(1)

Člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Unija in države članice preprečujejo goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije. Unija bi morala podpirati dejavnosti na teh področjih.

(2)

Podpora, ki je bila v preteklosti namenjena takim dejavnostim prek Sklepa št. 804/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: program Herkul), ki je bil spremenjen in podaljšan s Sklepom št. 878/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: program Herkul II), ki je bil razveljavljen in nadomeščen z Uredbo (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: program Herkul III), je omogočila izboljšanje dejavnosti Unije in držav članic za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(3)

Zakonodaja Unije, ki določa pravila za Evropski kmetijski jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Sklad za azil, migracije in vključevanje, instrument za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim in za predpristopno pomoč za programsko obdobje 2014–2020 in dalje, določa obveznost za države članice, države kandidatke in potencialne kandidatke, da poročajo o nepravilnostih in goljufijah, ki škodijo finančnim interesom Unije. Sistem za upravljanje nepravilnosti (Irregularity Management System – IMS) je varno elektronsko komunikacijsko orodje, ki državam članicam, pa tudi državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam olajšuje izpolnjevanje obveznosti poročanja o odkritih nepravilnostih ter tudi podpira upravljanje in analizo nepravilnosti.

(4)

Delo Komisije v zvezi s preprečevanjem goljufij je nedvomno pomembno, vendar bi bilo treba v celoti pomen priznati tudi izvajanju informacijskega sistema za boj proti goljufijam (Anti-Fraud Information System – AFIS) in strategijam za boj proti goljufijam na nacionalni ravni.

(5)

Uredba Sveta (ES) št. 515/97 (6) in Sklep Sveta 2009/917/PNZ (7) določata, da Unija podpira medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic ter sodelovanje med njimi in Komisijo, zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje.

(6)

Ta podpora se zagotavlja za številne operativne dejavnosti. To vključuje AFIS, ki je informacijsko-tehnološka platforma, sestavljena iz sklopa aplikacij, ki delujejo v okviru skupnega informacijskega sistema, ki ga upravlja Komisija. IMS prav tako deluje v okviru platforme AFIS. Skupni informacijski sistem zahteva dolgoletno stabilno in predvidljivo financiranje, da se zagotovi njegova trajnost.

(7)

Platforma AFIS zajema več informacijskih sistemov, vključno s carinskim informacijskim sistemom. Carinski informacijski sistem je avtomatiziran informacijski sistem, katerega cilj je pomagati državam članicam pri preprečevanju, odkrivanju in preganjanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ter s hitrejšim razširjanjem informacij povečati učinkovitost postopkov sodelovanja in nadzora carinskih uprav, katerih pristojnosti zajemajo taka dejanja. Enotna infrastruktura carinskega informacijskega sistema zajema tako primere upravnega sodelovanja kot policijskega sodelovanja na podlagi nekdanjega stebra Unije za pravosodje in notranje zadeve. Razsežnosti policijskega sodelovanja v carinskem informacijskem sistemu tehnično ni mogoče ločiti od njegove upravne razsežnosti, saj obe delujeta v okviru skupnega informacijsko-tehnološkega sistema. Ker je carinski informacijski sistem sam samo eden od več informacijskih sistemov, ki delujejo v okviru platforme AFIS, in je v carinskem informacijskem sistemu primerov policijskega sodelovanja manj kot primerov upravnega sodelovanja, je razsežnost policijskega sodelovanja platforme AFIS obravnavana kot pomožna glede na njegovo upravno razsežnost.

(8)

Da bi se povečale sinergije in proračunska prožnost ter poenostavilo upravljanje, bi bilo treba podporo Unije na področju zaščite finančnih interesov Unije, poročanja o nepravilnostih ter medsebojne upravne pomoči in sodelovanja v carinskih in kmetijskih zadevah združiti in racionalizirati znotraj enotnega programa, in sicer programa Unije Boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: Program). Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (8).

(9)

Program bi moral tako biti sestavljen iz komponente, podobne tisti iz programa Herkul III, druge komponente, ki zagotavlja financiranje IMS, in tretje komponente, ki financira dejavnosti, naložene Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97, vključno s platformo AFIS.

(10)

Program bi moral pripomoči k sodelovanju med pristojnimi organi držav članic ter med državami članicami, Komisijo in drugimi pristojnimi organi Unije, po potrebi vključno z Evropskim javnim tožilstvom (EJT), ko gre za države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (9), da se zagotovi učinkovita zaščita finančnih interesov Unije ter pravilno uporabo carinske in kmetijske zakonodaje, brez poseganja v odgovornosti držav članic in da se zagotovi učinkovitejšo uporabo sredstev kot bi lahko bila dosežena na nacionalni ravni. Ukrepanje na ravni Unije je potrebno in upravičeno, saj državam članicam pomaga pri kolektivni zaščiti finančnih interesov Unije in spodbuja uporabo skupnih struktur Unije za krepitev sodelovanja in izmenjavo informacij med pristojnimi organi, hkrati pa podpira tudi sporočanje podatkov o nepravilnostih in primerih goljufij.

(11)

Poleg tega bi bilo treba pri podpiranju zaščite finančnih interesov Unije obravnavati vse vidike proračuna Unije, tako na strani prihodkov kot odhodkov. V tem okviru bi bilo treba ustrezno upoštevati dejstvo, da je Program edini program Unije, ki ščiti odhodkovno stran proračuna Unije.

(12)

Ta uredba določa finančna sredstva za Program, ki za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih lastnih virih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (10).

(13)

Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (11) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in povračilu zunanjim strokovnjakom. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(14)

Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov nadzora, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. V tej zvezi bi bilo treba upoštevati tudi možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(15)

V tej uredbi bi bilo treba določiti okvirni seznam ukrepov, ki naj bi se financirali, da se zagotovi kontinuiteto pri financiranju vseh ukrepov, naloženih Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97, vključno s platformo AFIS.

(16)

Ukrepi bi morali biti upravičeni do financiranja glede na to, koliko lahko prispevajo k doseganju specifičnih ciljev Programa. Specifični cilji Programa bi morali vključevati zagotavljanje tehnične pomoči pristojnim organom držav članic, kot je prek zagotavljanja specifičnega znanja, specializirane in tehnično napredne opreme ter učinkovitih orodij informacijske tehnologije, prek zagotavljanja potrebne podpore preiskavam in njihovega olajševanja, zlasti z vzpostavljanjem skupnih preiskovalnih skupin in čezmejnih operacij, ali prek povečanja izmenjav osebja za specifične projekte. Poleg tega bi morali upravičeni ukrepi vključevati tudi organizacijo ciljno usmerjenega specializiranega usposabljanja in delavnic na temo analize tveganja ter, po potrebi, konference in študije.

(17)

Nakup opreme prek Instrumenta Unije za finančno podporo za opremo za carinski nadzor, ustanovljenega z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja bi lahko imel pozitiven učinek na boj proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije. V navedenem instrumentu bi bila določena obveznost za preprečevanje podvajanja podpore Unije. V Programu pa bi bilo podobno treba zagotoviti, da se izogne vsakemu podvajanju podpore Unije, in bi načeloma moral usmerjati svojo podporo v nabavo vrst opreme, ki ne spada v področje uporabe Instrumenta Unije za finančno podporo za opremo za carinski nadzor, ali za opremo, namenjeno organom, za katere se ne uporablja Instrument Unije za finančno podporo za opremo za carinski nadzor. Poleg tega bi bilo treba poskrbeti, da bo financirana oprema primerna, da bo prispevala k zaščiti finančnih interesov Unije.

