi prodajajo podobnim kategorijam strank.

(98)

Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz zadevnih držav pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(99)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(100)

Uvoz iz zadevnih držav se je v zadevnem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(101)

Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 54 %, kar jima je omogočilo povečanje skupnega tržnega deleža s 3,3 % leta 2017 na 6,2 % v OP. To povečanje obsega uvoza in tržnega deleža je mogoče pripisati uvozu iz Indonezije – obseg uvoza iz Indonezije se je v obravnavanem obdobju povečal za skoraj 6,5-krat, njegov tržni delež pa se je z 0,4 % povečal na 2,8 %. Uvoz iz Indije se je med letoma 2017 in 2018 povečal, nato pa se je zmanjšal. To je v obravnavanem obdobju povzročilo skupno zmanjšanje v absolutnem smislu. Komisija je 1. februarja 2019 objavila uredbo o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (6). Indija je za izdelek v preiskavi prejela tarifno kvoto za posamezno državo, s katero se je uvoz, za katerega velja dajatev v okviru kvote, omejil na raven, ki je nižja od ravni iz leta 2018. Ker za Indonezijo ni veljala tarifna kvota za posamezno državo, temveč kvota za vse druge države, njen uvoz ni bil tako omejen kot indijski. Vendar je bil padec indijskega uvoza manj izrazit, saj se je potrošnja Unije na splošno zmanjšala, zato se je tržni delež Indije kljub temu nekoliko povečal, in sicer s 3 % leta 2017 na 3,4 % v OP.

(102)

Komisija je uvozne cene določila na podlagi podatkov Eurostata. Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v zadevnem obdobju se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Cene uvoza iz zadevnih držav (v EUR/tono)

(103)

V primeru Indije so se povprečne uvozne cene med letoma 2017 in 2018 zvišale za 4 %, vendar so v celotnem obravnavanem obdobju ostale stabilne, medtem ko so se v primeru Indonezije zvišale za 8 %. Kljub temu so bile v celotnem obravnavanem obdobju povprečne uvozne cene iz obeh zadevnih držav dosledno nižje od cen proizvajalcev Unije (glej preglednico 7).

(104)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ugotovila tako, da je primerjala:

(105)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pri primerjavi so bile ugotovljene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 4,8 % in 13,4 % za indijska proizvajalca izvoznika ter 12,0 % in 12,4 % za indonezijska proizvajalca izvoznika.

(106)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(107)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(108)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika združenja Eurofer v zvezi s proizvajalci Unije, po potrebi navzkrižno preverjenih z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Oba sklopa podatkov sta bila navzkrižno preverjena na daljavo in ugotovljeno je bilo, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(109)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(110)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb.

(111)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(112)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju močno zmanjšal, in sicer za 16 %. Sporočeni podatki o zmogljivosti se nanašajo na dejansko zmogljivost, kar kaže, da so bile upoštevane prilagoditve za čas vzpostavitve, vzdrževanje, ozka grla in druge običajne zaustavitve, ki v industriji veljajo za standardne. Po uvedbi protidampinških ukrepov za uvoz SSCR iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) in Tajvana leta 2015 (7) so nekateri proizvajalci Unije začeli posodabljati svojo proizvodno zmogljivost. Ta posodobitev je v obravnavanem obdobju povzročila rahlo povečanje proizvodne zmogljivosti, in sicer za 4 %.

(113)

Zaradi zmanjšane proizvodnje in rahlo povečane zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 19 % in v OP padla pod 70 %.

(114)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(115)

Obseg prodaje industrije Unije se je v zadevnem obdobju zmanjšal za 15 %.

(116)

Industriji Unije pa je uspelo ohraniti in celo nekoliko povečati svoj tržni delež v obravnavanem obdobju, in sicer za 2,1 odstotne točke, saj se je potrošnja zmanjšala celo bolj kot obseg prodaje industrije Unije, poleg tega pa je prodaja Unije delno nadomestila uvoz iz drugih držav, ki niso zadevni državi.

(117)

Zgoraj navedeni podatki v zvezi z obsegom proizvodnje in prodaje v absolutnem smislu, ki kažejo jasen trend zmanjševanja v obravnavanem obdobju, so dokaz za to, da industrija Unije ni mogla rasti v absolutnem smislu. Rahlo povečanje potrošnje je bilo mogoče le zato, ker se je industrija Unije odločila, da se bo na cenovni pritisk dampinškega uvoza odzvala z znižanjem svojih prodajnih cen.

(118)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(119)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije, povezana s proizvodnjo SSCR, se je med letoma 2017 in 2019 povečala za 4 %, med letom 2019 in OP pa se je zmanjšala za 2 odstotni točki, zaradi česar se je v obravnavanem obdobju povečala za 2 %. Zaradi močnega zmanjšanja proizvodnje se je v obravnavanem obdobju produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena v tonah na zaposlenega na leto (v ekvivalentu polnega delovnega časa), znatno zmanjšala, in sicer za 18 %.

(120)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav ni bil zanemarljiv.

(121)

Uvoz SSCR je že bil predmet protidampinške preiskave. Komisija je ugotovila, da je na položaj industrije Unije v letu 2013 znatno vplival dampinški uvoz iz LRK in Tajvana, zaradi česar so bili oktobra 2015 uvedeni dokončni protidampinški ukrepi za uvoz iz teh držav (8). Zato ni verjetno, da bi navedene dampinške prakse v obravnavanem obdobju opazno vplivale na položaj industrije Unije. Trenutno poteka pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov za uvoz s poreklom iz LRK in Tajvana (9).

(122)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji

(123)

Po rahlem 3-odstotnem povečanju med letoma 2017 in 2018 so se povprečne prodajne cene na enoto od leta 2018 do OP znižale za 6 %, zaradi česar so se v obravnavanem obdobju znižale za 3 %. V istem obdobju so se proizvodni stroški sočasno povečali za 5 %, nato pa so se ustalili na ravni stroškov, ki je bila za 3 % višja kot na začetku obravnavanega obdobja. Gibanje stroškov je bilo v veliki meri posledica precejšnjega povišanja cen surovin, kot sta nikelj in fero-krom. Industrija Unije zaradi oviranja dviga cen kot posledice dampinškega uvoza tega povečanja stroškov ni mogla prenesti na svoje prodajne cene in jih je bila celo prisiljena znižati.

(124)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(125)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se pri vzorčenih proizvajalcih Unije v obravnavanem obdobju znižali za 3 %. To kaže, da so proizvajalci Unije lahko znižali stroške dela v odziv na vse slabše tržne razmere, da bi tako omejili škodo.

(126)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(127)

V obravnavanem obdobju se je raven končnih zalog zmanjšala za 21 %. Ta trend je sledil zmanjšanju obsega proizvodnje. Industrija Unije večino vrst podobnega izdelka proizvaja na podlagi posebnih naročil uporabnikov. Zato se zaloge ne štejejo za pomemben kazalnik škode za to panogo. To potrjuje tudi analiza gibanja končnih zalog kot deleža proizvodnje. Kot je razvidno iz navedenega, se je ta kazalnik v obravnavanem obdobju gibal med 5 in 7 % obsega proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije.

(128)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(129)

Skupna dobičkonosnost se je zmanjšala s 7,6 % leta 2017 na 0,4 % v OP. Kot je navedeno v oddelku 4.3.3, je ta padec sovpadal s povečanjem obsega uvoza iz zadevnih držav in njunega tržnega deleža po nelojalno znižanih prodajnih cenah.

(130)

Vsi drugi finančni kazalniki, tj. denarni tok, naložbe in donos na sredstva, so očitno sledili istemu trendu upadanja.

(131)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal, tako da je bil v OP za 52 % nižji kot na začetku obdobja preiskave.

(132)

Naložbe so neto knjigovodska vrednost sredstev. Potem ko so med letoma 2017 in 2018 ostale stabilne, so se med letoma 2018 in 2019 močno zmanjšale, in sicer za 13 odstotnih točk. Donosnost naložb je dobiček v deležu neto knjigovodske vrednosti naložb, ki izraža stopnjo amortizacije sredstev. V obravnavanem obdobju se je stalno in znatno zmanjševala, in sicer za 80 %.

(133)

Zaradi slabih finančnih rezultatov industrije Unije med letom 2017 in obdobjem preiskave je bila njena zmožnost zbiranja kapitala omejena. Industrija Unije je kapitalsko intenzivna, poleg tega so zanjo značilne znatne naložbe. Donosnost naložb v obravnavanem obdobju ne zadostuje za kritje takih znatnih naložb.

(134)

Preiskava je pokazala, da se je industrija Unije lahko odzvala na cenovni pritisk zaradi dampinškega uvoza iz Indije in Indonezije le z znižanjem svojih prodajnih cen, da bi ohranila (in celo nekoliko povečala) svoj tržni delež v obravnavanem obdobju. Učinek dampinškega uvoza je v obdobju preiskave na trgu Unije povzročil oviranje dviga cen v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju znižale za 3 %, pod pogoji poštene konkurence pa bi se predvidoma zvišale v razmerju, primerljivem z rastjo proizvodnih stroškov, ki so se zvišali za 3 %. Te razmere so močno vplivale na dobičkonosnost industrije Unije, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 94 % in v obdobju preiskave padla na zelo nizko in nevzdržno raven.

(135)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, obseg prodaje in obseg proizvodnje industrije Unije pa sta prav tako sledila temu trendu. Proizvodna zmogljivost se je rahlo povečala zaradi pozitivnih obetov za industrijo Unije po uvedbi protidampinških ukrepov za uvoz izdelka v preiskavi s poreklom iz LRK in Tajvana leta 2015.

(136)

Vendar sta se v obravnavanem obdobju močno zmanjšali produktivnost in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije. Te vse slabše rezultate je mogoče v manjši meri pojasniti z majhnim povečanjem zaposlenosti in zmogljivosti, glavni vzrok zanje pa sta bila zmanjšanje potrošnje Unije in hkratno povečanje uvoza iz zadevnih držav.

(137)

Vendar pa so finančni kazalniki proizvajalcev Unije tisti, ki v celoti prikazujejo povzročeno škodo. Za industrijo Unije so se v obravnavanem obdobju povečali proizvodni stroški, kar je skupaj z znižanjem prodajnih cen povzročilo padec dobičkonosnosti s 7,6 % leta 2017 na 0,4 % v OP. Podobno negativno gibanje je mogoče opaziti v povezavi z drugimi finančnimi kazalniki: naložbe (– 13 %), donosnost naložb (– 80 %) in denarni tok (– 52 %).

(138)

V skladu s tem kazalniki škode kažejo, da je industrija Unije v OP utrpela znatno škodo, saj je kljub naraščajočim proizvodnim stroškom znižala svoje prodajne cene, kar je povzročilo padec njene dobičkonosnosti, to pa je negativno vplivalo na naložbe, donosnost naložb in denarni tok.

(139)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(140)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi, ali bi lahko industriji Unije istočasno povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Komisija je zagotovila, da morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav, ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, zmanjšanje potrošnje, izvozna učinkovitost industrije Unije, zvišanje stroškov surovin in konkurenčno ravnanje industrije Unije v zvezi s cenami.

(141)

Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot 50 %, njegov tržni delež pa se je skoraj podvojil. To povečanje tržnega deleža je bilo na škodo uvoza iz tretjih držav. Vendar je dampinški uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav ustvaril cenovni pritisk na industrijo Unije. Cene uvoza iz Indije in Indonezije so bile v obravnavanem obdobju za 5 do 19 % nižje od cen industrije Unije. Zaradi teh uvoznih cen proizvajalci Unije niso bili le nezmožni upoštevati zvišanja stroškov surovin v svojih cenah, ampak so bili celo prisiljeni znižati svoje prodajne cene, da bi ohranili tržni delež.

(142)

Zato se je dobičkonosnost proizvajalcev Unije, ki je bila leta 2017 na razmeroma visoki ravni, v OP zmanjšala na skoraj nič, kar je dodatno negativno vplivalo na vse finančne kazalnike zadevnih družb.

(143)

Obstaja torej močna vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Indije in Indonezije ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(144)

Obseg in cene uvoza iz drugih tretjih držav so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 11

(145)

V obravnavanem obdobju se je uvoz iz tretjih držav znatno zmanjšal v smislu absolutnega obsega (za 33 %) in tržnega deleža (s 26 % leta 2017 na 21 % v OP).

(146)

Kar zadeva posamezne države, se je v obravnavanem obdobju povečal samo uvoz iz Koreje, kar je povzročilo rahlo povečanje njenega tržnega deleža. Vendar je bilo to absolutno povečanje tržnega deleža v obravnavanem obdobju zanemarljivo (s 4,7 % na 5,1 %). Čeprav so cene korejskega uvoza nižje od cen zadevnih držav, je verjetno, da nanje vpliva obstoj transfernih cen zaradi odnosa med korejskim proizvajalcem nerjavnega jekla Samsung STS in proizvajalcem hladno valjanih izdelkov iz EU, družbo Otelinox iz Romunije. Ni mogoče sklepati, ali je ta uvoz prav tako nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, tudi zato, ker nabor izdelkov tega uvoza ni znan.

(147)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 121 zgoraj, za uvoz iz Tajvana trenutno velja protidampinška dajatev v višini 6,8 % (10). Trenutno poteka pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov za uvoz s poreklom iz LRK in Tajvana (11).

(148)

Obseg uvoza iz LRK je bil v obravnavanem obdobju zelo majhen. Uvoz iz Tajvana se je med letoma 2017 in 2018 povečal za 12 %, vendar se je od leta 2018 do OP zmanjšal za 26 %, pri čemer je tržni delež v obravnavanem obdobju ostal približno 5-odstoten. Povprečna cena uvoza iz Tajvana je bila nižja od povprečnih cen uvoza iz zadevnih držav. Ker proizvajalci iz Tajvana v pregledu zaradi izteka ukrepa niso sodelovali s Komisijo, ta ni imela dodatnih podrobnosti o tajvanskih uvoznih cenah. Zato ni mogoče izključiti, da je ta uvoz industriji Unije povzročil dodatno škodo. Tudi če je uvoz iz Tajvana prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, pa se je ta uvoz v obravnavanem obdobju zmanjšal za 17 % in zato ni mogel biti vzrok vse bolj negativnih gibanj, ugotovljenih pri analizi škode.

(149)

Komisija je zato začasno sklenila, da uvoz iz drugih držav ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim indijskim in indonezijskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(150)

Znatno zmanjšanje potrošnje v obravnavanem obdobju je negativno vplivalo na nekatere kazalnike škode, zlasti na obseg prodaje in proizvodnje. Vendar je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 134, industrija Unije utrpela škodo zaradi cen in ne zaradi obsega. Kljub krčenju trga je proizvajalcem Unije uspelo nekoliko povečati svoj tržni delež z močno cenovno konkurenco z dampinškim uvozom po nepoštenih cenah, kar je povzročilo poslabšanje dobičkonosnosti in finančnih kazalnikov industrije Unije, kot so dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb.

(151)

Zato je Komisija začasno sklenila, da zmanjšanje potrošnje ni zmanjšalo vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(152)

Obseg in cene izvoza industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

(153)

Izvoz proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 17 %, predvsem zaradi ukrepov, ki so jih ZDA uvedle za izdelek v preiskavi, in povečane konkurence na tretjih trgih s prodajo iz Kitajske in iz zadevnih držav. Vendar je bil obseg izvoza omejen v primerjavi s celotnim obsegom prodaje Unije, saj je predstavljal približno 13 % celotnega obsega prodaje, povprečna cena izvoza pa je bila v obravnavanem obdobju ves čas višja od cen na trgu Unije.

(154)

Na podlagi tega je Komisija začasno sklenila, da je bil morebiten vpliv izvozne uspešnosti industrije Unije na škodo, ki jo je ta utrpela, zanemarljiv.

(155)

Nepovezani uvozniki so izpostavili vprašanje naraščajočih stroškov surovin (niklja in fero-kroma) kot razlog za škodljive razmere za industrijo Unije.

(156)

Povišanje cen surovin samo po sebi ni vir škode, ker ga običajno spremlja poznejše povišanje prodajnih cen. Vendar je zmanjšanje dobičkonosnosti proizvajalcev Unije in znižanje vseh njihovih finančnih kazalnikov več kot le odraz naraščajočih proizvodnih stroškov. Uvoz po nizkih cenah je oviral dvig cen na trgu Unije in proizvajalcem Unije ni le onemogočil zvišanja cen, da bi pokrili zvišanje stroškov, ampak jih je prisilil, da so jih celo znižali, da bi se izognili neizbežni izgubi tržnega deleža. To je povzročilo strm padec njihove dobičkonosnosti, ki je v obdobju preiskave padla na prag dobička.

(157)

Na podlagi tega se začasno sklene, da zvišanje cen nekaterih surovin kot tako ni povzročilo škode industriji Unije.

(158)

Eden od nepovezanih uvoznikov je trdil, da sta notranja konkurenca in ravnanje proizvajalcev Unije v zvezi s cenami povzročila poslabšanje njihovega finančnega položaja.

(159)

Vendar v preiskavi ta trditev ni bila potrjena. Uvoz iz zadevnih držav je bil v celoti izveden po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, zato je cenovni pritisk zaradi dampinškega uvoza glavni razlog za to, da proizvajalci Unije ne morejo zvišati cen in kriti naraščajočih stroškov. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(160)

Vzročna zveza je bila ugotovljena med dampinškim uvozom iz Indije in Indonezije na eni strani ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, na drugi strani. Povečanje obsega dampinškega uvoza iz zadevnih držav in poslabšanje uspešnosti Unije v obravnavanem obdobju sta časovno sovpadala. Industrija Unije ni imela druge možnosti, kot da sledi ravnem cen, določenim z dampinškim uvozom, da bi preprečila izgubo tržnega deleža. Zato je raven dobička industrije Unije postala nevzdržna.

(161)

Komisija je ugotovila, da so drugi dejavniki, ki bi lahko vplivali na položaj industrije Unije, naslednji: uvoz iz tretjih držav, zmanjšanje potrošnje, izvozna učinkovitost industrije Unije, vpliv cen surovin in ravnanje proizvajalcev Unije v zvezi s cenami.

(162)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Učinek uvoza iz tretjih držav, zmanjšanja potrošnje, izvozne učinkovitosti industrije Unije, cen surovin in ravnanja proizvajalcev Unije v zvezi s cenami na negativen razvoj položaja industrije Unije, zlasti v smislu dobičkonosnosti in finančnih kazalnikov, je bil le omejen.

(163)

Glede na navedene premisleke je Komisija začasno ugotovila vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav. Dampinški uvoz iz zadevnih držav je odločilno vplival na znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Drugi dejavniki, posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze.

(164)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov proučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz industriji Unije.

(165)

Komisija je najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. V tem primeru bi bila škoda odpravljena, če bi industrija Unije lahko pokrila proizvodne stroške, vključno s tistimi stroški, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij Mednarodne organizacije dela iz Priloge Ia, ter bi lahko ustvarila razumen dobiček (v nadaljnjem besedilu: ciljni dobiček).

(166)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: stopnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevne države, stopnjo dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter stopnjo dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

(167)

Pritožnik je menil, da bi moral biti razumni ciljni dobiček 8,7 %, kot je bil tisti, uporabljen v prejšnji preiskavi uvoza enakega izdelka iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana (12).

(168)

V skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe je Komisija ocenila trditev treh vzorčenih proizvajalcev Unije o načrtovanih naložbah, ki v obravnavanem obdobju niso bile izvedene. Na podlagi prejetih dokumentarnih dokazil, ki jih je bilo mogoče uskladiti z računovodskimi sistemi družb, je Komisija začasno sprejela te trditve in dodala ustrezne zneske dobičku zadevnih proizvajalcev Unije. Končne stopnje ciljnega dobička so tako znašale med 8,82 % in 9,12 %.

(169)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa v skladu s členom 11(2). Komisija je na podlagi predloženih informacij, podprtih z orodji za poročanje in napovedmi družb, določila stroške v razponu med 14,53 EUR/tono in 28,90 EUR/tono poleg dejanskih stroškov zagotavljanja skladnosti s takimi konvencijami v obdobju preiskave. Ta razlika je bila dodana neškodljivi ceni.

(170)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(171)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav za vsako vrsto posebej, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na prostem trgu Unije, določila stopnjo odprave škode. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(172)

Glede na visoko stopnjo sodelovanja v Indiji in Indoneziji (100 % oziroma več kot 90 %) je bila preostala stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen za zadevni državi določena na ravni najvišje individualne stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen indijskega ali indonezijskega proizvajalca izvoznika, tj. 34,6 % oziroma 32,3 %.

(173)

Rezultati teh izračunov so prikazani v spodnji preglednici.

(174)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v Indiji in Indoneziji obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato so bila v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo proučena domnevna izkrivljanja, da se oceni, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, nižja od stopnje dampinga.

(175)

Obstoj izkrivljanj na trgu surovin v Indiji in Indoneziji je bil potrjen z informacijami, predloženimi v izpolnjenem vprašalniku, ki sta jih med navzkrižnim preverjanjem na daljavo zagotovili indijska oziroma indonezijska vlada.

(176)

Ker je bila stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen, izračunana za indijskega proizvajalca izvoznika družbo Chromeni, nižja od stopnje dampinga, je Komisija v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe proučila, ali v zvezi z zadevnim izdelkom obstajajo izkrivljanja na trgu surovin. Preiskava je pokazala, da družba Chromeni ni uporabljala surovine, ki je bila predmet izkrivljanja. Zato nadaljnja analiza v zvezi z uporabo člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe ni bila potrebna. Stopnja dajatve za družbo Chromeni bo tako določena na podlagi člena 7(2) osnovne uredbe.

(177)

Tudi v zvezi z Indijo je za skupino Jindal stopnja, ki je ustrezna za odpravo škode, višja od stopnje dampinga, zato preiskava v skladu s členom 7(2a) ni nadalje obravnavana.

(178)

Ker so, kar zadeva Indonezijo, stopnje, ki bi bile ustrezne za odpravo škode, višje od stopenj dampinga, je Komisija menila, da tega vidika v tej fazi ni treba obravnavati.

(179)

Komisija je na podlagi zgornje ocene sklenila, da je ustrezno določiti znesek začasnih dajatev v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Zato bi bilo treba začasne protidampinške dajatve določiti, kot je navedeno spodaj:

(180)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(181)

Industrijo Unije sestavlja 13 proizvajalcev s sedežem v več državah članicah in v zvezi z izdelkom v preiskavi neposredno zaposluje 13 660 delavcev. Nobeden od proizvajalcev Unije ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je prikazano v oddelku 4 zgoraj pri analizi kazalnikov škode, se je poslabšal položaj celotne industrije Unije, dampinški uvoz pa je nanjo vplival negativno.

(182)

Pričakuje se, da bo uvedba začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavila poštene pogoje trgovanja na trgu Unije, odpravila oviranje dviga cen in industriji Unije omogočila, da pokrije vse višje proizvodne stroške in izboljša svoj finančni položaj kljub izgubi prodaje zaradi krčenja trga. Tako bi se dobičkonosnost industrije Unije izboljšala in približala ravnem, ki se štejejo za potrebne za to kapitalsko intenzivno panogo. Industrija Unije je utrpela znatno škodo zaradi uvoza po dampinških cenah iz zadevnih držav. Opozoriti je treba, da so številni ključni kazalniki škode v obravnavanem obdobju kazali na negativne trende. To je zlasti veljalo za kazalnike škode, povezane s finančno uspešnostjo proizvajalcev Unije. Zato je pomembno, da se cene vrnejo na nedampinško ali vsaj na neškodljivo raven, da se vsem proizvajalcem omogoči delovanje na trgu Unije v poštenih tržnih razmerah.

(183)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije, saj bi ji omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

(184)

Tri strani so se javile kot nepovezani uvozniki. Vendar sta le dva od njiju odgovorila na zadevni vprašalnik in nadalje sodelovala v postopku.

(185)

Pritožnik je nato trdil, da se ena od dveh zgoraj navedenih strani ne bi smela šteti za nepovezanega uvoznika, saj deluje kot zastopnik za nekatere proizvajalce izvoznike izdelka v preiskavi.

(186)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je zadevna družba dejansko delno delovala kot zastopnik skupine Jindal. Vendar je bila zadevna družba vključena tudi v redni uvoz izdelka v preiskavi, ki ga je pozneje nadalje prodala strankam v Uniji. Zato je bila trditev združenja Eurofer začasno zavrnjena.

(187)

Oba sodelujoča uvoznika sta opozorila na morebitne negativne učinke uvedbe protidampinških ukrepov, kot so pomanjkanje ponudbe, slabše storitve, naraščajoče cene in slabša kakovost materiala, ki bi bili po njunem mnenju posledica omejene konkurence na trgu Unije.

(188)

Poleg tega je eden od uvoznikov trdil, da so izdelki družbe Jindal vrhunske kakovosti, ki je proizvajalci Unije ne morejo nadomestiti ali doseči.

(189)

Ne glede na morebitne protidampinške ukrepe je Komisija začasno sklenila, da se bo v Uniji ohranila zdrava raven konkurence glede na to, da je v Uniji 13 proizvajalcev izdelka v preiskavi, od katerih nekateri niso sodelovali v pritožbi. Poleg tega uvoz iz tretjih držav še vedno predstavlja več kot 20 % trga. Zato ni verjetno, da bi se pojavili morebitni negativni učinki, ki so jih navedli uvozniki.

(190)

Cilj protidampinških ukrepov ni zaprtje trga Unije za zadevni državi, temveč dvig cen na pošteno raven. Zato se pričakuje, da bo dostop do domnevnih proizvodov vrhunske kakovosti ostal na voljo.

(191)

Ukrepi bi uvoznikom tudi omogočili, da cene prenesejo na svoje stranke, zato se ne pričakuje, da bi to negativno vplivalo na dobičkonosnost uvoznikov. Pričakuje se, da se nabor izdelkov in kakovost storitev ne bosta zmanjšali, ravno nasprotno, zaščita pred dampinškim uvozom industriji Unije omogoča nove naložbe in izboljšanje kakovosti.

(192)

Uvoznika sta trdila tudi, da bi protidampinški ukrepi prekomerno zaščitili proizvajalce Unije, saj za izdelek v preiskavi že veljajo zaščitni ukrepi.

(193)

Vendar so zaščitni ukrepi za jeklo (13) začasni in zagotavljajo drugačno vrsto zaščite kot protidampinški ukrepi, ki se uvedejo zaradi nelojalnih cen. Začasne ugotovitve Komisije so potrdile, da glavni vzrok za škodo industriji Unije ni znatno povečanje obsega uvoza, temveč nelojalno nižanje prodajnih cen tega uvoza, kar je povzročilo oviranje dviga cen na trgu Unije.

(194)

Edini uporabnik, ki se je javil v postopku, ni podal pripomb v zvezi z interesom Unije. Družba je podala samo trditve v zvezi z obsegom izdelka iz ukrepov, kot je opisan v oddelku 2 zgoraj.

(195)

Komisija je zato v začasni fazi sklenila, da učinki morebitne uvedbe dajatev na uvoznike in uporabnike ne presegajo pozitivnih učinkov ukrepov za industrijo Unije.

(196)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov za sklep, da uvedba ukrepov za uvoz izdelka v preiskavi s poreklom iz zadevnih držav ne bi bila v interesu Unije.

(197)

Na podlagi sklepov, ki jih je Komisija sprejela v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije, bi bilo treba uvesti začasne ukrepe za uvoz ploščato valjanih izdelkov iz nerjavnega jekla, hladno valjanih (hladno deformiranih), brez nadaljnje obdelave, s poreklom iz Indije in Indonezije, da se prepreči nadaljnja škoda, ki jo industriji Unije povzroča dampinški uvoz.

(198)

Začasne protidampinške ukrepe za uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije in Indonezije bi bilo treba uvesti v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga (uvodna izjava 173 zgoraj). Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(199)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(200)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi začasnih ugotovitev v tej preiskavi. Zato so odražale položaj teh družb, ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(201)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (14). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, ki dokazujejo, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(202)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(203)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatve so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(204)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporabljena stopnja dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(205)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se tako povečanje obsega lahko že samo po sebi obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, ki je posledica uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so izpolnjeni pogoji za to. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(206)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija uvedla obvezno registracijo uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije in Indonezije. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(207)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti.

(208)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta. Taka odločitev bo sprejeta v zaključni fazi.

(209)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(210)

Pripombe so predložili indijska vlada, en proizvajalec izvoznik iz Indije in dva proizvajalca izvoznika iz Indonezije. Komisija je upoštevala pripombe, ki so bile redakcijske narave, in po potrebi ustrezno popravila stopnje.

(211)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(212)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda spremenjene v zaključni fazi preiskave –