(1)

Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov. Vesoljska industrija Unije je že med najbolj konkurenčnimi na svetu. Vendar pojav novih akterjev in razvoj novih tehnologij povsem spreminjata tradicionalne industrijske modele. Da bi Unija ostala vodilni mednarodni akter z obsežno svobodo delovanja na področju vesolja, je zato bistveno, da spodbuja znanstveni in tehnični napredek ter podpira konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost vesoljske industrije v Uniji, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP), zagonskih in inovativnih podjetij.

(2)

Možnosti, ki jih vesolje ponuja za varnost Unije in njenih držav članic, bi bilo treba izkoristiti, kot je navedeno zlasti v globalni strategiji Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko iz junija 2016, pri tem pa ohraniti civilno naravo Vesoljskega programa Unije (v nadaljnjem besedilu: Program) in spoštovati morebitne določbe o nevtralnosti ali neuvrščenosti iz ustavnega prava držav članic. Razvoj vesoljskega sektorja je bil zgodovinsko povezan z varnostjo. V številnih primerih imajo oprema, sestavni deli in instrumenti, ki se uporabljajo v vesoljskem sektorju, pa tudi vesoljski podatki in storitve, dvojno rabo. Vendar se v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji (PEU) varnostna in obrambna politika Unije določa v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

(3)

Unija že od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS) in pozneje Galileo in Copernicus, ki se odzivajo na potrebe državljanov Unije in zahteve javnih politik. Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto teh pobud in programov, in izboljšati storitve, ki jih zagotavljajo, tako da bi zadostile novim potrebam uporabnikov, ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike, kot so podnebne spremembe, vključno s spremljanjem sprememb na polarnem območju, pa tudi promet, varnost in obramba.

(4)

Izkoristiti je treba sinergije med potrebami prometnega, vesoljskega in digitalnega sektorja, da bi se spodbudila širša raba novih tehnologij, kot so eCall, digitalni tahograf, nadzor in upravljanje prometa, avtonomna vožnja in vozila brez voznika ter brezpilotni zrakoplovi, in da bi se odzvalo na potrebe po varni in nemoteni povezljivosti, zanesljivem določanju položaja, intermodalnosti in interoperabilnosti. S takim izkoriščanjem sinergij bi se povečala konkurenčnost prometnih storitev in industrije.

(5)

Da bi vse države članice in vsi njihovi državljani v celoti izkoristili prednosti Programa, je tudi bistveno, da se spodbuja uporaba podatkov, informacij in storitev in poseganje po njih ter podpre razvoj aplikacij navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti, ki bodo temeljile na teh podatkih, informacijah in storitvah. V ta namen bi lahko države članice, Komisija in pristojni subjekti zlasti redno izvajali informacijske kampanje o koristih Programa.

(6)

Za dosego ciljev svobode delovanja, samostojnosti in varnosti je, da bistveno, da ima Unija avtonomen dostop do vesolja in ga lahko varno uporablja. Zato je bistveno, da Unija podpre avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer za lastne potrebe ter, na njihovo zahtevo, za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Da bi Unija ostala konkurenčna na hitro razvijajočem se trgu, je bistveno tudi, da ima še naprej dostop do sodobnih, učinkovitih in prilagodljivih izstrelitvenih infrastrukturnih zmogljivosti ter koristi ustrezne izstrelitvene sisteme. Zato bi moralo biti mogoče v okviru Programa brez poseganja v ukrepe, ki jih bodo sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija (ESA), podpreti prilagoditve zemeljske infrastrukture za dostop do vesolja, vključno z novim razvojem, potrebne za izvajanje Programa, in prilagoditve vesoljskih izstrelitvenih sistemov, vključno s tehnološkim razvojem, ki so potrebni za izstrelitev satelitov, vključno z alternativnimi tehnologijami in inovativnimi sistemi, za izvajanje komponent Programa. Te dejavnosti bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), da se doseže večja stroškovna učinkovitost programa. Glede na to, da ne bo namenskega proračuna, ukrepi v podporo dostopu do vesolja ne bi smeli posegati v izvajanje komponent Programa.

(7)

Za krepitev konkurenčnosti vesoljske industrije Unije ter povečanje zmogljivosti za oblikovanje, gradnjo in delovanje lastnih sistemov bi morala Unija podpirati izgradnjo, rast in razvoj celotne vesoljske industrije. Na evropski, regionalni in nacionalni ravni bi bilo treba podpirati tudi oblikovanje do podjetništva in inovacij prijaznega modela, in sicer s pobudami, kot so vozlišča vesoljskih dejavnosti, ki bodo združevala vesoljski in digitalni sektor ter druge sektorje, pa tudi uporabnike. Namen teh vozlišč vesoljskih dejavnosti bi moralo biti spodbujanje podjetništva ter znanj in spretnosti in prizadevanje za sinergije z vozlišči za digitalne inovacije. Unija bi morala spodbujati ustvarjanje in širitev vesoljskih družb s sedežem v Uniji, da bi jim pomagali uspeti, tudi s podpiranjem njihovega dostopa do financiranja tveganih naložb glede na to, da v Uniji ni ustreznega dostopa do zasebnega kapitala za vesoljska zagonska podjetja, in s spodbujanjem povpraševanja, znanega kot pristop prve pogodbe.

(8)

Vesoljska vrednostna veriga je na splošno razdrobljena med dejavnosti navzgor in dejavnosti navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti. Dejavnosti navzgor v verigi vesoljskih dejavnosti vključujejo dejavnosti, ki vodijo do delujočega vesoljskega sistema, vključno z dejavnostmi razvoja in proizvodnje ter izstrelitvenimi dejavnostmi, in obratovanjem takšnega sistema. Dejavnosti navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti obsegajo zagotavljanje z vesoljem povezanih storitev in proizvodov za uporabnike. Pomemben element za podporo razvoja vesoljskega sektorja so tudi digitalne platforme. Omogočajo dostop do podatkov in proizvodov, pa tudi do nabora orodij, zmogljivosti za shranjevanje in računalniških zmogljivosti.

(9)

Na področju vesolja Unija izvaja svoje pristojnosti v skladu s členom 4(3) PDEU. Komisija bi morala zagotoviti skladnost dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Programa.

(10)

Medtem ko ima več držav članic tradicijo dejavnih, z vesoljem povezanih industrij, bi se bilo treba zavedati, da je treba v državah članicah z nastajajočimi zmogljivostmi vesoljske industrije razviti in izpopolniti ter se odzvati na izzive, ki jih za tradicionalne vesoljske panoge predstavlja pojav „novo vesolje”. Spodbujati bi bilo treba ukrepe za razvoj zmogljivosti vesoljske industrije po vsej Uniji in za lajšanje sodelovanja akterjev v vesoljski industriji, ki so dejavni v vseh državah članicah.

(11)

Ukrepi v okviru Programa bi morali temeljiti na nacionalnih in evropskih zmogljivostih, ki obstajajo v trenutku, ko se ukrep izvaja, in jih čim bolje izkoristiti.

(12)

Vesoljske dejavnosti imajo zaradi pokritosti Programa in njegovega potenciala za reševanje globalnih izzivov močno mednarodno razsežnost. Ustrezni organi Programa lahko v zadevah, ki se nanašajo na Program, v tesnem sodelovanju z državami članicami in z njihovim soglasjem vstopajo v mednarodno sodelovanje in delujejo v ustreznih sektorskih organih Združenih narodov (ZN). Za zadeve, povezane s Programom, bi lahko Komisija v imenu Unije in na svojem področju pristojnosti usklajevala dejavnosti na mednarodni ravni, zlasti za zastopanje interesov Unije in njenih držav članic v mednarodnih forumih, med drugim na področju frekvenc v zvezi z Programom, brez poseganja v pristojnosti držav članic na tem področju. Zlasti pomembno je, da Unija, ki jo zastopa Komisija, sodeluje v organih mednarodnega programa Cospas-Sarsat.

(13)

Mednarodno sodelovanje je bistveno za spodbujanje vloge Unije kot globalnega akterja v vesoljskem sektorju ter promoviranje tehnologije in industrije Unije, saj spodbuja pošteno konkurenco na mednarodni ravni, pri čemer je treba zagotoviti vzajemnost glede pravic in obveznosti strank ter spodbujati sodelovanje na področju usposabljanja. Mednarodno sodelovanje je ključni element vesoljske strategije za Evropo, kot je določila Komisija v svojem sporočilu z dne 26. oktobra 2016. Komisija bi morala uporabiti Program za to, da bi prispevala k mednarodnim prizadevanjem in jih izkoristila prek pobud, spodbujala evropsko tehnologijo in industrijo na mednarodni ravni, na primer z dvostranskimi dialogi, industrijskimi delavnicami in podporo internacionalizaciji MSP, ter olajšala dostop do mednarodnih trgov in spodbujala pošteno konkurenco, s čimer bi podprla tudi pobude gospodarske diplomacije. Pobude evropske vesoljske diplomacije bi morale biti popolnoma usklajene in bi morale dopolnjevati obstoječe politike, prednostne naloge in instrumente Unije, Unija in njene države članice pa imajo ključno vlogo pri ohranjanju vodilnega položaja na mednarodnem prizorišču.

(14)

Komisija bi morala brez poseganja v pristojnosti držav članic skupaj z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) in v tesnem usklajevanju z državami članicami spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju pri izvajanju Programa, vključno z zmanjšanjem širjenja vesoljskih odpadkov. Komisija bi morala preučiti tudi možnost, da bi Unija sprejela pravice in obveznosti iz ustreznih pogodb in konvencij ZN, ter po potrebi predložila ustrezne predloge.

(15)

Program ima podobne cilje kot drugi programi Unije, zlasti Obzorje Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (3), program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (4), in Evropski obrambni sklad, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ter skladi iz uredbe o določitvi skupnih določb o Evropskem regionalnem razvojnem skladu, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost ter Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah). Zato bi bilo treba predvideti kumulativno financiranje iz teh programov, pod pogojem, da ne zajemajo istih stroškovnih postavk, zlasti prek ureditev za dodatno financiranje iz programov Unije, kadar načini upravljanja, in sicer zaporedno, izmenično ali s kombinacijo skladov, vključno s skupnim financiranjem ukrepov, kjer je to mogoče, omogočajo inovacijska partnerstva in operacije mešanega financiranja. Komisija bi morala zato med izvajanjem Programa spodbujati sinergije z drugimi povezanimi programi in finančnimi instrumenti Unije, kar bi, kadar je to mogoče, omogočilo dostop do financiranja tveganih naložb, inovacijska partnerstva ter kumulativno financiranje ali mešano financiranje. Komisija bi morala poskrbeti tudi za sinergije in skladnost med rešitvami, razvitimi v okviru teh programov, zlasti v okviru Obzorja Evropa, in rešitvami, razvitimi v okviru Programa.

(16)

V skladu s členom 191(3) finančne uredbe se iz proračuna Unije isti stroški v nobenih okoliščinah ne krijejo dvakrat.

(17)

Cilji politike iz Programa bi bili obravnavani tudi kot upravičena področja za financiranje in naložbene operacije prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva programa InvestEU, zlasti v okviru političnih področij trajnostna infrastruktura in raziskave, inovacije ter digitalizacija. Finančna podpora bi se morala uporabiti za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin in ukrepi ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(18)

Skladnost in sinergije med Obzorjem Evropa in Programom bodo spodbujale konkurenčnost in inovativnost evropskega vesoljskega sektorja ter krepile avtonomnost Evrope pri dostopu do vesolja in njegovem izkoriščanju v zaščitenem in varnem okolju, pa tudi vlogo Evrope kot globalnega akterja. Prebojne rešitve v okviru Obzorja Evropa bi bile podprte s podatki in storitvami, ki jih Program daje na voljo raziskovalni in inovacijski skupnosti.

(19)

Da bi se čim bolj povečal socialno-ekonomski donos iz Programa, je nujno ohranjati najsodobnejše sisteme in jih nadgrajevati, da bi lahko izpolnjevali spreminjajoče se potrebe uporabnikov ter da bi sektor aplikacij navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti, ki jih omogoča vesoljska tehnologija, ponujal novosti. Unija bi morala podpirati dejavnosti, povezane z raziskavami in tehnološkim razvojem, ali začetne faze razvoja v zvezi z infrastrukturami, vzpostavljenimi v okviru Programa, ter podpirati raziskovalne in razvojne dejavnosti v zvezi z aplikacijami in storitvami, ki temeljijo na sistemih, vzpostavljenih v okviru Programa, in tako spodbujati gospodarske dejavnosti navzgor in navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti. Ustrezen instrument na ravni Unije za financiranje teh dejavnosti na področju raziskav in inovacij je Obzorje Evropa. Vendar pa bi se moral zelo specifičen del razvojnih dejavnosti financirati iz proračunskih sredstev, ki se komponentama Galileo in EGNOS dodelijo na podlagi te uredbe, zlasti kadar se te dejavnosti nanašajo na bistvene elemente, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira Galileo, kar bi spodbudilo razvoj aplikacij v različnih gospodarskih sektorjih. Tovrstno financiranje pa ne bi smelo ogroziti uvajanja ali obratovanja infrastrukture, vzpostavljene v okviru Programa.

(20)

Program bi moral za zagotovitev konkurenčnosti evropske vesoljske industrije v prihodnosti podpirati razvoj naprednih znanj in spretnosti na z vesoljem povezanih področjih ter podpirati dejavnosti izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bi bilo treba spodbujati enake možnosti, vključno z enakostjo spolov, da bi čim bolje izkoristili potencial državljanov Unije na tem področju.

(21)

V zvezi z infrastrukturo, namenjeno Programu, bi lahko bile potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi se lahko podprle v okviru Obzorja Evropa, da bi se zagotovila usklajenost z dejavnostmi ESA na tem področju. S sinergijami z Obzorjem Evropa bi bilo treba zagotoviti, da se raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju opredelijo in vzpostavijo v okviru postopka strateškega načrtovanja raziskav in inovacij. Vesoljski podatki in storitve, ki so brezplačno na voljo v okviru Programa, bi se uporabili za razvoj prebojnih rešitev z raziskavami in inovacijami, tudi v Obzorju Evropa, v podporo prednostnim nalogam politike Unije. V postopku strateškega načrtovanja v okviru Obzorja Evropa bi bile opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bi bili bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve Copernicus.

(22)

Pomembno je, da se vsa opredmetena in neopredmetena sredstva Unije ustvarijo ali razvijejo prek javnih naročil, ki jih Unija financira v okviru Programa. Da bi se v celoti spoštovale vse temeljne pravice, izhajajoče iz lastništva, bi bilo treba z vsemi obstoječimi lastniki skleniti potrebne dogovore. Tako lastništvo Unije ne bi smelo posegati v možnost, da Unija v skladu s to uredbo in kadar se na podlagi ocene vsakega posameznega primera zdi ustrezno, takšna sredstva da na voljo tretjim stranem ali jih odpiše.

(23)

Da bi se spodbudila čim širša uporaba storitev, ki jih ponuja Program, bi bilo smiselno poudariti, da se podatki, informacije in storitve zagotavljajo brez jamstva in brez poseganja v obveznosti, ki jih nalagajo pravno zavezujoče določbe.

(24)

Komisija bi morala biti zmožna pri opravljanju nekaterih svojih nalog neregulativne narave, po potrebi in v kolikšni meri je to nujno, za tehnično pomoč obrniti se na nekatere zunanje strani. Drugi subjekti, udeleženi pri javnem upravljanju Programa, bi morali prav tako imeti možnost, da zaprosijo za tako tehnično pomoč pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe.

(25)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno trajanje Programa, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (6).

(26)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (7), in zavezami za doseganje ciljev ZN za trajnostni razvoj, bi morali ukrepi v okviru te uredbe prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo najmanj 30 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bi morali biti opredeljeni med pripravo in izvajanjem Programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda. Evropski parlament, Svet in Komisija bodo sodelovali pri učinkoviti, pregledni in celoviti metodologiji, ki jo bo določila Komisija, da bi se ocenila poraba za cilje biotske raznovrstnosti v okviru vseh programov večletnega finančnega okvira, ob hkratnem upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju ciljev biotske raznovrstnosti.

(27)

Prihodke, ustvarjene s komponentami Programa, bi morala prejeti Unija, da bi se delno izravnale njene že izvedene naložbe, in s temi prihodki bi se moralo podpreti uresničevanje ciljev Programa. Iz istega razloga bi moralo biti mogoče v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določiti mehanizem za delitev prihodkov.

(28)

Za Program se uporablja finančna uredba. Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjih strokovnjakom.

(29)

Ker Program načeloma financira Unija, bi morala biti javna naročila za dejavnosti, financirane iz Programa, ki so oddana v okviru Programa, v skladu s pravili Unije. V tem okviru bi morala biti Unija odgovorna tudi za opredelitev ciljev na področju javnih naročil. Finančna uredba določa, da se lahko Komisija na podlagi rezultatov predhodne ocene opre na sisteme in postopke oseb ali subjektov, ki izvršujejo finančna sredstva Unije. Konkretne potrebne prilagoditve teh sistemov in postopkov ter ureditve za podaljšanje obstoječih pogodb bi bilo treba opredeliti v ustreznem sporazumu o okvirnem finančnem partnerstvu ali sporazumu o prispevku.

(30)

Program temelji na kompleksnih in nenehno spreminjajočih se tehnologijah. Odvisnost od takšnih tehnologij ustvarja negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru Programa, kolikor ta javna naročila vključujejo dolgoročne zaveze v zvezi z opremo ali storitvami. Zato so poleg pravil, določenih v finančni uredbi, potrebni posebni ukrepi v zvezi z javnimi naročili. Tako bi morala obstajati možnost, da se naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru uspešnosti njenega izvajanja ali določi najmanjša stopnja oddaje naročil podizvajalcem, zlasti zato, da se omogoči sodelovanje MSP ter zagonskih podjetij. Končno zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za komponente Programa, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato bi morala obstajati možnost, da se pogodbe sklenejo brez določitve fiksnih in dokončnih cen ter da se vanje vključijo določbe o varovanju finančnih interesov Unije.

(31)

Za povečanje javnega povpraševanja in inovacij v javnem sektorju bi moral Program spodbujati uporabo svojih podatkov, informacij in storitev Programa, da se na regionalni in lokalni ravni podpre razvoj prilagojenih rešitev v industriji ter MSP, in sicer prek z vesoljem povezanih partnerstev za inovacije, kot je navedeno v točki 7 Priloge 1 k finančni uredbi, kar bi omogočilo, da so zajete vse faze, od razvoja do uvedbe in naročanja prilagojenih interoperabilnih vesoljskih rešitev za javne storitve.

(32)

Za dosego ciljev Programa je pomembno, da se je mogoče, kadar je to ustrezno, opreti na zmogljivosti, ki jih nudijo javni in zasebni subjekti Unije, dejavni na področju vesolja, ter da je mogoče delovati na mednarodni ravni s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Zato je treba predvideti možnost, da se uporabijo vsa ustrezna orodja in metode upravljanja, določene v PDEU in finančni uredbi, ter skupni postopki javnega naročanja.

(33)

Zlasti v primeru nepovratnih sredstev izkušnje kažejo, da je dejavnosti spodbujanja uporabe pri uporabnikih in na trgu ter splošnega ozaveščanja bolje izvajati decentralizirano, kot pa da jih od zgoraj navzdol izvaja Komisija. Med ukrepe z najvišjo stopnjo uspešnosti za nove udeležence ter MSP spadajo kuponi, ki so oblika finančne podpore upravičenca do nepovratnih sredstev tretjim stranem. Vendar pa jih ovira zgornja meja finančne podpore, ki je določena v finančni uredbi. Zato bi bilo treba za Program to zgornjo mejo zvišati, da bi se ohranil korak z vedno večjim potencialom za komercialno uporabo v vesoljskem sektorju.

(34)

Oblike financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove zmožnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(35)

Na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (8) bi morale biti osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(36)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(37)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (10), (Euratom, ES) št. 2185/96 (11) in (EU) 2017/1939 (12) se finančni interese Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in preganjanje kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (13). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(38)

Članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, pa tudi države iz evropske sosedske politike, lahko v skladu z njihovimi zadevnimi sporazumi sodelujejo v Programu, z izjemo Galileo, EGNOS, GOVSATCOM in podkomponente nadzor in spremljanje v vesolju (SST). V Programu, z izjemo Galileo, EGNOS, GOVSATCOM in podkomponente SST, lahko sodelujejo tudi druge tretje države, in sicer na podlagi sporazuma, ki se sklene v skladu s členom 218 PDEU. Galileo in EGNOS bi morala biti odprta za sodelovanje članic EFTA, ki so članice EGP, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (14). Druge tretje države lahko sodelujejo v Galileo in EGNOS na podlagi sporazuma, ki se sklene v skladu s členom 218 PDEU. GOVSATCOM bi moral biti odprt za katero koli tretjo državo zgolj na podlagi sporazuma, ki se sklene v skladu s členom 218 PDEU.

(39)

V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(40)

Od mednarodnih organizacij, ki nimajo sedeža v Uniji in ki želijo dostop do storitev SST, ki niso javno dostopne, bi bilo treba zahtevati, da sklenejo sporazum v skladu s členom 218 PDEU. Mednarodne organizacije s sedežem v Uniji, ki so javne lastnice in upravljavke vesoljskih plovil, bi bilo treba šteti za glavne uporabnice SST.

(41)

Za javno dostopne informacije za storitve SST bi se moralo razumeti, da pomenijo kakršne koli informacije, za katere ima uporabnik razumno podlago, da jih šteje za zakonito dostopne. Storitve SST za preprečevanje trkov, ponovni vstop in razdrobljenost temeljijo na zunanjih javno dostopnih informacijah SST, ki so na voljo na podlagi zahteve za dostop. Zato bi bilo treba storitve SST za preprečevanje trkov, ponovni vstop in razdrobljenost razumeti kot javno dostopne storitve, za katere se ne bi smel zahtevati sporazum v skladu s členom 218 PDEU. Dostop do njih bi moral biti omogočen na zahtevo morebitnega uporabnika.

(42)

Za dobro javno upravljanje Programa je potrebna jasna porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene subjekte, da bi se izognili nepotrebnemu prekrivanju ter zmanjšali prekoračitve stroškov in zamude. Vsi akterji upravljanja bi morali v okviru svojih pristojnosti in v skladu z njimi podpirati doseganje ciljev Programa.

(43)

Države članice so na področju vesolja dejavne že dolgo. Imajo sisteme, infrastrukturo, nacionalne agencije in organe, povezane z vesoljem. Zato lahko pomembno prispevajo k vesoljskemu programu, zlasti k njegovemu izvajanju. Lahko bi sodelovale z Unijo pri spodbujanju storitev in aplikacij Programa. Komisija bi lahko imela možnost, da mobilizira sredstva, ki so na voljo državam članicam, izkoristi njihovo pomoč ter jim pod skupno dogovorjenimi pogoji zaupa neregulativne naloge v okviru izvajanja Programa. Poleg tega bi morale zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Države članice in Komisija bi morale tudi sodelovati med seboj ter z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da so frekvence, potrebne za Program, na voljo in zaščitene na ustrezni ravni, kar bo omogočilo nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi storitev, ki so na voljo, v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(44)

Komisija ima kot zagovornica splošnega interesa Unije odgovornost za izvajanje Programa ter mora prevzeti splošno odgovornost zanj in spodbujati njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih deležnikov bi morala Komisija imeti možnost, da ob upravičenih okoliščinah nekatere naloge zaupa drugim subjektom. Ker ima splošno odgovornost za Program, bi morala Komisija določiti glavne tehnične in operativne zahteve, potrebne za izvedbo sistemov in razvoj storitev. To bi morala storiti po posvetovanju s strokovnjaki držav članic, uporabniki in drugimi ustreznimi deležniki. Nazadnje, ob ugotovitvi, da na področju vesolja v skladu s členom 4(3) PDEU izvajanje pristojnosti s strani Unije ne preprečuje državam članicam, da bi izvajale svoje pristojnosti, bi morala Komisija zagotoviti skladnost dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Programa.

(45)

Poslanstvo Agencije Evropske unije za Program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki bo nadomestila in nasledila Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (16), je prispevati k Programu, zlasti na področju varnostne akreditacije ter razvoja trga in aplikacij navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti. Zato bi ji bilo treba podeliti nekatere naloge, povezane s temi področji. V zvezi z varnostjo in glede na izkušnje na tem področju bi morala biti Agencija odgovorna za naloge varnostne akreditacije za vse ukrepe Unije v vesoljskem sektorju. Na podlagi pozitivnih izkušenj pri spodbujanju uporabe Galileo in EGNOS med uporabniki ter njunega uveljavljanja na trgu bi bilo treba Agenciji zaupati tudi dejavnosti, s katerimi se med uporabniki povečuje stopnja uporabe drugih komponent Programa poleg komponent Galileo in EGNOS, ter dejavnosti razvoja aplikacij navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti za vse komponente Programa. To bi omogočilo Agenciji, da izkoristi ekonomija obsega in zagotovi priložnosti za razvoj aplikacij, ki bi temeljile na več komponentah Programa (integrirane aplikacije). Vendar pa te dejavnosti ne bi smele posegati v dejavnosti za povečanje stopnje uporabe med storitvami in uporabniki, ki jih Komisija zaupa pooblaščenim subjektom v okviru Copernicus. Pooblastitev Agencije za razvoj aplikacij navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti ne bi smela preprečevati drugim pooblaščenim subjektom, da razvijajo aplikacije navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti. Poleg tega bi morala Agencija opravljati naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prispevkih v okviru sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu, ki zajemajo druge posebne naloge, povezane z Programom. Pri prenosu nalog na Agencijo bi ji bilo treba zagotoviti ustrezne človeške, upravne in finančne vire.

(46)

V nekaterih ustrezno utemeljenih okoliščinah bi morala imeti Agencija možnost, da državam članicam ali skupini držav članic zaupa posebne naloge. To bi moralo biti omejeno na dejavnosti, ki jih Agencija ne more izvesti sama, in ne bi smelo vplivati na upravljanje programa in razdelitev nalog, kot je opredeljeno v tej uredbi.

(47)

Galileo in EGNOS sta kompleksna sistema, ki zahtevata intenzivno usklajevanje. Glede na to, da sta komponenti Programa, bi morala to usklajevanje izvajati institucija ali organ Unije. Zaradi strokovnega znanja, ki je bilo razvito v preteklih letih, je Agencija najprimernejši organ za usklajevanje vseh operativnih nalog, povezanih z obratovanjem teh sistemov, razen za mednarodno sodelovanje. Agenciji bi bilo zato treba zaupati upravljanje obratovanja Galileo in EGNOS. Kljub temu pa to ne pomeni, da bi morala Agencija sama opravljati vse naloge v zvezi z obratovanjem teh sistemov. Lahko bi se oprla na strokovno znanje drugih subjektov, zlasti ESA. To bi moralo zajemati tudi dejavnosti v zvezi z razvojem sistemov, oblikovanjem in razvojem delov zemeljskega segmenta in satelitov, kar bi bilo treba zaupati ESA. Dodeljevanje nalog drugim subjektom temelji na pristojnostih takih subjektov in ne bi smelo povzročiti podvajanja dela.

(48)

ESA je mednarodna organizacija z obsežnim strokovnim znanjem na področju vesolja, ki je leta 2004 z Evropsko skupnostjo sklenila okvirni sporazum (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum 2004) (17). Zato je pomembna partnerica pri izvajanju Programa, s katero bi bilo treba vzpostaviti ustrezne odnose. V zvezi s tem in v skladu s finančno uredbo bi Komisija morala skleniti sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu z ESA in Agencijo, ki bi urejal vse finančne odnose med Komisijo, Agencijo in ESA, zagotovil njihovo usklajenost ter bi bil skladen z okvirnim sporazumom iz leta 2004, zlasti s členoma 2 in 5 navedenega sporazuma. Ker pa ESA ni organ Unije in se zanjo ne uporablja pravo Unije, je za zagotovitev zaščite interesov Unije in njenih držav članic bistveno, da ESA sprejme ustrezne ukrepe in da so, kar zadeva izvrševanje proračuna, naloge, ki so ji zaupane, skladne z odločitvami Komisije. Sporazum bi moral vsebovati tudi vse določbe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije.

(49)

Delovanje Satelitskega centra Evropske unije (SATCEN) kot evropske avtonomne zmogljivosti za zagotavljanje dostopa do informacij in storitev, ki so rezultat uporabe ustreznih vesoljskih sredstev in dodatnih podatkov, je že bilo priznano z izvajanjem Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18).

(50)

Za strukturno vključitev zastopanosti uporabnikov v upravljanje sistema GOVSATCOM ter za združevanje potreb in zahtev uporabnikov prek nacionalnih in civilnovojaških razmejitev bi morali relevantni subjekti Unije s tesnimi stiki z uporabniki, kot so Evropska obrambna agencija, Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za nadzor ribištva, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vojaška/civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij ter Center za usklajevanje nujnega odziva, imeti usklajevalno vlogo za posamezne skupine uporabnikov. Na združeni ravni bi morala Agencija za skupnosti civilnih uporabnikov usklajevati uporabniške vidike ter imeti možnost spremljati operativno uporabo, povpraševanje, skladnost z zahtevami ter spreminjajoče se potrebe in zahteve.

(51)

Zaradi velikega pomena z vesoljem povezanih dejavnosti za gospodarstvo Unije in življenja državljanov Unije bi morali biti ključni prednostni nalogi Programa zagotavljanje dvojne narave sistemov in aplikacij, ki temeljijo na teh sistemih, ter doseganje in ohranjanje visoke stopnje varnosti, zlasti zaradi zaščite interesov Unije in njenih držav članic, vključno v zvezi s tajnimi in drugimi občutljivimi netajnimi podatki.

(52)

Komisija in visoki predstavnik bi morala brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti v okviru svojih pristojnosti zagotoviti varnost Programa v skladu s to uredbo in, kadar je to ustrezno, s Sklepom Sveta (SZVP) 2021/698 (19).

(53)

Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) lahko glede na svoje specifično strokovno znanje in redne kontakte z organi tretjih držav in mednarodnih organizacij v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (20) pomaga Komisiji pri izvajanju nekaterih nalog v zvezi z varnostjo Programa na področju zunanjih odnosov.

(54)

Brez poseganja v izključno pristojnost držav članic na področju nacionalne varnosti, kot je določeno v členu 4(2) PEU, in na pravico držav članic, da v skladu s členom 346 PDEU zaščitijo svoje bistvene varnostne interese, bi bilo treba poskrbeti za posebno upravljanje varnosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje Programa. To upravljanje bi moralo temeljiti na treh ključnih načelih. Prvo načelo je, da je treba bogate in edinstvene izkušnje držav članic na področju varnostnih zadev nujno upoštevati v največji možni meri. Drugo načelo je, da morajo biti zaradi preprečevanja nasprotij interesov in morebitnih pomanjkljivosti pri uporabi varnostnih pravil operativne funkcije ločene od funkcij v zvezi z varnostno akreditacijo. In tretje načelo je, da je subjekt, ki je odgovoren za upravljanje vseh ali dela komponent Programa, hkrati tudi najprimernejši za upravljanje varnosti nalog, ki so mu zaupane. Varnost Programa bi temeljila na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju Galileo, EGNOS in Copernicus v zadnjih letih. Dobro upravljanje varnosti zahteva tudi, da morajo biti vloge ustrezno porazdeljene med različne akterje. Kot odgovorna za izvajanje Programa bi morala Komisija brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti določiti splošne varnostne zahteve, ki veljajo za vsako posamezno komponento Programa.

(55)

Kibernetska varnost evropske vesoljske infrastrukture, tako na Zemlji kot v vesolju, je bistvena za zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistemov in storitev. Pri določanju varnostnih zahtev bi bilo zato treba ustrezno upoštevati potrebo po zaščiti sistemov in njihovih storitev pred kibernetskimi napadi, vključno z uporabo novih tehnologij.

(56)

Komisija bi morala po potrebi po analizi tveganja in nevarnosti določiti strukturo za spremljanje varnosti. Ta struktura za spremljanje varnosti bi morala biti subjekt, ki ustreza navodilom, pripravljenim v okviru Sklepa (SZVP) 2021/698. Za Galileo bi ta organ moral biti Center za nadzor varnosti Galileo. Kar zadeva izvajanje Sklepa (SZVP) 2021/698, bi morala biti vloga odbora za varnostno akreditacijo omejena na zagotavljanje informacij o varnostni akreditaciji sistema Svetu ali visokemu predstavniku.

(57)

Zaradi edinstvenosti in kompleksnosti Programa in njegove povezave z varnostjo bi bilo treba pri varnostni akreditaciji upoštevati priznana in uveljavljena načela. Zato je nujno, da se dejavnosti varnostne akreditacije izvajajo na podlagi skupne odgovornosti za varnost Unije in njenih držav članic, in sicer s prizadevanjem za dosego soglasja in vključitev vseh, ki jih to zadeva, ter z uvedbo postopka za stalno spremljanje tveganja. Nujno je tudi, da se tehnične dejavnosti varnostne akreditacije zaupajo strokovnjakom, ki so ustrezno usposobljeni za akreditiranje kompleksnih sistemov in imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje.

(58)

Tajne podatke EU je treba obravnavati v skladu z varnostnimi pravili, določenimi v Sklepu Sveta 2013/488/EU (21) in Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (22). V skladu s Sklepom 2013/488/EU morajo države članice spoštovati načela in minimalne standarde, določene v njem, da se zagotovi enakovredna raven zaščite tajnih podatkov EU.

(59)

Za zagotovitev varne izmenjave informacij bi bilo treba sprejeti ustrezne sporazume, da se zagotovi zaščita tajnih podatkov EU, posredovanih tretjim državam in mednarodnim organizacijam v okviru Programa.

(60)

Pomemben cilj Programa je zagotavljati njegovo varnosti in krepitev strateške avtonomije na področju ključnih tehnologij in vrednostnih verig, obenem pa ohranjanje odprtega gospodarstva, vključno s prosto in pravično trgovino, ter izkoriščanje možnosti, ki jih vesolje ponuja za varnost Unije in njenih držav članic. V posebnih primerih ta cilj zahteva v posebnih primerih določitev ustreznih pogojev za upravičenost in sodelovanje, da se zagotovi zaščita celovitosti, varnosti in odpornosti operativnih sistemov Unije. To ne bi smelo ogroziti potrebe po konkurenčnosti in stroškovni učinkovitosti. Komisija bi morala pri ocenjevanju pravnih subjektov, nad katerimi izvaja nadzor tretja država ali subjekt iz tretje države, upoštevati načela in merila, določena v Uredbi (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

(61)

V okviru Programa se nekateri podatki, ki sicer niso tajni, obravnavajo v skladu z že veljavnimi pravnimi akti Unije ali nacionalnimi zakoni, pravili in predpisi, vključno z omejitvami glede razširjanja.

(62)

Satelitske navigacijske sisteme in sisteme za opazovanje Zemlje uporablja vse več ključnih gospodarskih sektorjev, zlasti promet, telekomunikacije, kmetijstvo in energetika. Program bi moral izkoristiti sinergije med temi sektorji in pri tem upoštevati koristi, ki jim jih prinašajo vesoljske tehnologije, podpirati razvoj združljive opreme ter spodbujati razvoj ustreznih standardov in certifikatov. Vse več je tudi sinergij med vesoljskimi dejavnostmi in dejavnostmi, povezanimi z varnostjo in obrambo Unije in njenih držav članic. Popoln nadzor nad satelitsko navigacijo bi zato moral zagotavljati tehnološko neodvisnost Unije, dolgoročno tudi za sestavne dele infrastrukturne opreme, in zagotoviti njeno strateško avtonomnost.

(63)

Cilj Galileo je vzpostavitev in upravljanje prve infrastrukture za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene in ki jo lahko uporablja vrsta javnih in zasebnih akterjev v Evropi in po vsem svetu. Galileo deluje neodvisno od drugih obstoječih ali morebitnih prihodnjih sistemov in s tem med drugim prispeva k strateški avtonomnosti Unije. Druga generacija Galileo bi morala biti postopno uvedena pred letom 2030, sprva z zmanjšano operativno zmogljivostjo.

(64)

Cilj EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, zlasti tistih, ki jih oddaja Galileo. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, bi morale do konca leta 2026 predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Ciper, Azore, Kanarske otoke in Madeiro. Na področju letalstva bi morala imeti ta ozemlja možnost, da bi EGNOS uporabila za navigacijske službe zračnega prometa na vseh ravneh učinkovitosti, ki jih podpira EGNOS. Kolikor je to tehnično izvedljivo in kar zadeva varovanje življenj, bi se geografska pokritost storitev, ki jih zagotavlja EGNOS, na podlagi mednarodnih sporazumov lahko razširila tudi na druge svetovne regije. Brez poseganja v Uredbo (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (24) in v potrebno spremljanje kakovosti storitev Galileo za namene letalstva bi bilo treba opozoriti, da čeprav se lahko signali, ki jih oddaja Galileo, uporabljajo tudi za lažje določanje položaja zrakoplovov v vseh fazah leta prek nujnega sistema za povečevanje, vključno z regionalnim, lokalnim in elektronskim sistema na krovu, so lahko v storitve upravljanja zračnega prometa (ATM) in navigacijske službe zračnega prometa (ANS) vključeni samo lokalni ali regionalni sistemi za povečevanje, kot je EGNOS v Evropi. Storitev EGNOS za varovanje življenj bi morala biti zagotovljena v skladu z veljavnimi standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (v nadaljnjem besedilu: standardi ICAO).

(65)

Nujno je treba zagotoviti trajnost Galileo in EGNOS ter kontinuiteto, razpoložljivost, natančnost, zanesljivost in varnost njunih storitev. V spreminjajočem se okolju in na hitro razvijajočem se trgu je treba tudi poskrbeti za njun nadaljnji razvoj ter zasnovati nove generacije teh sistemov, vključno z razvojem povezanega vesoljskega in zemeljskega segmenta.

(66)

Izraz „komercialna storitev“ iz Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (25) zaradi razvoja te storitve ni več primeren. Namesto tega sta bili v Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2017/224 (26) opredeljeni ločeni storitvi, in sicer zelo natančna storitev in storitev za avtentikacijo.

(67)

Za optimizacijo uporabe storitev bi morale biti storitve, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, združljive in interoperabilne tako med seboj, vključno na ravni uporabnikov, pa tudi, kolikor je mogoče, z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi in s konvencionalno radionavigacijo, kadar sta tovrstna združljivost in interoperabilnost določeni v mednarodnih sporazumih, in sicer brez poseganja v cilj strateške avtonomnosti Unije.

(68)

Glede na pomembnost zemeljske infrastrukture za Galileo in EGNOS in njenega vpliva na njuno varnost bi morala lokacijo te infrastrukture določiti Komisija. Zemeljska infrastruktura teh sistemov bi se morala tudi v prihodnje uvajati po odprtem in preglednem postopku, pri čemer lahko sodeluje Agencija, kjer je to ustrezno glede na njene pristojnosti.

(69)

Da bi kar najbolj povečali socialno-ekonomske koristi Galileo in EGNOS in pri tem prispevali k strateški avtonomnosti Unije, zlasti v občutljivih sektorjih in na področju varnosti in zaščite, bi bilo treba spodbujati uporabo storitev, ki jih zagotavljata EGNOS in Galileo, v drugih politikah Unije, tudi z regulativnimi sredstvi, kadar je to upravičeno in koristno. Tudi ukrepi za spodbujanje uporabe teh storitev v vseh državah članicah so pomemben del procesa.

(70)

Komponente Programa bi morale spodbujati uporabo digitalne tehnologije v vesoljskih sistemih, distribucijo podatkov in storitev ter razvoj navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti. V tem kontekstu bi bilo treba posebno pozornost nameniti pobudam in ukrepom, ki jih je Komisija predlagala v svojih sporočilih z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“ in z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Akcijski načrt za 5G v Evropi“.

(71)

Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Unijo podprli pri prizadevanju za neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področju okolja, podnebnih sprememb, morja in pomorske politike, kmetijstva in razvoja podeželja, ohranjanja kulturne dediščine, civilne zaščite, spremljanja kopnega in infrastrukture, varnosti in digitalnega gospodarstva.

(72)

Copernicus bi moral temeljiti na dejavnostih in dosežkih na podlagi Uredbe (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (27) o vzpostavitvi programa Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus) ter Uredbe (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (28), ki je vzpostavila predhodnik programa za globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES) in pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti, zagotoviti kontinuiteto teh dejavnosti in dosežkov in jih še okrepiti, ob upoštevanju najnovejših trendov na področju raziskav, tehnološkega napredka in inovacij, ki vplivajo na opazovanje Zemlje, ter razvoja analitike velepodatkov in umetne inteligence ter s tem povezanih strategij in pobud na ravni Unije, kot je Komisija navedla v svoji beli knjigi o umetni inteligenci z dne 19. februarja 2020 z naslovom „Evropski pristop k odličnosti in zaupanju” ter v svojem sporočilu z dne 19. februarja 2020 z naslovom „Evropska strategija za podatke”. Za razvoj novih sredstev bi Komisija morala tesno sodelovati z državami članicami, ESA, Evropsko organizacijo za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT) in po potrebi z drugimi subjekti, ki imajo v lasti ustrezna vesoljska sredstva ter sredstva in situ. V največji možni meri bi moral Copernicus uporabiti zmogljivosti za opazovanje Zemlje iz vesolja držav članic, ESA, EUMETSAT in drugih subjektov, vključno s komercialnimi pobudami v Uniji, ter s tem prispevati tudi k razvoju donosnega komercialnega vesoljskega sektorja v Evropi. Kadar je to izvedljivo in ustrezno, bi moral Copernicus uporabiti tudi razpoložljive podatke in situ in pomožne podatke, ki jih v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (29) zagotovijo predvsem države članice. Komisija bi morala sodelovati z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, da se zagotovi učinkovit dostop in uporaba sklopov podatkov in situ za Copernicus.

(73)

Copernicus bi se moral izvajati v skladu s cilji Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (30), zlasti v skladu s cilji glede preglednosti, ustvarjanja pogojev, ki omogočajo razvoj storitev, ter prispevanja h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest v Uniji. Dostop do podatkov in informacij Copernicus bi moral biti prost in neomejen.

(74)

Ves potencial, ki ga ima Copernicus za družbo in gospodarstvo Unije, bi bilo treba popolnoma sprostiti širše od neposrednih upravičencev, in sicer tako, da se poveča stopnja uporabe pri uporabnikih, za kar je treba sprejeti dodatne ukrepe, da bi lahko te podatke uporabljali tudi nestrokovnjaki, s čimer bi se spodbudili rast, ustvarjanje delovnih mest in prenosi znanja.

(75)

Copernicus je uporabniško usmerjen program. Njegov razvoj bi zato moral temeljiti na razvijajočih se zahtevah glavnih uporabnikov Copernicus, hkrati pa bi moral upoštevati tudi nastanek novih javnih ali zasebnih skupnosti uporabnikov. Copernicus bi se moral opreti na analizo možnosti za zadovoljevanje razvijajočih se potreb uporabnikov, vključno s tistimi, ki so povezane z izvajanjem in spremljanjem politik Unije, za katere je potrebna stalna in učinkovita udeleženost uporabnikov, zlasti v zvezi z opredelitvijo in potrjevanjem zahtev.

(76)

Copernicus se že izvaja. Zato je pomembno zagotoviti kontinuiteto že obstoječe infrastrukture in storitev, hkrati pa jih prilagoditi spreminjajočim se potrebam uporabnikov, spreminjajočemu se tržnemu okolju, zlasti pojavu privatnih akterjev v vesolju, in družbeno-političnemu razvoju, za kar je potrebna zmožnost hitrega odzivanja. To zahteva razvoj funkcionalne strukture Copernicus, da bi bolje odražal premik od prve faze operativnih storitev k zagotavljanju naprednih in bolj ciljno usmerjenih storitev novim skupnostim uporabnikov ter k spodbujanju trgov navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti z dodano vrednostjo. V ta namen bi bilo treba pri njegovem nadaljnjem izvajanju sprejeti pristop, ki bi temeljil na podatkovni vrednostni verigi, tj. pridobivanju podatkov, obdelavi, razširjanju in uporabi podatkov in informacij ter dejavnostih za povečanje stopnje uporabe med uporabniki in uveljavljanja na trgu in za izgradnjo zmogljivosti, medtem ko bi bile v procesu strateškega načrtovanja v okviru Obzorja Evropa opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki bi morale uporabljati Copernicus.

(77)

V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture, pripravo dolgoročne zamenjave satelitov na koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, ki bodo obravnavale zlasti nove sisteme opazovanja, s katerimi se bo podprlo reševanje izziva svetovnih podnebnih sprememb, kot je spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov. Dejavnosti v okviru Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije v kmetijstvu, upravljanju z gozdnimi, vodnimi in morskimi viri ter kulturni dediščini, kot je spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov. Pri tem bi se moral Copernicus opreti na naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), tudi naložbe držav članic, ESA in EUMETSAT, in jih kar najbolj izkoristiti ter preučiti nove operativne in poslovne modele za nadaljnjo dopolnitev zmogljivosti Copernicus. Nadaljnji razvoj svoje varnostne razsežnosti, da bi se Copernicus lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi lahko temeljil na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja.

(78)

V okviru funkcije za obdelavo podatkov in informacij bi moral Copernicus zagotavljati svojo dolgoročno vzdržnost in nadaljnji razvoj svojih storitev, informacije za zadovoljitev potreb javnega sektorja in tistih, ki izhajajo iz mednarodnih zavez Unije, ter čim bolj povečati priložnosti za komercialno uporabo. Copernicus bi moral na evropski, nacionalni, lokalni in svetovni ravni zagotavljati zlasti informacije o sestavi ozračja in kakovosti zraka; informacije o stanju in dinamiki oceanov; informacije v podporo spremljanju kopnega in ledu, ki so v pomoč pri izvajanju politik Unije ter nacionalnih in lokalnih politik; informacije v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic; geoprostorske informacije v podporo obvladovanju izrednih razmer, vključno prek dejavnosti preprečevanja, zagotavljanju okoljske skladnosti, kot tudi in civilni zaščiti, vključno s podporo zunanjemu delovanju Unije. Komisija bi morala opredeliti ustrezne pogodbene ureditve, ki bi spodbujale trajnost zagotavljanja storitev.

(79)

Pri izvajanju storitev Copernicus bi se morala Komisija zanašati na pristojne subjekte, zadevne agencije Unije, skupine ali konzorcije nacionalnih organov ali kateri koli drug zadevni organ, ki bi lahko bil upravičen za sklenitev sporazuma o prispevkih. Pri izbiri teh subjektov bi morala Komisija zagotoviti, da ni motenj v delovanju in zagotavljanju storitev ter da imajo zadevni subjekti v zvezi z varnostno občutljivimi podatki ustrezne zmogljivosti za zgodnje opozarjanje in spremljanje kriznih razmer v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter zlasti skupne varnostne in obrambne politike. V skladu s členom 154(2) finančne uredbe morajo osebe in subjekti, ki so pooblaščeni za izvrševanje sredstev Unije, spoštovati načelo nediskriminacije do vseh držav članic. Skladnost s tem načelom bi bilo treba zagotoviti z ustreznimi sporazumi o prispevkih v zvezi z zagotavljanjem storitev Copernicus.

(80)

Izvajanje storitev Copernicus bi moralo spodbujati javno uporabo storitev, saj bi uporabniki lahko predvideli razpoložljivost in razvoj storitev, ter spodbujati sodelovanje z državami članicami in drugimi stranmi. V ta namen bi morali Komisija in njeni pooblaščeni subjekti pri nadaljnjem razvoju portfelja storitev in informacij Copernicus tesno sodelovati s skupnostmi glavnih uporabnikov Copernicus iz vse Evrope za zagotovitev, da se zadosti spreminjajočim se potrebam javnega sektorja in politik ter se lahko tako kar najbolj poveča stopnja uporabe podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Komisija in države članice bi morale sodelovati, da bi razvile komponento Copernicus in situ ter olajšale vključevanje podatkov Copernicus in situ v zbirke vesoljskih podatkov za nadgrajene storitve Copernicus.

(81)

Politika brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov Copernicus je bila ocenjena kot eden najuspešnejših elementov izvajanja Copernicus in je bila ključnega pomena pri spodbujanju velikega povpraševanja po njegovih podatkih in informacijah, s čimer je ta program postal eden največjih svetovnih ponudnikov podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Nedvomno je treba zagotoviti dolgoročno in varno kontinuiteto zagotavljanja brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov, dostop do teh podatkov pa bi bilo treba zavarovati, da bi uresničili ambiciozne cilje, določene v vesoljski strategiji za Evropo. Podatki Copernicus so ustvarjeni predvsem zato, da bi koristili evropskim državljanom, in s tem, ko so ti podatki prosto dostopni po vsem svetu, se povečujejo priložnosti sodelovanja za podjetja in akademike iz Unije ter prispeva k učinkovitemu evropskemu vesoljskemu ekosistemu. Če bi dostop do podatkov in informacij Copernicus kakor koli omejili, bi bilo to treba storiti v skladu s politiko glede podatkov Copernicus, kot je določeno v tej uredbi in Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1159/2013 (31).

(82)

Pod ustreznimi pogoji in omejitvami bi bilo treba omogočiti popoln, odprt in brezplačen dostop do podatkov in informacij, pridobljenih v okviru Copernicus, da bi se spodbudila njihova uporaba in souporaba ter okrepili evropski trgi za opazovanje Zemlje, zlasti v sektorju navzdol v verigi vesoljskih dejavnosti, s čimer bi se omogočila rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji. S tem bi se morali še naprej zagotavljati podatki in informacije z visoko stopnjo doslednosti, stalnosti, zanesljivosti in kakovosti. To zahteva obsežen in uporabnikom prijazen dostop do podatkov Copernicus in informacij Copernicus ter njihovo obdelavo in uporabo z različnimi stopnjami pravočasnosti, za kar bi morala Komisija še naprej uporabljati celostni pristop tako na ravni Unije kot držav članic, kar bi omogočilo tudi združevanje z drugimi viri podatkov in informacij. Zato bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da bodo podatki Copernicus in informacije Copernicus zlahka in dejansko dostopni in jih bo mogoče enostavno in učinkovito uporabiti, zlasti s spodbujanjem storitev dostopa do podatkov in informacij v državah članicah ter, kadar je mogoče, s spodbujanjem interoperabilnosti med obstoječimi evropskimi infrastrukturami za podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, da se vzpostavijo sinergije s temi sredstvi, da bi se čim bolj povečala in okrepila uporaba podatkov Copernicus in informacij Copernicus na trgu.

(83)

Komisija bi morala v skladu s to uredbo in veljavnimi pravicami tretjih strani pri določanju pogojev za izdajo licenc za podatke tretjih strani sodelovati s ponudniki podatkov, da se olajša njihova uporaba v Copernicus. Nekateri podatki Copernicus in informacije Copernicus, vključno s slikami visoke ločljivosti, lahko vplivajo na varnost Unije ali držav članic, zato je mogoče v ustrezno utemeljenih primerih sprejeti ukrepe v odziv na tveganja in grožnje za varnost Unije in držav članic.

(84)

Da se nacionalni, regionalni in lokalni organi, MSP, znanstveniki in raziskovalci spodbudijo k uporabi podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, in tehnologij za opazovanje Zemlje ter se jim olajša uporaba teh podatkov in tehnologij, bi bilo treba z dejavnostmi za povečanje stopnje uporabe med uporabniki spodbujati namenska omrežja za razširjanje podatkov Copernicus, vključno z nacionalnimi in regionalnimi organi, kot sta Releji Copernicus in Akademija Copernicus. V zvezi s tem bi si morale Komisija in države članice prizadevati za vzpostavitev tesnejših povezav med Copernicus ter politikami Unije in nacionalnimi politikami, da bi se spodbudilo povpraševanje po komercialnih aplikacijah in storitvah ter da bi lahko podjetja, zlasti MSP ter zagonska podjetja, razvijala aplikacije na podlagi podatkov Copernicus in informacij Copernicus, s pomočjo katerih bi se v Evropi vzpostavil konkurenčen ekosistem podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje.

(85)

Na mednarodnem področju bi moral Copernicus zagotavljati natančne in zanesljive informacije za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter v podporo zunanji politiki in politiki razvojnega sodelovanja Unije. Copernicus bi bilo treba obravnavati kot evropski prispevek h Globalnemu sistemu sistemov za opazovanje zemlje, Odboru za satelite za opazovanje Zemlje, Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 1992, doseganju ciljev ZN za trajnostni razvoj in Sendajskemu okviru za zmanjševanje tveganja nesreč. Komisija bi morala vzpostaviti ali ohraniti ustrezno sodelovanje z ustreznimi sektorskimi organi ZN in Svetovno meteorološko organizacijo.

(86)

Kadar je to ustrezno, bi se morala Komisija pri izvajanju Copernicus, kar zadeva razvoj, usklajevanje, izvajanje in razvoj vesoljskih komponent, dostop do podatkov tretjih strani, ko je to ustrezno, ter izvajanje namenskih misij, kadar tega ne počne kakšen drug subjekt, opreti na evropske mednarodne organizacije, s katerimi je že sklenila partnerstva, zlasti na ESA. Poleg tega bi se morala Komisija opreti na EUMETSAT, kar zadeva izvajanje namenskih misij ali njihovih delov in, kadar je to ustrezno, dostop do podatkov sodelujočih misij v skladu s strokovnim znanjem in pooblastili EUMETSAT.

(87)

Na področju storitev bi morala Komisija ustrezno izkoristiti posebne zmogljivosti agencij Unije, kot so Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za pomorsko varnost, Frontex, SATCEN ter medvladni Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi, pa tudi že izvedene evropske naložbe prek podjetja Mercator Ocean v storitve spremljanja morskega okolja. Kar zadeva varnost, se bi z visokim predstavnikom skušal doseči celovit pristop na ravni Unije. Skupno raziskovalno središče (JRC) Komisije je dejavno sodelovalo že na začetku pobude GMES in je podpiralo razvoj v zvezi z Galileo in podkomponento vesoljski vremenski dogodki (SWE). V skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 JRC upravlja storitev Copernicus za obvladovanje izrednih razmer in globalno komponento storitve Copernicus za spremljanje kopnega; prispeva k pregledu kakovosti in ustreznosti podatkov in informacij ter k prihodnjemu razvoju. Komisija bi se morala pri izvajanju Programa tudi v prihodnje opirati na znanstveno in tehnično svetovanje JRC.

(88)

Unija je na podlagi zahtev Evropskega parlamenta in Sveta iz Sklepa št. 541/2014/EU vzpostavila okvir podpore za SST. Vesoljski odpadki resno ogrožajo varnost in trajnost vesoljskih dejavnosti. Podkomponenta SST je zato bistvena za ohranitev kontinuitete komponent Programa in njihovih prispevkov k politikam Unije. S prizadevanji za preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov podkomponenta SST prispeva k zagotavljanju trajnostnega in zajamčenega dostopa do vesolja ter njegove uporabe, kar je globalni skupni cilj. V tem kontekstu bi to lahko podprlo pripravo evropskih projektov za čiščenje Zemljine orbite.

(89)

Učinkovitost in avtonomija zmogljivosti v okviru podkomponente SST bi se morali naprej razvijati. V ta namen bi morala na podlagi podatkov iz mreže senzorjev SST podkomponenta SST vzpostaviti avtonomen evropski katalog vesoljskih objektov. Kadar je ustrezno, bi lahko Unija razmislila o tem, da bi nekatere svoje podatke dala na voljo za komercialne, nekomercialne in raziskovalne namene. Podkomponenta SST bi morala še naprej podpirati delovanje in zagotavljanje storitev SST. Ker so storitve SST uporabniško usmerjene, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne mehanizme za zbiranje zahtev uporabnikov, vključno z varnostnimi zahtevami in s tistimi, ki se nanašajo na prenos pomembnih informacij javnim ustanovam in od javnih ustanov, da bi se izboljšala učinkovitost sistema, ob hkratnem spoštovanju nacionalne varnosti in varnostnih politik.

(90)

Zagotavljanje storitev SST bi moralo temeljiti na sodelovanju med Unijo in državami članicami ter na uporabi obstoječih in prihodnjih nacionalnih strokovnih znanj in sredstev, vključno s tistimi, ki so bila razvita prek ESA ali Unije. Obstajati bi morala možnost zagotavljanja finančne podpore razvoju novih senzorjev SST. Ob upoštevanju občutljive narave SST bi morale države članice, ki sodelujejo v podkomponenti SST, ohraniti nadzor nad nacionalnimi senzorji in njihovim delovanjem, vzdrževanjem in obnovo ter nad obdelavo podatkov, na podlagi katerih se zagotavljajo storitve SST.

(91)

Države članice z lastništvom ali dostopom do ustreznih zmogljivosti, ki so na voljo za podkomponento SST, bi morale imeti možnost sodelovati pri zagotavljanju storitev SST. Za sodelujoče države članice v konzorciju, ustanovljenem s Sklepom št. 541/2014/EU, bi moralo veljati, da imajo lastništvo ali dostop do ustreznih zmogljivosti, ki so na voljo za podkomponento SST. Države članice, ki želijo sodelovati pri zagotavljanju storitev SST, bi morale predložiti enoten skupen predlog in dokazati skladnost z dodatnimi elementi v zvezi z operativno ureditvijo. Določiti bi bilo treba ustrezna pravila za izbor in organizacijo teh držav članic.

(92)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejem podrobnih postopkov in elementov za ugotavljanje udeležbe držav članic pri zagotavljanju storitev SST. Kadar ni vložen noben skupen predlog držav članic, ki želijo sodelovati pri zagotavljanju storitev SST, ali kadar Komisija meni, da takšen vložen predlog ne izpolnjuje določenih meril, bi morala Komisija imeti možnost, da začne drugi korak za vzpostavitev sodelovanja držav članic pri zagotavljanju storitev SST. V postopkih in elementih za drugi korak bi morale biti opredeljene orbite, ki jih je treba zajeti, in bi se moralo upoštevati, da je treba čim bolj povečati sodelovanje držav članic pri zagotavljanju storitev SST. Kadar ti postopki in elementi predvidevajo možnost, da Komisija izbere več predlogov, da se zajamejo vse orbite, bi bilo prav tako treba zagotoviti ustrezne mehanizme za usklajevanje med skupinami držav članic in učinkovito rešitev, da se zajamejo vse storitve SST. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (32).

(93)

Ko se podkomponenta SST vzpostavi, bi moral upoštevati načela dopolnjevanja dejavnosti in kontinuitete visokokakovostnih uporabniško usmerjenih storitev SST, temeljiti pa bi moral na najboljšem strokovnem znanju. Zato bi se bilo treba pri podkomponenti SST izogibati nepotrebnemu podvajanju. Odvečne zmogljivosti bi morale zagotavljati kontinuiteto, kakovost in odpornost storitev SST. Dejavnosti skupin strokovnjakov bi morale prispevati k temu, da se izogne takemu nepotrebnemu podvajanju.

(94)

Poleg tega bi morala podkomponenta SST spodbujati obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, kot so smernice za zmanjšanje vesoljskih odpadkov odbora ZN COPUOS in smernice za dolgoročno vzdržnost vesoljskih dejavnosti, ali druge pobude za zagotovitev varnosti, zaščite in vzdržnosti vesoljskih dejavnosti. Da bi se zmanjšalo tveganje trkov, bi si bilo treba v okviru podkomponente SST prizadevati tudi za sinergije s pobudami za dejavno odstranjevanje in nevtraliziranje vesoljskih odpadkov. Podkomponenta SST bi morala prispevati k zagotavljanju miroljubne uporabe in raziskovanja vesolja. Povečanje vesoljskih dejavnosti lahko vpliva na mednarodne pobude na področju upravljanja vesoljskega prometa. Unija bi morala spremljati ta razvoj in bi ga lahko upoštevala pri vmesnem pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira.

(95)

Dejavnosti v okviru podkomponent SST, SWE in NEO bi morali upoštevati sodelovanje z mednarodnimi partnerji, zlasti Združenimi državami, mednarodnimi organizacijami in drugimi tretjimi stranmi, zlasti za preprečevanje trkov v vesolju, preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov in povečanje pripravljenosti na učinke ekstremnih vesoljskih vremenskih dogodkov in objektov v bližini Zemlje.

(96)

Varnostni odbor Sveta je priporočil vzpostavitev strukture za obvladovanje tveganja, da bi bila pri izvajanju Sklepa št. 541/2014/EU ustrezno upoštevana vprašanja glede varnosti podatkov. V ta namen in ob upoštevanju že opravljenega dela bi morale države članice, ki sodelujejo v podkomponenti SST, določiti ustrezne strukture in postopke za obvladovanje tveganja.

(97)

Varnost državljanov lahko ogrozijo ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki, ki motijo tudi delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru Programa določiti podkomponento SWE, da bi se ocenila tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, povečala ozaveščenost o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbelo za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev SWE in izboljšale zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve SWE. Komisija bi morala prednostno razvrstiti sektorje, za katere se bodo zagotavljale operativne storitve SWE, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno bi se lahko obravnavale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bi bile potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev SWE. Zagotavljanje storitev SWE bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih in zmogljivostih Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic, evropskih in mednarodnih organizacij in vključevanje zasebnega sektorja.

(98)

Bela knjiga Komisije z dne 1. marca 2017 o prihodnosti Evrope, Rimska izjava voditeljev držav in vlad 27 držav članic EU z dne 25. marca 2017 ter več resolucij Evropskega parlamenta opozarjajo, da ima Unija pomembno vlogo pri zagotavljanju varne, varovane in odporne Evrope, ki je sposobna obravnavati izzive, kot so regionalni konflikti, terorizem, kibernetske grožnje in naraščajoči migracijski pritiski. Varen in zagotovljen dostop do satelitskih komunikacij je nepogrešljivo orodje za varnostne akterje, združevanje in souporaba tega ključnega varnostnega vira na ravni Unije pa krepi Unijo, ki ščiti svoje državljane.

(99)

Evropski svet je v svojih sklepih z zasedanja 19. in 20. decembra 2013 z odobravanjem sprejel priprave na področju satelitskih komunikacij za naslednjo generacijo vladnih satelitskih komunikacij (GOVSATCOM) v tesnem sodelovanju med državami članicami, Komisijo in ESA. GOVSATCOM je bil prav tako opredeljen kot eden od elementov globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016. GOVSATCOM bi moral prispevati k odzivu EU na hibridne grožnje in podpirati pomorsko varnostno strategijo EU ter politiko EU za Arktiko.

(100)

GOVSATCOM je uporabniško usmerjen program z močno varnostno razsežnostjo. Zadevni akterji bi morali imeti možnost analizirati tri glavne sklope primerov uporabe GOVSATCOM: krizno upravljanje, ki lahko vključuje civilne in vojaške misije in operacije v okviru skupne varnostne in obrambne politike, naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, humanitarne krize ter izredne razmere na morju; nadzor, ki lahko zajema varovanje meje in predmejnih območij, varovanje morske meje, pomorski nadzor in nadzor nad nezakonito trgovino, ter osrednja infrastruktura, ki lahko zajema diplomatsko mrežo, policijsko komunikacijo, digitalno infrastrukturo, kot so podatkovni centri in strežniki, ključno infrastrukturo (npr. energija, prevoz, vodne pregrade, kot so jezi) in vesoljsko infrastrukturo.

(101)

Akterji Unije in držav članic bi morali zmogljivost in storitve GOVSATCOM uporabljati v misijah in operacijah, ki so kritične za zaščito in varnost. Zato je potrebna ustrezna raven neodvisnosti od tretjih strani (tretjih držav in subjektov iz tretjih držav), in sicer pri vseh elementih GOVSATCOM, kot so vesoljske in zemeljske tehnologije na ravni komponent, podsistemov in sistemov, proizvodne industrije, lastniki in upravljavci vesoljskih sistemov ter fizična lokacija komponent zemeljskih sistemov.

(102)

Satelitske komunikacije niso neizčrpen vir, temveč so omejene s satelitsko zmogljivostjo, frekvenco in geografsko pokritostjo. Da bi bil GOVSATCOM stroškovno učinkovit in da bi lahko izkoriščal ekonomije obsega, mora optimizirati usklajevanje med povpraševanjem uporabnikov GOVSATCOM in ponudbo zmogljivosti in storitev v okviru pogodb GOVSATCOM. Ker se povpraševanje in potencialna ponudba s časom spreminjata, sta potrebna stalno spremljanje in prožnost za prilagoditev storitev GOVSATCOM.

(103)

Operativne zahteve bi morale temeljiti na analizi primerov uporabe. Iz navedenih operativnih zahtev in v povezavi z varnostnimi zahtevami bi bilo treba razviti portfelj storitev. Portfelj storitev bi moral služiti kot referenca, ki se uporablja za storitve GOVSATCOM. Da bi se ohranila najboljša možna usklajenost med povpraševanjem in zagotovljenimi storitvami, bi bilo treba imeti možnost portfelj za storitve GOVSATCOM redno posodabljati.

(104)

V prvi fazi GOVSATCOM, približno do leta 2025, bi se uporabljale obstoječe zmogljivosti. V tem kontekstu bi morala Komisija zmogljivosti GOVSATCOM priskrbeti od držav članic z nacionalnimi sistemi in vesoljskimi zmogljivostmi ter od komercialnih ponudnikov satelitskih komunikacij ali storitev, pri čemer bi morala upoštevati bistvene varnostne interese Unije. V tej prvi fazi bi se storitve uvajale postopoma. Če se v prvi fazi pri podrobni analizi prihodnje ponudbe in povpraševanja ugotovi, da ta pristop ne zadostuje za pokrivanje naraščajočega povpraševanja, bi moralo biti mogoče sprejeti odločitev o prehodu na drugo fazo in razvoju dodatne prilagojene vesoljske infrastrukture ali zmogljivosti prek enega ali več javno-zasebnih partnerstev, npr. s satelitskimi operaterji v Uniji.

(105)

Da bi optimizirali razpoložljive vire satelitske komunikacije, zagotovili dostop v nepredvidljivih razmerah, kot so naravne nesreče, ter zagotovili operativno učinkovitost in kratek čas obdelave zahtev, je potreben zemeljski segment, kot so vozlišča GOVSATCOM in morebitni drugi zemeljski elementi. Moral bi biti zasnovan na podlagi operativnih in varnostnih zahtev. Da bi se zmanjšala tveganja, lahko vozlišče GOVSATCOM vključuje več fizičnih lokacij. Za zemeljski segment bodo morda potrebni drugi zemeljski elementi, kot so sidrne postaje.

(106)

Za uporabnike satelitskih komunikacij je uporabniška oprema najpomembnejši operativni vmesnik. Pristop GOVSATCOM bi moral omogočati, da bo lahko večina uporabnikov za storitve GOVSATCOM še naprej uporabljala svojo obstoječo uporabniško opremo.

(107)

Uporabniki so v interesu operativne učinkovitosti navedli, da si je pomembno prizadevati za interoperabilnost uporabniške opreme in za uporabniško opremo, ki omogoča uporabo različnih satelitskih sistemov. Na tem področju bi lahko bili potrebni raziskave in razvoj.

(108)

Na ravni izvajanja bi bilo treba naloge in odgovornosti porazdeliti med specializirane subjekte, kot so Evropska obrambna agencija (EDA), ESZD, ESA, Agencija in druge agencije Unije, in sicer tako, da se zagotovi uskladitev z njihovo glavno vlogo, zlasti pri vidikih, povezanih z uporabniki.

(109)

Pristojni organ za GOVSATCOM ima pomembno vlogo pri nadzoru nad tem, da uporabniki in drugi nacionalni subjekti, ki so udeleženi pri GOVSATCOM, upoštevajo pravila o souporabi in prednostni razvrstitvi ter varnostne postopke, kot je določeno v varnostnih zahtevah. Država članica, ki ni določila pristojnega organa za GOVSATCOM, bi morala v vsakem primeru določiti kontaktno točko za obravnavanje katerega koli odkritega poskusa motenja, ki vpliva na GOVSATCOM.

(110)

Države članice, Svet, Komisija in ESZD bi morali imeti možnost, da postanejo udeleženci GOVSATCOM, če se odločijo izdajati odobritve uporabnikom GOVSATCOM ali zagotavljati zmogljivosti, lokacije ali podporne objekte. Glede na to, da se država članica sama odloči, ali bo izdajala odobritve uporabnikom GOVSATCOM ali zagotavljala zmogljivosti, lokacije ali podporne objekte, države članice ne morejo biti obvezane, da postanejo udeleženke GOVSATCOM ali gostijo infrastrukturo GOVSATCOM. GOVSATCOM kot komponenta torej ne bi posegal v pravico držav članic, da ne sodelujejo v GOVSATCOM, vključno v skladu s svojim nacionalnim pravom ali ustavnimi zahtevami v zvezi s politikami glede neuvrščenosti in nesodelovanja v vojaških zavezništvih.

(111)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje operativnih zahtev glede storitev GOVSATCOM in storitev portfelja za storitve GOVSATCOM. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(112)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja podrobnih pravil o izmenjavi in prednostni razvrstitvi za uporabo združenih satelitskih komunikacijskih zmogljivosti GOVSATCOM. Pri opredelitvi podrobnih pravil o izmenjavi in prednostni razvrstitvi bi Komisija morala upoštevati operativne in varnostne zahteve ter analizo tveganj in pričakovanega povpraševanja udeležencev GOVSATCOM. Čeprav bi bilo treba storitve GOVSATCOM za uporabnike GOVSATCOM načeloma zagotavljati brezplačno, se lahko kot del teh podrobnih pravil o izmenjavi in prednostni razvrstitvi razvije politika oblikovanja cen, če analiza pokaže, da ni dovolj zmogljivosti, in če je namen to, da se prepreči izkrivljanje trga. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(113)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z lokacijo infrastrukture zemeljskega segmenta za GOVSATCOM. Komisija bi morala imeti možnost, da za izbiro teh lokacij upošteva operativne in varnostne zahteve, pa tudi obstoječo infrastrukturo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(114)

Z Uredbo (EU) št. 912/2010 je bila za upravljanje nekaterih vidikov satelitskih navigacijskih programov Galileo in EGNOS ustanovljena agencija Unije, imenovana Agencija za evropski GNSS. Ta uredba Agenciji za evropski GNSS nalaga nove naloge, zlasti varnostno akreditacijo, ne samo v zvezi z Galileo in EGNOS, temveč tudi v zvezi z drugimi komponentami Programa. Zato je treba ustrezno prilagoditi ime, naloge in organizacijske vidike Agencije za evropski GNSS.

(115)

V skladu s Sklepom 2010/803/EU (33) je sedež Agencije v Pragi. Uslužbenci Agencije so za izvajanje nalog Agencije lahko zaposleni v katerem od zemeljskih centrov Galileo ali EGNOS iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/413 (34) z namenom izvajanja dejavnosti Programa, navedenih v ustreznem sporazumu. Poleg tega bi lahko za to, da bi Agencija delovala čim bolj učinkovito in uspešno, omejeno število osebja dodelili lokalnim uradom v eni ali več državah članicah. Takšna dodelitev osebja zunaj sedeža Agencije ali zemeljskih centrov Galileo in EGNOS ne bi smela povzročiti prenosa bistvenih dejavnosti Agencije na te lokalne urade.

(116)

Glede na njeno razširjeno področje pristojnosti, ki ne bi smelo biti več omejeno na Galileo in EGNOS, bi bilo treba ime Agencije za evropski GNSS spremeniti. Vendar pa bi morala biti v okviru Agencije zagotovljena kontinuiteta dejavnosti Agencije za evropski GNSS, vključno glede pravic in obveznosti, osebja in veljavnosti vseh sprejetih odločitev.

(117)

Glede na pooblastila Agencije in vlogo Komisije pri izvajanju Programa je ustrezno določiti, da se nekatere odločitve, ki jih sprejme upravni odbor, ne bi smele sprejeti brez pozitivnega glasovanja predstavnikov Komisije.

(118)

Brez poseganja v pristojnosti Komisije bi morali biti upravni odbor, odbor za varnostno akreditacijo in izvršni direktor pri opravljanju svojih nalog neodvisni in bi morali delovati v javnem interesu.

(119)

Mogoče je in dejansko verjetno, da bi nekatere komponente Programa temeljile na uporabi občutljive ali varnostne nacionalne infrastrukture. V tem primeru bi bilo treba zaradi nacionalne varnosti določiti, da se smejo sestankov upravnega odbora in odbora za varnostno akreditacijo udeležiti predstavniki držav članic in predstavniki Komisije, in sicer na podlagi potrebe po seznanitvi. V upravnem odboru se glasovanja udeležujejo le predstavniki držav članic, ki imajo to infrastrukturo, in predstavnik Komisije. V poslovniku upravnega odbora in odbora za varnostno akreditacijo bi moralo biti določeno, kdaj se ta postopek uporabi.

(120)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (35) bi bilo treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Programa.

(121)

Uporaba storitev, ki temeljijo na Copernicus in Galileo, bo imela predvidoma na splošno velik učinek na evropsko gospodarstvo. Vendar se zdi, da zaenkrat prevladujejo ad hoc meritve in študije primerov. Komisija (Eurostat) bi morala opredeliti ustrezne statistične meritve in kazalnike, ki bi bili podlaga za sistematično in verodostojno spremljanje učinka vesoljskih dejavnosti Unije.

(122)

Evropski parlament in Svet bi bilo treba nemudoma obvestiti o programih dela.

(123)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede prerazporeditve sredstev med kategorijami odhodkov proračuna Programa, sprejetja sklepov o prispevkih v zvezi s sporazumi o prispevkih, določitve tehničnih in operativnih zahtev, potrebnih za izvajanje in razvoj komponent Programa in storitev, ki jih zagotavljajo, določitve sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu, sprejetja ukrepov, potrebnih za nemoteno delovanje Galileo in EGNOS ter njuno sprejetje na trgu, sprejetja podrobnih določb glede dostopa do storitev SST in zadevnih postopkov, sprejetja večletnega načrta in ključnih kazalnikov uspešnosti za razvoj storitve SST Unije, sprejetja podrobnih pravil o delovanju organizacijskega okvira za države članice, ki sodelujejo v podkomponenti SST, izbora storitev SWE in sprejetja programov dela. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Komisiji bi moral pomagati odbor, ki bi se sestajal v posebni sestavi.

(124)

Komponente Programa so uporabniško naravnane, zato je za njihovo izvajanje in razvoj potrebna nepretrgana in dejanska udeležba uporabnikov, zlasti pri opredeljevanju in potrjevanju zahtev v zvezi s storitvami. Da bi imel Program večjo vrednost za uporabnike, bi bilo treba njihov doprinos aktivno podpirati prek rednih posvetovanj s končnimi uporabniki iz javnega in zasebnega sektorja držav članic in iz mednarodnih organizacij, kadar je to ustrezno. V ta namen bi bilo treba ustanoviti delovno skupino (v nadaljnjem besedilu: forum uporabnikov) za pomoč programskemu odboru pri opredelitvi zahtev uporabnikov in potrjevanju skladnosti storitev, pa tudi pri odkrivanju vrzeli v storitvah, ki se zagotavljajo. V poslovniku programskega odbora bi morala biti določena organizacija foruma uporabnikov, da bi se upoštevale posebnosti vsake komponente Programa in vsake storitve v okviru komponent. Kadar je to mogoče, bi morale države članice prispevati k forumu uporabnikov na podlagi sistematičnega in usklajenega posvetovanja z uporabniki na nacionalni ravni.

(125)

Ker so za dobro javno upravljanje potrebni enotno vodenje Programa, hitrejše sprejemanje odločitev in enakopraven dostop do informacij, bi moralo biti predstavnikom subjektov, ki so jim zaupane naloge, povezane s Programom, omogočeno, da kot opazovalci sodelujejo pri delu programskega odbora, ustanovljenega pri uporabi Uredbe (EU) št. 182/2011. Iz istih razlogov bi lahko imeli predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so sklenile mednarodni sporazum z Unijo, ki je povezan s Programom ali njegovimi komponentami oziroma podkomponentami, možnost sodelovanja pri delu programskega odbora, ob upoštevanju varnostnih omejitev in v skladu s pogoji takšnega sporazuma. Predstavniki subjektov, ki so jim zaupane naloge, povezane s Programom, tretjih držav in mednarodnih organizacij ne bi smeli imeti pravice sodelovati pri glasovanju v programskem odboru. Pogoji za udeležbo opazovalcev in ad hoc udeležencev bi morali biti določeni v poslovniku programskega odbora.

(126)

Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Programa pri doseganju njegovih ciljev bi bilo treba v skladu s členom 290 PDEU na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi z dopolnitvijo določb o podatkih Copernicus in informacijah Copernicus, ki se zagotovijo uporabnikom Copernicus glede specifikacij ter pogojev in postopkov za dostop do takih podatkov in takih informacij, v zvezi s spremembo Priloge k tej uredbi glede na kazalnike, kadar je to potrebno, in dopolnitvijo te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(127)

Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa, ki presegajo finančne in tehnične zmogljivosti katere koli posamezne države članice, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(128)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja varnostnih zahtev Programa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Države članice bi morale imeti možnost, da v največji možni meri nadzirajo varnostne zahteve Programa. Pri sprejemanju izvedbenih aktov na področju varnosti Programa bi moral Komisiji pomagati programski odbor v posebni sestavi za varnost. Glede na občutljivost varnostnih zadev bi si predsednik programskega odbora moral prizadevati poiskati rešitve, ki bi v odboru imele največjo možno podporo. Komisija ne bi smela sprejemati izvedbenih aktov, ki bi določali splošne varnostne zahteve Programa, kadar programski odbor ne poda mnenja.

(129)

Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira za obdobje 2021 do 2027 iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (36) (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027). Za Agencijo, ki opravlja lastne naloge, ta časovna omejitev ne bi smela veljati.

(130)

Za zagotovitev kontinuitete pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in da se omogoči začetek izvajanja od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021.

(131)

Uredbe (EU) št. 912/2010, (EU) št. 1285/2013 in (EU) št. 377/2014 ter Sklep št. 541/2014/EU bi bilo zato treba razveljaviti –