(18)

V programu bi lahko sodelovale članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP). To možnost bi morale imeti tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, pa tudi države iz evropske sosedske politike, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali v podobnih sporazumih. V Programu bi lahko prav tako sodelovale druge tretje države, če sklenejo poseben sporazum, ki ureja posebne pogoje njihovega sodelovanja v programih Unije.

(19)

Ob upoštevanju preteklih ocen programov Herkul in za okrepitev Programa bi moralo biti izjemoma mogoče tudi sodelovanje subjektov s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena Programu.

(20)

Spodbujati bi bilo treba zlasti sodelovanje subjektov s sedežem v tretjih državah, ki imajo veljaven pridružitveni sporazum z Unijo, da bi se okrepila zaščita finančnih interesov Unije prek sodelovanja v zvezi s carinami in prek izmenjave najboljših praks, zlasti glede načinov boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter glede spoprijemanja z izzivi v zvezi z novimi tehnološkimi premiki.

(21)

Pri izvajanju Programa bi bilo treba upoštevati priporočila in ukrepe iz sporočila Komisije z dne 6. junija 2013 z naslovom „Okrepitev boja proti tihotapljenju cigaret in drugim oblikam nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki – Celovita strategija EU“ ter poročilo z dne 12. maja 2017 o napredku pri izvajanju tega sporočila.

(22)

Unija je leta 2016 ratificirala Protokol za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom (v nadaljnjem besedilu: Protokol). Navedeni protokol se uporablja za zaščito finančnih interesov Unije pri boju proti čezmejni nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki, ki povzroča izgubo prihodkov. Program bi moral podpirati sekretariat Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom v njegovih nalogah v zvezi s Protokolom. Podpirati bi moral tudi druge dejavnosti, ki jih organizira sekretariat v zvezi z bojem proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki.

(23)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter uredbami Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (13), (Euratom, ES) št. 2185/96 (14) in (EU) 2017/1939 se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. EJT je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (15). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(24)

Tretje države, ki so članice EGP, so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (16), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(25)

Na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (17) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter možnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(26)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Programa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Komisija bi morala sprejemati letne programe dela, v katerih bodo med drugim določene prednostne naloge in merila za ocenjevanje nepovratnih sredstev za ukrepe.

(27)

Ta uredba bi morala določiti najvišjo možno stopnjo sofinanciranja za nepovratna sredstva.

(28)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (18) bi bilo treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Programa. Oceno bi bilo treba opraviti pravočasno, neodvisno in objektivno.

(29)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo seznama kazalnikov za merjenje doseganja splošnih in specifičnih ciljev, kadar bi bilo to potrebno, ter dopolni to uredbo z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(30)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi čezmejne narave obravnavanih vprašanj, temveč se zaradi dodane vrednosti Unije lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(31)

Člen 42a(1) in (2) Uredbe (ES) št. 515/97 je pravna podlaga za financiranje sistema AFIS. Ta uredba bi morala nadomestiti navedeno pravno podlago z novo. Člen 42a(1) in (2) Uredbe (ES) št. 515/97 bi bilo zato treba črtati.

(32)

Uredba (EU) št. 250/2014 o uvedbi programa Herkul III zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Ta uredba bi morala določiti nadaljevanje programa Herkul III s 1. januarjem 2021. Uredbo (EU) št. 250/2014 bi bilo zato treba razveljaviti.

(33)

Glede na velik pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije o uresničevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ter ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja je namen Programa k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi 30 % proračuna Unije podpiralo podnebne cilje.

(34)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo tudi za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar v takšnih primerih stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti v sklepu o financiranju za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira 2021–2027 in le v ustrezno utemeljenih primerih mogoče določiti, da so dejavnosti in stroški upravičeni od začetka proračunskega leta 2021, tudi če so bili izvršeni in so nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(35)

Da bi zagotovili kontinuiteto pri zagotavljanju podpore na zadevnem področju politike in da bi bilo izvajanje Programa mogoče z začetkom večletnega finančnega okvira 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –