(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/309 (2) je Komisija uvedla dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Turčije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava).

(2)

Komisija se je 4. junija 2018 po delnem vmesnem pregledu glede subvencioniranja vseh proizvajalcev izvoznikov odločila, da ohrani prvotno vzpostavljene ukrepe (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/823) (3). Ugotovila je, da sprememba turške zakonodaje o subvencijah za proizvajalce postrvi, ki je bila predmet pregleda, ne upravičuje revizije izravnalnih dajatev za vse proizvajalce postrvi v Turčiji. Vendar je bilo ugotovljeno, da so se učinki spremembe zakonodaje na ravni posameznih družb razlikovali in bili odvisni od posebnega položaja vsake družbe. (4)

(3)

Komisija je 15. maja 2020 po delnem vmesnem pregledu spremenila raven izravnalne dajatve glede enega proizvajalca izvoznika (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/658) (5).

(4)

Trenutno veljavne dokončne izravnalne dajatve znašajo od 1,5 % do 9,5 %.

(5)

Po objavi obvestila o izteku veljavnosti ukrepov (6) je Komisija prejela zahtevek za pregled na podlagi člena 18 osnovne uredbe.

(6)

Zahtevek je 25. novembra 2019 vložila danska organizacija za akvakulturo (Danish Aquaculture Organisation, v nadaljnjem besedilu: TDAO ali vložnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 40 % celotne proizvodnje nekaterih šarenk v Uniji. Zahtevek temelji na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje subvencioniranja in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

(7)

Komisija je pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepa ter v skladu s členoma 22(1) in 10(7) osnovne uredbe uradno obvestila turško vlado, da je prejela ustrezno dokumentiran zahtevek za pregled, ter jo povabila k posvetovanju, da se razjasni položaj glede vsebine zahtevka za pregled in doseže sporazumna rešitev. Posvetovanje je potekalo 20. februarja 2020.

(8)

Med posvetovanji pred začetkom postopka je turška vlada navedla, da so se turške sheme podpore bistveno spremenile, in sicer sta se celotno izplačilo podpore in obseg proizvodnje, ki jo je treba podpreti, od leta 2013 znatno zmanjšala. Zato po mnenju turške vlade ni bilo treba začeti pregleda zaradi izteka ukrepa.

(9)

Dokazi, predloženi v zahtevku za pregled, so po mnenju Komisije vsebovali informacije, ki so bile vložniku takrat razumno na voljo. Kot je razvidno iz memoranduma o zadostnosti dokazov, ki vsebuje oceno Komisije glede vseh dokazov v zvezi z domnevnimi subvencijami, ki so ji bili na voljo, in na podlagi katerega je Komisija začela preiskavo, so bili v začetni fazi na voljo zadostni dokazi, da se lahko proti domnevnim subvencijam uvedejo izravnalni ukrepi glede na njihov obstoj, višino in naravo.

(10)

Komisija je po posvetovanju z Odborom iz člena 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (7) o izvajanju člena 25(1) osnovne uredbe ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (8) dne 27. februarja 2020 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je Komisija pripravila memorandum o zadostnosti dokazov, v katerem je ocena vseh dokazov, ki so na voljo Komisiji in na podlagi katerih je začela to preiskavo.

(11)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje) (9).

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija izrecno obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in turško vlado, znane uvoznike in uporabnike o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(13)

Vse strani so bile pozvane, naj v roku iz obvestila o začetku izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in podporne dokaze. Zainteresirane strani so tudi imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pri Komisiji in/ali pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala začasni vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje, ki ga je mogoče v razpoložljivem času razumno preiskati, tudi ob upoštevanju geografske lokacije. Ta vzorec je zajemal osem proizvajalcev Unije, ki so vsi mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP). Začasno vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 14 % proizvodnje Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(16)

Komisija je prejela pripombe organizacije TDAO. Komisija se je na podlagi tega in da bi zajela največji reprezentativni obseg proizvodnje, odločila, da h končnemu vzorcu doda proizvajalca zamrznjenih postrvi ter zamenja enega od začasno izbranih proizvajalcev z drugim. Druge pripombe niso bile predložene.

(17)

Kot je obenem navedeno v uvodni izjavi 24, eden od vzorčenih proizvajalcev Unije ni zagotovil izpolnjenega vprašalnika in je bil zato izključen iz vzorca. Preostali vzorec proizvajalcev Unije je še vedno predstavljal 13 % proizvodnje Unije in je bil glede na veliko število proizvajalcev Unije reprezentativen za industrijo Unije.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(19)

Ker se ni javil noben nepovezan uvoznik, vzorčenje ni bilo potrebno.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Turčiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala Stalno misijo Republike Turčije pri Evropski uniji, naj opredeli morebitne preostale proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(21)

Zahtevane informacije je predložilo in se z vključitvijo v vzorec strinjalo petnajst proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov v Turčiji. Celotni obseg izvoza nekaterih šarenk v Unijo, ki so ga ta podjetja prijavila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je predstavljal 100 % izvoza iz Turčije v Unijo.

(22)

Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorec je predstavljal več kot 70 % prijavljene prodaje za izvoz v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(23)

V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in turškimi organi opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(24)

Komisija je za pridobitev informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njeno preiskavo, poslala vprašalnike devetim vzorčenim proizvajalcem Unije, trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom in turški vladi. Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije je Komisijo obvestil, da ne more izpolniti vprašalnika. Poleg tega en vzorčeni proizvajalec izvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Izpolnjeni vprašalniki so bili zato prejeti od osmih proizvajalcev Unije, dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in turške vlade.

(25)

Kar zadeva nesodelujoče vzorčene proizvajalce izvoznike, se je Komisija odločila utemeljiti svoje ugotovitve z dejstvi, ki so bila razpoložljiva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. Zadevni proizvajalec izvoznik je bil ustrezno obveščen. Prejeta ni bila nobena pripomba. Vzorčena proizvajalca izvoznika, ki sta predložila v celoti izpolnjene vprašalnike, sta še vedno zajemala več kot 60 % prijavljene prodaje za izvoz v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(26)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Vendar Komisija zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, sprejetih za obvladovanje izbruha (10), ni mogla opraviti preveritvenih obiskov v prostorih vseh družb v skladu s členom 26 osnovne uredbe. Namesto tega je Komisija na daljavo navzkrižno preverila informacije, ki so jih predložile naslednje družbe:

Proizvajalci Unije:

Proizvajalci izvozniki:

Turška vlada:

(27)

Komisija je 26. marca 2021 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne izravnalne dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju.

(28)

Komisija je 14. aprila 2021, ob upoštevanju nekaterih trditev, prejetih po končnem razkritju, ki so vplivale na rezultat preiskave, razkrila tista dodatna dejstva in premisleke, na podlagi katerih je Komisija spremenila končne ugotovitve, ki so bile razkrite predhodno. Vsem zainteresiranim stranem je bil tudi določen rok, v katerem so lahko predložile stališča k temu dodatnemu razkritju.

(29)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo zaslišanje odobreno.

(30)

Zadevni izdelek je isti kot v prvotni preiskavi in sicer šarenka (Oncorhynchus mykiss) (v nadaljnjem besedilu: postrv):

(31)

Kot v prvotni preiskavi je Komisija ugotovila, da imata izdelek, ki se proizvaja v Turčiji in izvaža v Unijo, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter enake osnovne končne uporabe. Zato se ta izdelka štejeta za podobna izdelka v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(32)

Na podlagi subvencij, preiskanih v prvotni preiskavi ter v delnih vmesnih pregledih, navedenih v uvodnih izjavah 2 in 3 v zvezi z zadevnim izdelkom, informacij, vsebovanih v zahtevku za pregled, in informacij, ki so jih predložili turška vlada in vzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili preiskani naslednji ukrepi, ki domnevno vključujejo dodeljevanje programov subvencij:

Neposreden prenos sredstev – nepovratna sredstva:

Opuščeni prihodek:

Neposreden prenos sredstev – preferenčno financiranje:

(33)

V OPP je bila neposredna podpora proizvajalcem postrvi z maso manj kot 1 kg dodeljena na podlagi Predsedniškega odloka 2019/1691 (v nadaljnjem besedilu: Odlok 1691). (11) Postopki in načela v zvezi z izvajanjem odloka so bili nato določeni v Sporočilu 2019/56 (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo 56), ki ga je izdalo turško ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in živinorejo (12). Znesek podpore je bil določen na 0,75 TL/kg za proizvodnjo do meje 350 000 kg na leto.

(34)

Ta podpora se revidira vsako leto v okviru letnega pregleda kmetijske podpore. Komisija je ugotovila, da se je podpora na podlagi Odloka št. 2020/3190 (13) po OPP nadaljevala brez opaznih sprememb, pri čemer so bili z ustreznim Sporočilom določeni pogoji za tako podporo. (14)

(35)

Kot je bilo potrjeno v prvotni preiskavi (15), ti ukrepi pomenijo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe, in sicer s sredstvi, ki jih turška vlada prenese proizvajalcem postrvi v obliki neposrednih subvencij.

(36)

Neposredne subvencije so specifične in proti njim se lahko uvede izravnalni ukrep v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, ker organ, ki dodeljuje subvencije, in zakonodaja, v skladu s katero ta organ deluje, izrecno omejujeta dostop do teh nepovratnih sredstev na podjetja, ki delujejo v sektorju akvakulture. Podjetja, ki se ukvarjajo z akvakulturo, so izrecno navedena in postrv je jasno opredeljena kot ena od vrst, ki uživajo ugodnosti te subvencijske sheme.

(37)

Komisija je ugotovila, da sta vzorčena proizvajalca izvoznika uživala ugodnosti te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(38)

Ugodnosti za posamezno družbo so predstavljale povprečni znesek neposredne podpore, prejet v OPP za lastne gojene žive ribe. Družbe so v obeh primerih predložile informacije o znesku podpore in o tem, od koga so jo prejele. Poleg tega so družbe ta dohodek v računovodskih izkazih večinoma knjižile pod postavko „dohodek od subvencij“ in so te izkaze neodvisno revidirale. To se je štelo za pozitiven dokaz o subvencijah, s katerimi je bila zagotovljena ugodnost.

(39)

Kot je bilo potrjeno v prvotni preiskavi (16), so ugodnosti teh subvencij veljale tudi za družbe, ki postrvi niso samo gojile, temveč so jih tudi kupovale od nepovezanih družb z namenom predelave, ker zadevni izdelek vključuje tako neposredno subvencionirano surovino, namreč žive postrvi, kot tudi izdelke, ki so nižje v prodajni verigi, kot so sveže ali zamrznjene cele ribe, fileti, dimljene ribe. Skladno z metodologijo prvotne preiskave je bila za kupljene ribe ugodnost izračunana na podlagi skupnih subvencij, ki so jih dodelili turški organi, deljeno s skupnim zneskom subvencionirane proizvodnje postrvi v Turčiji.

(40)

V OPP je bila podpora za proizvodnjo postrvi mase več kot 1 kg proizvajalcem postrvi dodeljena na podlagi Odloka 1691 in Sporočila 56. Znesek subvencije je bil določen na 1,50 TL/kg za proizvodnjo do meje 350 000 kg na leto.

(41)

Kot je bilo potrjeno v zadnji preiskavi v zvezi z vmesnim pregledom (17), je bila subvencija za postrvi mase več kot 1 kg dejansko namenjena postrvim mase več kot 1,2 kg, tj. postrvim, ki ne spadajo v opredelitev zadevnega izdelka. Komisija je zato sklenila, da take podpore ni mogoče šteti za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za proizvajalce zadevnega izdelka.

(42)

V OPP je bila podpora za gojenje postrvi v valilnicah, zaščitenih pred boleznimi, proizvajalcem postrvi dodeljena na podlagi Odloka 1691 in Sporočila 56. Znesek subvencije je bil določen na 1,50 TL/kg za proizvodnjo 350 000 kg na leto.

(43)

Kot je bilo potrjeno v zadnji preiskavi v zvezi z vmesnim pregledom (18), je Komisija menila, da taka podpora (v obliki neposrednih nepovratnih sredstev) pomeni subvencije za proizvodnjo postrvi, podobne neposrednim subvencijam, in sicer finančni prispevek, ki daje ugodnost v skladu s členom 3(1)(a)(i) in členom 3(2) osnovne uredbe. Ker je bila podpora dodeljena izključno proizvajalcem postrvi, je Komisija sklenila, da je bila shema specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Ugodnost je zajemala neposredna nepovratna sredstva za proizvajalce postrvi, ki izpolnjujejo merila za upravičenost. Zato je Komisija sklenila, da se podpora lahko šteje za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(44)

Komisija je kljub temu ugotovila, da vzorčena sodelujoča proizvajalca izvoznika v OPP nista uživala ugodnosti podpore za gojenje postrvi v valilnicah, zaščitenih pred boleznimi.

(45)

V OPP je bila podpora za ribogojstvo v proizvodnji v zaprtem sistemu (19) dodeljena na podlagi Odloka 1691 in Sporočila 56, pri čemer je bila postrv ena od zajetih vrst. Znesek subvencije je bil določen na 1,50 TL/kg za proizvodnjo do meje 350 000 kg na leto.

(46)

Komisija je menila, da taka podpora (v obliki neposrednih nepovratnih sredstev) pomeni subvencije za proizvodnjo postrvi, podobne neposrednim subvencijam, in sicer finančni prispevek, ki daje ugodnost v skladu s členom 3(1)(a)(i) in členom 3(2) osnovne uredbe. Ker je bila podpora dodeljena proizvajalcem postrvi (ene od zajetih vrst), je Komisija sklenila, da je bila shema specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Ugodnost je zajemala neposredna nepovratna sredstva za proizvajalce postrvi, ki izpolnjujejo merila za upravičenost. Zato je Komisija sklenila, da se podpora lahko šteje za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(47)

Komisija je ugotovila, da vzorčena sodelujoča proizvajalca izvoznika tudi ob uporabi proizvodnje v zaprtih sistemih v OPP nista uživala ugodnosti podpore.

(48)

V OPP je bila podpora za ribogojstvo v zemeljskih bazenih dodeljena na podlagi Odloka 1691 in Sporočila 56. Znesek subvencije je bil določen na 1,50 TL/kg za proizvodnjo do meje 300 000 kg na leto. Taka podpora se zagotavlja proizvajalcem, ki uporabljajo podtalnico, pridobljeno z elektriko, ali izvirsko vodo, pridobljeno brez uporabe elektrike, za izvajanje dejavnosti gojenja v zemeljskih bazenih večinoma za domačo potrošnjo. Ti proizvajalci ne morejo biti deležni ugodnosti iz shem, navedenih zgoraj v točkah 3.1.1 in 3.1.4.

(49)

Komisija je sklenila, da bi se taka podpora lahko štela za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za proizvajalce zadevnega izdelka, vendar v vsakem primeru ni bila na voljo vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, ker so že prejemali podporo za proizvodnjo postrvi na podlagi točke 3.1.1 zgoraj.

(50)

V OPP so bila izplačila podpore za kmetijske publikacije in storitve svetovanja dodeljena na podlagi Odloka 1691 in Sporočila 56. Na podlagi člena 6(7) Odloka 1691 je bila podpora zagotovljena neposredno podjetjem, ki zagotavljajo storitve svetovanja in ne proizvajalcem v akvakulturi.

(51)

V prvotni preiskavi je bila podpora za izplačila za kmetijske publikacije in storitve svetovanja (20) dodeljena neposredno proizvajalcem postrvi. Vendar je bilo v sedanji preiskavi ugotovljeno, da se taka podpora sedaj zagotavlja neposredno podjetjem, ki zagotavljajo storitve svetovanja. Komisija je zato sklenila, da ta shema ni več zagotavljala nobenih ugodnosti vzorčenim proizvajalcem izvoznikom in zato proti njej ni mogoče uvesti izravnalnih ukrepov.

(52)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so bila izplačila podpore za razrez ribiških plovil v letu 2018 ukinjena.

(53)

Po razkritju so turška vlada in vzorčena proizvajalca izvoznika pripomnili, da metodologija, ki jo je Komisija uporabila v zvezi z izračunom posrednih subvencij v sedanjem pregledu, ni bila v skladu z metodologijo, uporabljeno v prvotni preiskavi. V prvotni preiskavi je bila namreč ugodnost za nakupljene postrvi izračunana tako, da se je skupni znesek subvencij, ki so jih dodelili turški organi, delil z zneskom celotne proizvodnje postrvi v Turčiji in ne z zneskom subvencionirane proizvodnje postrvi v Turčiji.

(54)

Komisija je zato pregledala izračun zneska posrednih subvencij, izračunanega v zvezi s postrvmi, ki sta jih vzorčena proizvajalca izvoznika kupila od nepovezanih dobaviteljev, da bi ga uskladila z metodologijo, uporabljeno v prvotni preiskavi. Poleg tega sta vzorčena proizvajalca izvoznika po dodatnem razkritju opozorila na napako v stopnji odbitka pristojbin, plačanih poslovnim združenjem. Čeprav se je Komisija strinjala s to trditvijo, popravek ni imel bistvenega vpliva na skupni znesek subvencij.

(55)

Oba vzorčena proizvajalca izvoznika sta predložila tudi pripombe glede metodologije za izračun neposrednih subvencij. Trdila sta, da v OPP dejansko niso bile prodane vse postrvi, za katere so bile prejete neposredne subvencije. Po njunem mnenju bi morala Komisija upoštevati raven zalog družb in omejiti ugodnost na prodano količino, ki sta jo ta proizvajalca izvoznika v OPP izvozila v Unijo.

(56)

Opozoriti je treba, da so bili zneski subvencij prejeti na podlagi obsega proizvodnje postrvi, ne glede na to, ali bi se ta količina nato v OPP prodala ali ne. Zato se trditve proizvajalcev izvoznikov zavrnejo.

(57)

Ob upoštevanju pripomb zainteresiranih strani so bili zneski neposrednih in posrednih subvencij, ugotovljeni v OPP za vzorčena proizvajalca izvoznika, 2,38 % za družbo Özpekler in 2,84 % za družbo GMS.

(58)

Skupni zneski subvencij, določeni v zvezi z vsemi nepovratnimi sredstvi, prejetimi v OPP, za vzorčena proizvajalca izvoznika, so bili:

Preglednica 1

Nepovratna sredstva

(59)

V Splošnem sporočilu o seznamu posebnih davkov na potrošnjo št. 1 (21) so navedeni glavna načela in pogoji za davčno olajšavo na gorivo za plovila. Ribiška plovila, ki so registrirana v registru mednarodnih plovil Turčije ali nacionalnem registru plovil, so lahko deležna ugodnosti dizelskega olja za plovila, ki je oproščeno posebnega davka na potrošnjo.

(60)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da proizvajalci zadevnega izdelka najverjetneje ne bodo uživali ugodnosti podpore za ribiška plovila za nakup goriva in dejansko vzorčena sodelujoča proizvajalca izvoznika nista uživala njenih ugodnosti v zvezi s svojo proizvodnjo postrvi. Komisija je zato sklenila, da take podpore ni mogoče šteti za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za proizvajalce zadevnega izdelka.

(61)

Odlok št. 2012/3305 (22) in izvedbeno Sporočilo št. 2012/1 (23) zagotavljata podlago za državno podporo za naložbe v sektorju akvakulture (24) in pomenita podlago za turški program spodbud za naložbe. Program vključuje dve shemi spodbud:

(62)

Družbe, ki ne morejo izpolniti meril za minimalni znesek naložbe v okviru regionalnih spodbud za naložbe, lahko uživajo ugodnosti iz sheme splošnih spodbud za naložbe, ki je na voljo za vseh šest regij, opredeljenih v Odloku št. 2012/3305. Glede na stopnjo gospodarskega razvoja v šestih regijah se lahko intenzivnost pomoči razlikuje. Tako odlok kot sporočilo sta še vedno veljavna, šest regij pa od prvotne preiskave ni bilo spremenjenih.

(63)

V OPP je GMS užival ugodnosti od znižanja davkov, Özpekler pa od oprostitve plačila DDV in carin v okviru regionalnih spodbud za naložbe. Kot je bilo potrjeno v prvotni preiskavi (25), se podpora za naložbe šteje za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe, kadar ima podpora obliko davčne spodbude, tj. kadar je prihodek vlade, ki je sicer zapadel, opuščen ali ni izterjan.

(64)

Subvencija je specifična in proti njej se lahko uvede izravnalni ukrep, ker je ugodnost subvencije posebej omejena na seznam regij. Dostop do subvencije je nadalje omejen na nekatera podjetja, ki delujejo v določenih sektorjih. Poleg tega subvencija ne izpolnjuje zahtev o nespecifičnosti iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe glede na število in vrsto omejitev, ki veljajo za nekatere sektorje, predvsem omejitev dostopa do subvencije na nekatere vrste podjetij ali popolno izključitev nekaterih sektorjev.

(65)

Akvakultura je izrecno imenovana v Prilogi 2A Odloka 2012/3305 kot ena od dejavnosti, ki so lahko upravičene do te vrste oprostitve davka. Priloga 4 k Odloku navaja sektorje, ki niso upravičeni do ugodnosti na podlagi spodbud v okviru te sheme.

(66)

Za določitev zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je ugodnost za prejemnike v OPP izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača glede na običajno davčno stopnjo, in zneskom celotnega davka, ki se plača glede na znižano davčno stopnjo. Vendar je bilo ugotovljeno, da je ugodnost za družbo Özpekler zanemarljiva. Znesek subvencij, ugotovljen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za družbo GMS, je znašal 0,7 %.

(67)

Oba vzorčena proizvajalca izvoznika sta predložila tudi pripombe glede podpore za izvedene naložbe. Trdila sta, da Komisija ne bi smela izračunati ugodnosti na podlagi oprostitve plačila DDV, saj so vse družbe svoj DDV izravnale v istem mesecu ali v prihodnjih mesecih glede na stanje terjatev in obveznosti družbe iz naslova DDV. Edina ugodnost za družbe je bila možnost, da se izognejo vnaprejšnjemu plačilu DDV.

(68)

Dejstvo, da se z računovodskega vidika obveznosti iz naslova DDV izravnajo s terjatvami, ne odpravi ugodnosti v smislu denarnega toka, ki izhaja iz dejstva, da proizvajalcem izvoznikom ni treba vnaprej izplačati gotovine in nato počakati na vračilo davčnih organov na podlagi obdelave mesečnih obračunov DDV, kot velja za družbe, ki niso upravičene do sheme. Kot so dejansko potrdili proizvajalci izvozniki sami, je bila pri shemi „edina ugodnost za udeležence možnost, da se izognejo plačilom DDV [...], medtem ko morajo druge družbe, ki nimajo potrdila o spodbujanju naložb, ta plačila najprej izvesti, pozneje pa so upravičene do dobroimetja“ (26). Zato se trditve proizvajalcev izvoznikov zavrnejo.

(69)

V skladu z zakonom o kmetijskem zavarovanju št. 5363 (27) in turškim Odlokom št. 2018/380 (28) o tveganjih, izdelkih in regijah v okviru kmetijskega zavarovalnega sklada in podpore v obliki stopenj premij za leto 2019 lahko proizvajalci izdelkov akvakulture uživajo ugodnosti od znižane zavarovalne premije, ki zagotavlja kritje za izgube v zvezi s staležem in prirejo postrvi zaradi številnih možnih bolezni, naravnih in drugih nesreč itd. Podpora turške vlade znaša 50 % zavarovalne premije.

(70)

Kot je bilo potrjeno v prvotni preiskavi (29), ima ugodnost na podlagi te sheme obliko zmanjšanja finančnih stroškov, ki nastanejo zaradi kritja v okviru življenjskega zavarovanja staleža. Ta shema zajema subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, ki jih turška vlada dodeli gojiteljem postrvi, in finančni prispevek, ker prejemniki subvencije uživajo ugodnosti ugodne zavarovalne premije, ki je precej nižja od zavarovalnih premij, ki so na voljo na trgu za kritje primerljivih tveganj. Ta shema prinaša ugodnost v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ugodnost ustreza razliki med premijami, ki so na voljo v okviru komercialne zavarovalne police, in subvencionirano premijo.

(71)

Ta podpora je specifična, ker organ, ki dodeljuje subvencije, in zakonodaja, v skladu s katero ta organ deluje, izrecno omejujeta dostop do te znižane premije na podjetja, ki delujejo v sektorju akvakulture, in se celo izrecno osredotočata na tveganja, ki so jim izpostavljeni proizvajalci v akvakulturi.

(72)

Komisija je ugotovila, da je eden od vzorčenih proizvajalcev, in sicer Özpekler, imel ugodnosti od te subvencije. Subvencija, ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je znašala 0,1 %.

(73)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da so turški proizvajalci postrvi uživali ugodnosti preferenčnih posojil, kot so:

(74)

Odlok št. 2018/1188 najprej določa, da kmetijske kreditne zadruge (v nadaljnjem besedilu: KKZ) in Ziraat Bankasi A.S. lahko proizvajalcem v sektorju akvakulture zagotovijo posojila z nižjo obrestno mero in posojila za podjetja. Proizvajalci postrvi lahko prejmejo popuste na veljavne obrestne mere, ki znašajo med 50 % in 100 %. Zgornja meja kredita je 5 000 000 TL. Odlok zajema obdobje uporabe od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2019 (vključno s tema dnevoma).

(75)

V odloku navedene KKZ so subjekti zasebnega prava, ki so jih ustanovili kmetijski pridelovalci (tj. fizične osebe ali pravni subjekti, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo) v Turčiji, da bi lažje izpolnili svoje finančne potrebe pri poslovanju.

(76)

Ziraat Bankasi A.S. je Kmetijska banka Republike Turčije in je v celoti v državni lasti. V prvotni preiskavi so bile njene delnice v lasti podsekretariata ministrstva za državno blagajno in finance. Od leta 2018 pa je bil njen kapital prenesen na turški državni sklad. Skladno s členom 2 Odredbe št. 6741 o ustanovitvi družbe za upravljanje turškega državnega sklada in spremembah nekaterih zakonov je turški državni sklad ustanova, povezana s predsedstvom. Predsednik upravnega odbora sklada je predsednik republike. Enega od članov sveta lahko predsednik republike imenuje kot namestnika predsednika. Zato ima Ziraat Bankasi A.S. še vedno pooblastilo vlade in se šteje za javni organ kljub formalni spremembi kapitalskega lastništva.

(77)

Drugič, Odlok št. 2010/27612 (30) določa, da se malim in srednjim podjetjem lahko zagotovijo posojila po ničelnih obrestnih merah.

(78)

V OPP so sodelujoči vzorčeni proizvajalci izvozniki imeli neodplačana posojila z nižjo obrestno mero banke Ziraat Bankasi A.S., niso pa uporabljali posojil z nižjo obrestno mero od ZKK ali posojil z ničelno obrestno mero za mala in srednja podjetja.

(79)

Kot je bilo potrjeno v prvotni preiskavi, je Türkiye İhracat Kredi Bankası A.Ş (v nadaljnjem besedilu: Eximbank) od turške vlade prejela koncesijo dne 21. avgusta 1987 z Odlokom št. 87/11914, ki je bil sprejet po Odredbi št. 3332 (31) o izvoznih kreditih, ter je v celoti v državni lasti in deluje kot glavni instrument turške vlade za spodbujanje izvoza v okviru izvozne strategije Turčije. Banki Eximbank je turška vlada zaupala podporo zunanje trgovine in turških pogodbenikov/vlagateljev, ki delujejo na tujem (32), da bi se povečal izvoz turških podjetij in okrepila njihova mednarodna konkurenčnost. Zato se šteje, da je banki Eximbank zaupano pooblastilo vlade in se tako obravnava kot javni organ.

(80)

Odredba št. 3332 in Sklep št. 2013/4286 (33) o ustanovitvi banke Eximbank predstavljata pravno podlago za izvozne kredite, ponujene prek banke Eximbank. Banka Eximbank zagotavlja finančno podporo (bodisi neposredno ali prek posredniških bank, ki delujejo na podlagi provizije), kot so z izvozom pogojeni izvozni krediti pred odpremo ali po njej in izvozno usmerjeni naložbeni krediti za izvoznike, da bi se povečala konkurenčnost turških izvoznikov na tujih trgih.

(81)

Hkrati se tako imenovani „reeskontni krediti“ uporabljajo za zagotovitev denarnih predplačil izvoznikom na podlagi diskontiranja računov in dokumentov v zvezi s prodajo za izvoz. Pravna podlaga za te kredite je dokument „Implementation Instructions for Rediscount Credit for Exports and Foreign Exchange Earning Services“ (34). Reeskontne kredite financira centralna banka Turčije (v nadaljnjem besedilu: CBRT), dodeljujejo pa se prek turških finančnih ustanov (javnih in zasebnih bank), ki nastopajo kot agenti CBRT. Obrestne mere določa CBRT, posredniške banke pa so plačane prek provizij, ki so zaračunane prejemnikom.

(82)

V OPP so sodelujoči vzorčeni proizvajalci izvozniki imeli neodplačane izvozne kredite po nižjih obrestnih merah, ki jih je zagotovila bodisi neposredno banka Eximbank ali pa so bili dodeljeni prek drugih javnih ali zasebnih bank, ki so nastopale kot agenti banke Eximbank. Družbe so uživale tudi ugodnosti reeskontnih kreditov, ponujenih prek banke Eximbank ali prek drugih javnih ali zasebnih bank.

(83)

Kot je bilo potrjeno v prvotni preiskavi (35), se zgoraj navedeno preferenčno financiranje (kmetijska posojila in izvozni krediti) šteje za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe.

(84)

Na podlagi ugotovitev sedanje preiskave je Komisija sklenila, da zgoraj navedene sheme preferenčnega financiranja podeljujejo prejemnikom ugodnosti, saj se tako financiranje zagotavlja po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih, in sicer pod pogoji, ki ne odražajo tržnih pogojev za posojila s primerljivo ročnostjo.

(85)

Te sheme preferenčnega financiranja so specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, kolikor zadevajo kmetijska posojila, ker organi, ki dodeljujejo subvencije, ali zakonodaja, v skladu s katero ti organi delujejo, izrecno omejujejo dostop do subvencije na nekatera podjetja. Krediti, povezani z izvozom, so specifični v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe, ker so odvisni od opravljanja izvoza.

(86)

Vse zgoraj navedene sheme preferenčnega financiranja se zato štejejo za subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(87)

Po razkritju sta vzorčena proizvajalca izvoznika predložila pripombe o metodologiji izračuna subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za preferenčna posojila, pri čemer sta trdila, da so bila preferenčna samo posojila banke Eximbank, medtem ko so bila posojila drugih komercialnih bank v skladu s tržnimi pogoji, čeprav je bila dejanska obrestna mera nižja od referenčne vrednosti, ki jo je uporabila Komisija. Zato se po mnenju proizvajalcev izvoznikov zaradi nižje obrestne mere pri teh posojilih ne bi smeli uvesti izravnalni ukrepi.

(88)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 80, je ta preiskava potrdila, da izvoznih kreditov ni neposredno zagotovila samo banka Eximbank, ampak tudi druge javne ali zasebne banke, ki delujejo kot agenti banke Eximbank. Poleg tega je sklop pogojev, določenih v uvodnih izjavah 83 do 85 potrdil, da se proti tem posojilom lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 81, je reeskontne kredite financirala centralna banka Turčije (v nadaljnjem besedilu: CBRT), dodeljevali pa so se prek turških finančnih ustanov (javnih in zasebnih bank), ki nastopajo kot agenti CBRT.

(89)

Komisija je podrobno pregledala posojila, za katera so vzorčene družbe trdile, da niso preferenčna. Vendar predložene informacije niso zadostovale za ugotovitev, da se ta posojila niso nanašala na preferenčne sheme. Dokazila, ki so bila v zvezi s temi posojili namreč predložena v preiskavi, so jasno opozorila na dejstvo, da je bilo zagotovljeno financiranje povezano z zavezami glede izvoza. Poleg tega je bil v številnih primerih predložen le dopis v turškem jeziku, s katerim je podjetje zahtevalo sredstva od bank. Splošni okvirni sporazumi bank so nadalje vedno vključevali člene, ki so zagotovljene izvozne kredite povezovali s praksami banke Eximbank in centralne banke Turčije za spodbujanje. Zato se trditve proizvajalcev izvoznikov zavrnejo.

(90)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta tudi trdila, da nekatera posojila niso bila vezana na izvoz in zato proti njim ni mogoče uvesti izravnalnih ukrepov. Po pregledu se je Komisija na podlagi predloženih dokazil strinjala, da nekatera posojila niso bila povezana z izvozom in niso bila zajeta v subvencionirana kmetijska posojila, zato niso bila zajeta v nobeni shemi subvencioniranja. Komisija je zato ta posojila izključila iz izračuna ugodnosti.

(91)

Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je predložil informacije, da eno od posojil, ki jih je prejel, ni bilo povezano z zadevnim izdelkom in da zato v zvezi s tem posojilom ni mogoče izračunati nobene ugodnosti. Komisija je pregledala prejete informacije, vendar ni mogla potrditi, da je bil obseg posojila omejen na izdelke, ki niso zadevni izdelek. Zato se trditev proizvajalca izvoznika zavrne.

(92)

Po razkritju in po dodatnem razkritju je isti vzorčeni proizvajalec izvoznik trdil, da nekatera posojila, ki so vezana na izvoz, niso bila povezana le z zadevnim izdelkom, ampak tudi z drugimi izvoženimi ribami. Komisija je pregledala ta posojila in lahko na podlagi informacij, ki jih je predložila družba, za nekatera posojila potrdi, da so bila zadevna na izvoz vezana posojila povezana z različnimi vrstami izvoženih rib. Zato so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(93)

Poleg tega sta vzorčena proizvajalca izvoznika trdila, da bi morala Komisija upoštevati referenčno obrestno mero na datum neposredno pred ali po datumu začetka posojila. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da se referenčni podatki, predloženi za obdobje po določenem datumu, štejejo za veljavne od navedenega datuma do objave novih podatkov. Zato je Komisija sistematično upoštevala referenčno vrednost na najbližji datum pred datumom začetka posojila. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(94)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta poudarila tudi številne tiskarske napake pri izračunu subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za preferenčna posojila v zvezi z vračili kapitala v OPP, in sicer pri številu dni, ki jih je treba upoštevati pri izračunu obresti v OPP, in referenčnih obrestnih merah, izbranih na napačne datume. Te tiskarske napake so bile popravljene. Po dodatnem razkritju je en vzorčeni proizvajalec izvoznik zahteval dodatne manjše spremembe pri treh posojilih. Eno posojilo je bilo popravljeno. Ker pa je bila ugodnost za drugi dve posojili že odpravljena na podlagi prejšnjih popravkov, se nadaljnje spremembe niso štele za potrebne.

(95)

Ob upoštevanju pripomb zainteresiranih strani so bili zneski subvencij v zvezi s shemami preferenčnega financiranja, ugotovljeni v OPP za vzorčena proizvajalca izvoznika, 0,75 % za družbo Özpekler in 0,72 % za družbo GMS.

(96)

V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe je bila ugodnost na podlagi preferenčnega financiranja izračunana kot razlika med zneskom plačanih obresti in zneskom, ki bi bil plačan za primerljivo komercialno posojilo. Kot referenčno merilo je Komisija uporabila tehtano povprečno obrestno mero za komercialna posojila na turškem domačem trgu na podlagi podatkov, pridobljenih od CBRT. (36) Komisija je ugodnost, povezano z izvoznimi krediti, dodelila na podlagi prodaje za izvoz, medtem ko so bila kmetijska posojila dodeljena na podlagi celotne prodaje.

(97)

Zneski subvencij, izračunani za vzorčene proizvajalce izvoznike, ki temeljijo na tej metodologiji, so naslednji:

Preglednica 2

Preferenčno financiranje

(98)

Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da je bil skupni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, za vzorčena proizvajalca izvoznika 4,2 % oziroma 3,2 %, kar kaže na nadaljevanje subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

Preglednica 3

Stopnje za posamezne subvencije, proti katerim so bili uvedeni izravnalni ukrepi

(99)

V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko povzročil nadaljevanje subvencioniranja.

(100)

Kot je določeno v uvodnih izjavah 33 do 97 zgoraj, je bilo ugotovljeno, da so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom turški proizvajalci izvozniki zadevnega izdelka še naprej koristili subvencije turških organov, v zvezi s katerimi se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi.

(101)

Ugodnosti programov subvencij se koristijo še naprej in ne kaže, da bodo te ugodnosti v bližnji prihodnosti postopno odpravljene. Poleg so izvozniki tipično upravičeni do več subvencij.

(102)

Proučeno je bilo tudi, ali bi se v primeru odprave ukrepov izvoz v Unijo izvajal v znatnem obsegu.

(103)

Turčija je velik proizvajalec zadevnega izdelka. Na podlagi podatkov, zbranih v obdobju preiskave, in kot je navedeno v uvodni izjavi 165, je Turčija v OPP proizvedla 95 000 ton postrvi. (37)Kot je navedeno v uvodni izjavi 112, je bil obseg uvoza postrvi iz Turčije znaten in je v istem obdobju znašal okoli 20 500 ton ekvivalenta cele ribe, kar predstavlja okoli 14 % trga Unije. Nič ni kazalo, da bi se ta obseg ob odpravi ukrepov zmanjšal.

(104)

V teh razmerah obstaja verjetnost, da bi se obseg subvencioniranega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, ki je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom že znaten, v primeru razveljavitve ukrepov nadaljeval v znatnem obsegu. Komisija je zato sklenila, da je obstajala verjetnost nadaljevanja subvencioniranja.

(105)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proizvajalo več kot 700 proizvajalcev Unije. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 8(1) osnovne uredbe.

(106)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave je bila ocenjena na okoli 129 milijonov kg ekvivalentov cele ribe na podlagi podatkov, ki so jih zagotovili vložnik in posamezne vzorčene družbe. Osem sodelujočih proizvajalcev Unije, izbranih v vzorec, je predstavljalo 13 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(107)

Potrošnja Unije je bila ugotovljena s prištetjem ocenjenega celotnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije (glej uvodno izjavo 118) in celotnega obsega uvoza v skladu s podatki Eurostata (glej uvodno izjavo 91 ter preglednici 6 in 8).

(108)

Obseg uvoza v Eurostatu se poroča v neto teži za šest različnih oznak KN, in sicer za žive, sveže, ohlajene, zamrznjene in/ali dimljene postrvi v obliki cele ribe in/ali ribe brez drobovja ali filetov. Neto teža v evidenci Eurostata je bila za namene primerjave pretvorjena v „ekvivalente cele ribe“, saj so bili podatki o proizvodnji in prodaji industrije Unije sporočeni v WFE. To je bilo izvedeno tako, da je bil obseg uvoza v evidenci Eurostata deljen s spodnjimi konverzijskimi faktorji. Uporabljeni konverzijski faktorji so bili tisti, ki jih je zagotovil vložnik in so bili uporabljeni v prvotni preiskavi:

Preglednica 4

Konverzijski faktorji (ton WFE)

(109)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Potrošnja Unije (v tonah WFE)

(110)

Potrošnja Unije je v obravnavanem obdobju rahlo nihala. Na splošno se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %, s 150 175 ton WFE v letu 2016 na 147 603 ton WFE v OPP.

(111)

Komisija je obseg in tržni delež uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata, izraženih v tonah WFE, kot je navedeno v uvodni izjavi 92. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi obsega uvoza in celotne potrošnje Unije.

(112)

Na tej podlagi sta se uvoz iz Turčije in njegov tržni delež razvijala, kot je prikazano v nadaljevanju:

Preglednica 6

Obseg uvoza (v tonah WFE) in tržni delež

(113)

Obseg uvoza iz Turčije se je med letoma 2016 in 2018 stalno zmanjševal, v OPP pa se je ponovno povečal. Na splošno se je obseg uvoza v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %, kar je precej manj v primerjavi z uvozom iz drugih držav, ki se je v istem obdobju zmanjšal za 13 % (glej uvodno izjavo 106). Obseg uvoza postrvi iz Turčije je bil v OPP še vedno precejšen in je znašal 20 446 ton WFE.

(114)

Tržni delež je sledil istemu gibanju kot obseg uvoza in se je med letoma 2016 in 2018 zmanjšal s 14,4 % na 11,4 %, tj. za 3 odstotne točke, nato se je v OPP znova povečal na 13,9 %. Na splošno je turški uvoz v obravnavanem obdobju obdržal dokaj stabilen tržni delež z izjemo leta 2018, ko se je v primerjavi z letom 2017 zmanjšal za 1,9 odstotne točke.

(115)

Komisija je določila povprečne cene uvoza na podlagi podatkov Eurostata, tako da je celotni obseg uvoza iz Turčije, izražen v tonah WFE, delila s celotno vrednostjo tega uvoza.

(116)

Na tej podlagi se je tehtana povprečna cena uvoza iz Turčije gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Uvozne cene (EUR/tono WFE)

(117)

Cena uvoza iz Turčije se je med letoma 2016 in 2018 zmanjšala za 5 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 3,5 %. Na splošno se je cena uvoza iz Turčije v obravnavanem obdobju znižala za 2 %. V primerjavi s cenami prodaje v Uniji, kot so navedene v preglednici 12, so bile cene turškega uvoza v celotnem obravnavanem obdobju precej pod cenami Unije.

(118)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(119)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovanja po odbitku rabatov in popustov, po potrebi z ustrezno prilagoditvijo. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodka od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Pokazal je tehtane povprečne stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen, ki so znašale med 13,7 % in 32,2 % za uvoz iz Turčije.

(120)

V OPP je tehtana povprečna stopnja nelojalno znižanih prodajnih cen znašala 14,5 % (vključno z izravnalnimi dajatvami).

(121)

Uvoz postrvi iz tretjih držav razen Turčije je večinoma potekal iz Norveške ter Bosne in Hercegovine.

(122)

Kot je opisano v uvodni izjavi 108, je bil obseg uvoza iz drugih tretjih držav v evidenci Eurostata izražen v tonah WFE. Na tej podlagi so se obseg uvoza ter tržni delež in cene uvoza postrvi iz drugih tretjih držav gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Uvoz iz tretjih držav

(123)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav je bil v obravnavanem obdobju nizek in se je na splošno nekoliko zmanjšal z 2 432 ton v letu 2016 na 2 118 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 13 %. Ustrezni tržni delež je v celotnem obravnavanem obdobju ostal pod 2 % in se je na splošno zmanjšal z 1,6 % na 1,4 %. Na splošno so se cene uvoza tretjih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 2 % in so bile v povprečju znatno višje kot cene uvoza iz zadevne države (15 % višje v OPP).

(124)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(125)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, je bilo vzorčenje uporabljeno za oceno gospodarskega položaja industrije Unije.

(126)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, ki so jih zagotovili vložnik in posamezne vzorčene družbe ter se nanašajo na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov v izpolnjenih vprašalnikih vzorčenih proizvajalcev Unije, ki se nanašajo samo na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(127)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja.

(128)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(129)

Obseg proizvodnje industrije Unije je bil pridobljen od vložnika na podlagi podatkov poročila Zveze evropskih ribogojcev (FEAP) (38). Podatki FEAP se zbirajo na podlagi franko ribogojnica in se nanašajo na žive ribe, prirejene v vsaki državi članici. Tudi podatki za obdobje preiskave v zvezi s pregledom so bili zajeti v poročilu FEAP.

(130)

Na tej podlagi so se celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(131)

Obseg proizvodnje je v obravnavanem obdobju nihal. Medtem ko se je med letoma 2016 in 2017 zmanjšal za 1 %, se je med letoma 2017 in 2018 povečal za 8 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je ponovno zmanjšal za 10 %. Skupno se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 %.

(132)

Proizvodna zmogljivost (39) je sledila podobnemu vzorcu kot obseg proizvodnje; med letoma 2016 in 2017 se je zmanjšala za 4 %, v letu 2018 se je povečala za 8 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa ponovno zmanjšala za 7 %. Skupno se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %.

(133)

Izkoriščenost zmogljivosti je ostala razmeroma stabilna in se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 2 %.

(134)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije je bil določen na podlagi informacij, ki jih je zagotovil vložnik, pri čemer je bil obseg izvoza industrije Unije odštet od celotnega obsega proizvodnje industrije Unije, kot je opisano v uvodnih izjavah 129 in 130.

(135)

Na podlagi tega sta se obseg prodaje na trgu Unije in tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 10

Obseg prodaje in tržni delež

(136)

Obseg prodaje se je v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšal za 1 %. Sprva je med letoma 2016 in 2017 ostal stabilen, nato se je med letoma 2017 in 2018 povečal za 9 %, v obdobju preiskave z zvezi s pregledom pa se je zmanjšal za 10 % in dosegel nižje ravni kot v letu 2016. Vzporedno zmanjšanje potrošnje, opisano v uvodni izjavi 110, je privedlo do rahlega povečanja tržnega deleža industrije Unije s 84 % v letu 2016 na 85 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. 1-odstotno povečanje v obravnavanem obdobju.

(137)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %, se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 1 %, s čimer se je tržni delež povečal za 1 %.

(138)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Zaposlenost in produktivnost

(139)

Zaposlenost v industriji Unije je v obravnavanem obdobju nihala, med letoma 2016 in 2017 se je zmanjšala za 8 %, nato se je v letu 2018 znova povečala za 8 % ter se med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom spet zmanjšala za 2 %. Skupno se je zmanjšala za 2 %.

(140)

Produktivnost se je nekoliko zmanjšala zaradi kombinacije zmanjšanja zaposlenosti in še hitrejšega zmanjšanja obsega proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 115.

(141)

Subvencijske stopnje, ugotovljene za Turčijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, so bile znatno nad stopnjo de minimis, kot je navedena v uvodni izjavi 98. Višina dejanskih subvencijskih stopenj je glede na obseg in cene uvoza iz Turčije močno vplivala na industrijo Unije.

(142)

Zaradi nenehnega nepoštenega oblikovanja cen proizvajalcev izvoznikov iz Turčije industrija Unije ni mogla popolnoma okrevati od preteklih praks subvencioniranja.

(143)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 12

Prodajne cene in stroški v Uniji

(144)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečala za 2 % ter v OPP dosegla 3 621 EUR/tono WFE. Med letoma 2016 in 2017 se je povečala za 8 %, potem pa se je do obdobja preiskave v zvezi s pregledom postopno zmanjševala.

(145)

Stroški proizvodnje na enoto so bili v obravnavanem obdobju, z izjemo leta 2018, nad povprečno prodajno ceno. Na splošno so se stroški proizvodnje na enoto v obravnavanem obdobju povečali za 1 % in v OPP dosegli 3 650 EUR/tono WFE, kar je nad povprečno prodajno ceno na enoto.

(146)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 13

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(147)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so v obravnavanem obdobju kazali na postopno povečevanje. V obravnavanem obdobju so se na splošno povečali za 7 %.

(148)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 14

Zaloge

(149)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno povečale za 47 %.

(150)

Postrvi so pokvarljiv izdelek z rokom uporabnosti, ki je krajši od dveh tednov, razen če so zamrznjene. Z izjemo ene družbe vzorčeni proizvajalci Unije ne skladiščijo zalog prirejenih postrvi in svojih izdelkov ne zamrzujejo v znatnem obsegu. Skleniti je mogoče, da se ravni zalog ne štejejo za pomemben kazalnik škode v tej preiskavi.

(151)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 15

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(152)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost je bila v obravnavanem obdobju negativna, z izjemo leta 2018, ko je bila rahlo pozitivna (0,5 %). Na splošno se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju začela pri okoli –2,1 % v letu 2016 in se postopno izboljševala do leta 2018, ko se je ponovno zmanjšala na –0,8 % v OPP.

(153)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Denarni tok se je gibal podobno kot dobičkonosnost, torej se je od leta 2016 do 2018 povečeval, v OPP pa se je zmanjšal.

(154)

Naložbe so se med letoma 2016 in 2017 zmanjšale, nato so se v letu 2018 znova povečale in se v OPP še dodatno povečale. Na splošno so se v obravnavanem obdobju povečale za 27 %. Kljub temu povečanju je obseg naložb v obravnavanem obdobju ostal nizek (povprečno 1,7 milijona EUR na leto za vseh osem vzorčenih družb), pri čemer so bile naložbe večinoma povezane s skladnostjo.

(155)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Kot pri ostalih finančnih kazalnikih, se je donosnost naložb od leta 2016 do 2018 povečevala, v OPP pa se je zmanjšala.

(156)

Kljub veljavnim izravnalnim ukrepom, je turški uvoz postrvi ostal znaten in je v obravnavanem obdobju obdržal stabilne tržne deleže med okoli 11 % in več kot 14 %. V OPP je bil tržni delež 13,9 %. Hkrati so uvozne cene kljub izravnalnim ukrepom padale in nelojalno nižale cene Unije v povprečju za 14,5 % v OPP.

(157)

Razvoj makroekonomskih kazalnikov, zlasti obsega proizvodnje in prodaje, zaposlenosti in produktivnosti, je bil stabilen ali pa je kazal na rahlo zmanjševanje. Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju rahlo povečal, v OPP pa se je zmanjšal in dosegel podobno raven kot v letu 2016. Tržni delež v letih 2017 in 2018 se je kljub razmeroma stabilnemu obsegu prodaje povečal zaradi upada potrošnje v istem obdobju. Čeprav je industriji Unije večinoma uspelo ohraniti svoj obseg prodaje in tržni delež, je to dosegla v škodo svoji dobičkonosnosti in drugim finančnim kazalnikom, kot je pojasnjeno v naslednji uvodni izjavi.

(158)

Čeprav se je povprečna prodajna cena proizvajalcev Unije na enoto v obravnavanem obdobju nekoliko povečala, industriji Unije ni uspelo ustvariti vzdržnih stopenj dobička. Zaradi cenovnega pritiska turškega uvoza industrija Unije ni mogla zvišati svojih prodajnih cen niti toliko, da bi se ujemale s povprečnimi stroški proizvodnje, in je zato v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjala izgubo (z izjemo leta 2018, ko je bila praktično na pragu dobička). Turški uvoz je v OPP prav tako znatno zajezil prodajne cene proizvajalcev Unije. Drugi finančni kazalniki (denarni tok, donosnost naložb) so se gibali podobno kot dobičkonosnost in kazali negativne ali nizke vrednosti v celotnem obravnavanem obdobju. Čeprav so se naložbe v letih 2017 in 2018 povečale, je bil njihov obseg v splošnem nizek, povezane pa so bile s skladnostjo. Industrija Unije po škodljivih razmerah, v katerih se je znašla, ni mogla okrevati in je skoraj v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjala izgubo.

(159)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, kar se zlasti odraža v finančnem položaju industrije Unije.

(160)

Komisija je v skladu s členom 8(5) osnovne uredbe proučila, ali je subvencionirani uvoz iz Turčije povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 8(6) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne subvencioniran uvoz iz zadevne države, ni pripisala temu subvencioniranemu uvozu.

(161)

Turški uvoz postrvi je ostal znaten s tržnim deležem nad 10 % v celotnem obravnavanem obdobju in z nizkimi ravnmi cen v OPP, kljub veljavnim protisubvencijskim ukrepom. Zaradi znatnega cenovnega pritiska turškega uvoza industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen v skladu s povečanjem stroškov, kar je privedlo do izgub v skoraj celotnem obravnavanem obdobju.

(162)

Drugi dejavniki, ki bi industriji Unije lahko povzročili znatno škodo, niso bili ugotovljeni. Dejansko je obseg, uvožen iz drugih tretjih držav razen Turčije (2 188 ton WFE v OPP) predstavljal le 1,4 % tržnega deleža v OPP (v primerjavi z 20 446 tonami WFE iz Turčije, kar predstavlja 13,9 % tržnega deleža). Hkrati je bila v OPP povprečna cena uvoza iz drugih tretjih držav razen Turčije (3 336 EUR/tono WFE) 16 % višja kot povprečna cena uvoza iz Turčije (2 884 EUR/tono WFE).

(163)

Glede na zgornje sklepe, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, ki jo je povzročil uvoz iz Turčije, je Komisija v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja škode, ki jo je povzročil subvencionirani uvoz iz Turčije.

(164)

Komisija je v zvezi s tem analizirala naslednje elemente: obseg proizvodnje in neizkoriščeno zmogljivost v Turčiji, privlačnost trga Unije za turške proizvajalce izvoznike, verjetne ravni cen uvoza iz Turčije brez protisubvencijskih ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije.

(165)

Celotna proizvodnja postrvi v Turčiji v OPP je bila 95 000 ton (40). Velik del teh je bil izvožen, saj je količina zaužitih rib na prebivalca v Turčiji (približno 6 kg) zelo nizka v primerjavi z Unijo (približno 24 kg) (41).

(166)

Hkrati sedanji obseg proizvodnje v Turčiji ne odraža dejanske proizvodne zmogljivosti, ki bi se lahko aktivirala, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Dejansko so vzorčeni proizvajalci izvozniki in proizvajalci izvozniki, ki so ob začetku postopka zagotovili v celoti izpolnjene obrazce za vzorčenje, poročali o 48- oziroma 47-odstotni izkoriščenosti zmogljivosti. Ob zavedanju, da celotna turška proizvodnja postrvi v OPP znaša 95 000 ton, bi skupna zmogljivost z ekstrapolacijo lahko znašala od 197 000 do 202 000 ton.

(167)

Na podlagi prijavljene povprečne izkoriščenosti zmogljivosti, ki so jo sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki, bi povprečna neizkoriščena zmogljivost znašala od 101 000 do 102 000 ton. To bi predstavljalo 70 % celotne potrošnje Unije. Četudi bi bila delno usmerjena na trg Unije, bi to pomenilo, da bi bilo mogoče znaten obseg izvoziti in, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 115 do 120, po cenah, ki bi znatno nelojalno zniževale cene industrije Unije, kar bi imelo znaten negativen vpliv na industrijo Unije.

(168)

Trg Unije je privlačen zaradi svoje velikosti in cen. Je daleč najpomembnejši izvozni trg za proizvajalce postrvi v Turčiji in predstavlja 55 % njihovega celotnega izvoza postrvi. Izvoz v Unijo je 59 % višji kot izvoz v drugi največji izvozni trg Turčije, to je Rusija, ki predstavlja 33 % turškega izvoza postrvi (42). Trg Unije in Rusija sta predstavljala okoli 85 % vsega turškega izvoza postrvi. Turške cene uvoza na trg Unije so bile v OPP rahlo višje kot cene uvoza v Rusijo, zaradi česar je bil trg Unije nekoliko bolj donosen kot ruski trg. Od desetih najpomembnejših namembnih krajev za izvoz turških postrvi samo dva trga – Vietnam in Japonska – ponujata višje cene kot Unija. Vendar sta bila ta dva trga razmeroma nepomembna, saj sta predstavljala 5 % oziroma 2 % turškega izvoza.

(169)

Privlačnost trga Unije upravičuje tudi geografska bližina. Zlasti pa postrv ni primerna za dolgotrajen prevoz v zelo oddaljene kraje. Dejansko imajo turški izvozniki v Uniji že dobro vzpostavljene distribucijske kanale, ki z vidika logistike olajšujejo izvoz v Unijo.

(170)

Kljub obstoječim ukrepom je Turčija Uniji v obravnavanem obdobju prodala znatno količino postrvi in je v OPP še vedno imela znaten tržni delež (blizu 14 %). Te so se prodajale po ceni, ki je celo ob izravnalnih dajatvah znatno nelojalno zniževala prodajne cene industrije Unije na trgu Unije.

(171)

Trg Unije zato velja za privlačen za turške proizvajalce in skleniti je mogoče, da bi bile razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti v Turčiji vsaj delno usmerjene na trg Unije. V tej zvezi velja spomniti, da je tržni delež turškega uvoza znašal kar 17 % v obdobju prvotne preiskave, tj. pred uvedbo izravnalnih dajatev.

(172)

Glede verjetnega učinka takega uvoza je Komisija proučila verjetne ravni cen v primeru izteka ukrepov. V zvezi s tem je Komisija menila, da so ravni uvoznih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom brez protisubvencijske dajatve razumen in previden pristop. Ugotovljena je bila znatna povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen, ki je znašala 19,8 %.

(173)

Čeprav je industriji Unije v obravnavanem obdobju uspelo povečati povprečne cene na enoto brez izgube tržnega deleža, je to dosegla v škodo svoji dobičkonosnosti. Zato take strategije v primeru razveljavitve ukrepov ni mogoče šteti za eno od možnosti, zlasti ker bi se cenovni pritisk na trg Unije v tem primeru znatno povečal. Brez omejenega dostopa do trga Unije bi se tako obseg turškega izvoza najverjetneje povečal, pri čemer bi bile cene še nižje od tistih med OPP. Zaradi takega obsežnega cenovnega pritiska bo industrija Unije prisiljena znižati svoje prodajne cene, da bi lahko ohranila obseg prodaje. Posledično se bo njena dobičkonosnost, ki je že sedaj negativna, verjetno še poslabšala. Dejansko je mogoče ugotoviti korelacijo med dobičkonosnostjo industrije Unije in razvojem obsega uvoza iz Turčije. Ko se je obseg uvoza od leta 2016 do 2018 zmanjševal, je industrija Unije lahko popravila svojo dobičkonosnost, v OPP, ko se je obseg uvoza znova povečal, pa se je dobičkonosnost industrije Unije zmanjšala.

(174)

Če pa bi kot alternativna možnost industrija Unije skušala ohraniti svoje prodajne cene na sedanjih ravneh, je zelo verjetno, da bodo turški proizvajalci izvozniki prevzeli obseg prodaje in tržni delež od industrije Unije ter dosegli ravni pred uvedbo ukrepov. Tak položaj bi enako imel negativen učinek na dobičkonosnost industrije Unije, saj ne bi mogla več pokrivati svojih stalnih stroškov.

(175)

To bi posledično negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije in njen splošni gospodarski položaj, ki bi se poslabšala. Hkrati industrija Unije ne bi mogla izvajati potrebnih naložb za izpolnjevanje okoljskih in zdravstvenih standardov.

(176)

Glede na sedanje škodljive razmere, v katerih se je zdaj znašla industrija Unije, bi bil učinek v primeru izteka ukrepov uničujoč.

(177)

Glede na zgornje ugotovitve, in sicer velikansko neizkoriščeno zmogljivost v Turčiji, privlačnost trga Unije, ravni cen uvoza iz Turčije in njihov verjetni učinek na industrijo Unije, je Komisija sklenila, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja škode.

(178)

Komisija je v skladu s členom 31 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih izravnalnih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(179)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v škodljivem položaju in da bi odprava ukrepov verjetno povzročila povečanje nepoštene konkurence zaradi subvencioniranega uvoza iz Turčije.

(180)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je ohranitev izravnalnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(181)

V tem pregledu se ni javil in ni na vprašalnik odgovoril nobeden od nepovezanih uvoznikov ali uporabnikov.

(182)

Ob neobstoju kakršnih koli dokazov, da so veljavni ukrepi znatno vplivali na uvoznike ali uporabnike, je sklenjeno, da nadaljevanje ukrepov ne bo kakor koli bistveno vplivalo nanje.

(183)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz postrvi s poreklom iz zadevne države ni v interesu Unije.

(184)

Na podlagi sklepov Komisije o verjetnosti nadaljevanja subvencij, verjetnosti nadaljevanja škode ter interesu Unije bi bilo treba protisubvencijske ukrepe za uvoz postrvi s poreklom iz Turčije ohraniti.

(185)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Turčije, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena od individualnih stopenj izravnalnih dajatev.

(186)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj izravnalnih dajatev, če naknadno spremeni ime. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo. Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, bo sprememba imena objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

(187)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (43) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(188)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –