UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2021/379

z dne 22. januarja 2021

o postavkah bilance stanja kreditnih institucij in sektorja denarnih finančnih institucij (prenovitev) (ECB/2021/2)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv Evropske centralne banke (2) ter zlasti člena 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/33) (3) je bila spremenjena in jo je treba še bistveno spremeniti, zlasti glede na nedavne spremembe Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke (ECB/2003/9) (4), Uredbe (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 (6). Zato jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)	O spremembah statističnih zahtev, določenih v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), je bilo v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 2533/98 opravljeno posvetovanje z Evropsko komisijo.

(3)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 od Evropske centralne banke (ECB) zahteva, da določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in ji daje pravico, da določene razrede poročevalskih enot polno ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje. Člen 6(4) določa, da lahko ECB sprejme uredbe, ki določajo pogoje, po katerih se lahko uveljavi pravica do verifikacije ali izvedbe obveznega zbiranja statističnih informacij.

(4)	Člen 4 Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da se države članice same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB), da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta ESCB.

(5)

ESCB za izpolnjevanje svojih nalog potrebuje statistične informacije o finančnih sredstvih in obveznostih z vidika stanj in transakcij za sektor denarnih finančnih institucij (MFI) in kreditne institucije, kakor je opredeljeno v pravu Unije. Da se ECB zagotovi celovita statistična slika denarnih gibanj v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja) in ki se štejejo za eno ekonomsko ozemlje, je treba pripraviti konsolidirano bilanco stanja sektorja MFI na podlagi celovite in homogene poročevalske populacije. Zadostno podrobne statistične informacije so potrebne tudi za zagotavljanje neprekinjene analitične koristnosti denarnih agregatov in protipostavk euroobmočja.

(6)

Z Uredbo (EU) 2019/2033 je bila med drugim opredelitev „kreditnih institucij“ v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) spremenjena tako, da so se vključila sistemska investicijska podjetja. Zato je treba sklicevanje na „denarno finančno institucijo“ v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) prilagoditi ustrezni spremenjeni določbi Uredbe (EU) št. 575/2013, da se ohrani doslednost skupnih standardov, opredelitev in klasifikacij za statistično klasifikacijo institucij, ki sprejemajo vloge, ter homogenost sektorja MFI. Ne glede na to pa je treba zagotoviti tudi neprekinjeno razpoložljivost statističnih informacij o vseh kreditnih institucijah, kakor so opredeljene v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor je bila spremenjena, tudi za izračun osnov za obvezne rezerve za te kreditne institucije v skladu z Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) (8). Kreditne institucije, ki niso MFI, so zato vključene v obseg prenovitve.

(7)

Da bi se zmanjšalo skupno breme poročanja, je zaželeno, da se statistične informacije o mesečni bilanci stanja kreditnih institucij uporabijo za redni izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv ECB, v skladu z Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1). Poleg tega bi bilo treba prilagoditi zahteve za poročanje glede osnove za obvezne rezerve, da bodo omogočale poročanje o vlogah pri kreditnih institucijah, za katere veljajo zahteve za obvezne rezerve, brez sklicevanja na posebno statistično klasifikacijo.

(8)

Da bi se skupinam povezanih poročevalskih enot olajšalo izpolnjevanje statističnih zahtev, je primerno, da se MFI dovoli, da poročajo v imenu drugih poročevalskih enot, ki so prav tako MFI, ki so rezidenti iste države članice. Ne glede na to je potrebno, da statistične informacije, ki se poročajo za take skupine, kjer je primerno, zadostujejo za izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij v skladu z Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1). Zato je treba poročati statistične informacije, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve za vsakega člana teh skupin, razen kadar se skupini dovoli, da o rezervah poroča za celo skupino agregirano, v skladu z Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).

(9)

Za nacionalne centralne banke (NCB) je lahko primerno, da od dejanske poročevalske populacije zbirajo statistične informacije, ki so potrebne za izpolnitev statističnih zahtev ECB, v širšem okviru za statistično poročanje, ki ga NCB vzpostavijo znotraj lastnih odgovornosti v skladu s pravom Unije, nacionalnim pravom ali ustaljeno prakso in ki služi tudi drugim statističnim namenom, pod pogojem, da izpolnjevanje statističnih zahtev ECB ni ogroženo. To lahko tudi zmanjša breme poročanja. V teh primerih je zaradi večje preglednosti primerno poročevalskim enotam sporočiti, da se podatki zbirajo v druge statistične namene. V posameznih primerih se lahko ECB za izpolnitev svojih zahtev opre na statistične informacije, zbrane v te druge namene.

(10)

ECB mora spremljati transmisijo denarne politike ter zlasti vpliv sprememb obrestnih mer, ki se uporabljajo za operacije glavnega refinanciranja in ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja, in nakupov v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev na posojilne pogoje za gospodinjstva in nefinančne družbe. Da bi lahko ECB bolj učinkovito in pravočasno spremljala pogoje kreditiranja realnega gospodarstva in njegovo vlogo protipostavke denarnih agregatov, je treba mesečno zbrati več statističnih informacij o listinjenju in drugih prenosih s strani MFI, zlasti o posojilih gospodinjstvom, razčlenjenih po namenu, in posojil nefinančnim družbam, razčlenjenih po zapadlosti.

(11)	ECB zahteva statistične informacije o navideznem združevanju denarnih sredstev, da se lahko pri analizi denarnih in kreditnih gibanj vpliv vlog in posojil v okviru navideznega združevanja denarnih sredstev loči od vpliva drugih vlog in posojil.

(12)	Da bi olajšali analizo kreditnih gibanj, bi morali nekatere opredelitve pojmov in poročevalske prakse uskladiti s tistimi v drugih zahtevah za regulativno poročanje, ki jih je vzpostavila ECB.

(13)

Prav tako je treba opredelitev skladov denarnega trga za statistične namene uskladiti z nadzorniškimi pravili, da se poveča preglednost trga in olajša poročanje, kadar kolektivni naložbeni podjemi, ki imajo dovoljenje po Uredbi (EU) 2017/1131, izdajajo finančne instrumente, ki se štejejo kot bližnji substituti za vloge.

(14)	Zaradi izboljšanja analize bilance stanja sektorja MFI za celotno euroobmočje je treba spodbujati harmonizacijo zahtev za poročanje za določene postavke z dopolnilnimi statističnimi informacijami, ki jih zagotavljajo NCB v skladu s Smernico ECB/2014/15 Evropske centralne banke (9).

(15)	Da bi lahko ECB učinkovito spremljala medbančne dejavnosti, je treba zbirati informacije o sredstvih in obveznostih, razčlenjene po nasprotnih strankah MFI, in izboljšati skladnost informacij o nasprotnih strankah, zbranih mesečno in četrtletno.

(16)

Poleg tega je treba zaradi razjasnitve razmerja med MFI in drugimi deli finančnega sektorja, vključno s finančnimi posredniki, ki niso denarne finančne institucije, in podpore pri pripravi finančnih računov monetarne unije zbirati statistične informacije o vlogah in lastniških vrednostnih papirjih z razčlenitvijo nasprotnih strank po podsektorjih.

(17)

Informacije o imetjih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda država v vsaki državi članici, s strani MFI je treba zbrati pravočasno, da se lahko natančno spremlja izpostavljenost do teh vrednostnih papirjev. Informacije o državah članicah bi bilo treba dopolniti z informacijami o sredstvih in obveznostih s strani organov Unije, vključno z Enotnim odborom za reševanje in Evropskim instrumentom za finančno stabilnost. Posodobitve zahtev za poročanje so potrebne tudi zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije.

(18)	Prav tako je treba zbirati informacije v zvezi z skupnimi deleži v nepremičninah, da se spremlja obseg lastništva takih sredstev s strani MFI in bolje razumejo gibanja njihovih celotnih nefinančnih sredstev.

(19)

Najnovejše zahteve na mesečni in četrtletni ravni bi bilo treba uvesti v zvezi z referenčnimi obdobji znotraj koledarskega četrtletja, da se olajša njihovo izvajanje s strani poročevalskih enot. Zato se prvo poročanje o zahtevah na mesečni ravni nanaša na referenčno obdobje januarja 2022, prvo poročanje o zahtevah na četrtletni ravni pa na prvo četrtletje leta 2022. Za zagotovitev neprekinjene razpoložljivosti potrebnih podatkov bi bilo treba zahteve po četrtletnih podatkih ohraniti v zvezi z referenčnim obdobjem četrtega četrtletja leta 2021. Zato bi se morale zahteve za poročanje, določene s to uredbo, začeti uporabljati po poteku referenčnega obdobja za poročanje o mesečnih informacijah, in sicer 1. februarja 2022.

(20)

Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k tej uredbi, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne povečajo bremena poročanja. Pri izvajanju tega postopka bi bilo treba upoštevati stališča Odbora za statistiko ESCB. NCB bi morali take tehnične spremembe prilog k tej uredbi predlagati prek Odbora za statistiko.

(21)	Zaradi zagotavljanja pravne varnosti pa se morajo določbe te uredbe, ki so neposredna posledica spremembe opredelitve „kreditne institucije“ v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033, začeti uporabljati sočasno z navedeno spremembo 26. junija 2021.

(22)	Prav tako se morajo zaradi skladnosti in pravne varnosti tiste določbe te uredbe, ki se sklicujejo na Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), začeti uporabljati na isti datum kot določbe navedene uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa zahteve za poročanje glede statističnih informacij o postavkah bilance stanja za naslednje poročevalske enote, ki so rezidenti na ozemlju držav članic euroobmočja:

(a)	denarne finančne institucije (MFI), ki niso kreditne institucije;

(b)

kreditne institucije, ki:

(i)	imajo dovoljenje v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10) ali

(ii)	so izvzete iz obveznosti pridobitve takega dovoljenja v skladu s členom 2(5) Direktive 2013/36/EU;

(c)

podružnice kreditnih institucij, vključno s podružnicami, ustanovljenimi v državah članicah, katerih valuta je euro (države članice euroobmočja), ki pripadajo kreditnim institucijam brez registriranega sedeža ali glavne uprave v državi članici euroobmočja; izključene pa so podružnice, ustanovljene zunaj države članice euroobmočja, ki pripadajo kreditnim institucijam s sedežem v državi članici euroobmočja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„denarna finančna institucija“ (MFI) pomeni subjekt iz enega od naslednjih sektorjev:

(a)	centralne banke;

(b)	druge MFI, ki vključujejo institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralnih bank in skladi denarnega trga (SDT);

(2)	„kreditna institucija“ pomeni „kreditno institucijo“, kakor je opredeljena v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(3)

„institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralnih bank“ pomeni kar koli od naslednjega:

(a)	kreditne institucije, katerih dejavnost je navedena v členu 4(1)(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

finančne institucije, ki niso navedene v točki (a) in se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom, kakor je navedeno v odstavku 2.56 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11), in katerih dejavnost je, da od institucionalnih enot, tudi tistih, ki niso MFI, sprejemajo vloge in/ali bližnje substitute za vloge, kakor je navedeno v delu 1 Priloge I, ter za svoj račun dajejo posojila in/ali vlagajo v vrednostne papirje;

(c)	institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom, kakor je navedeno v točki (b), v obliki izdajanja elektronskega denarja;

(4)	„kreditna institucija, ki ni MFI“ pomeni kreditno institucijo, katere dejavnost ne zajema dejavnosti, navedenih v členu 4(1)(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(5)	„skladi denarnega trga“ ali „SDT“ pomeni kolektivne naložbene podjeme, ki so pridobili dovoljenje po členu 4 Uredbe (EU) 2017/1131 in ki izdajajo delnice ali enote, ki so bližnji substituti za vloge, kakor je navedeno v delu 1 Priloge I k tej uredbi;

(6)	„poročevalske enote“ pomeni „poročevalske enote“, kakor so opredeljene v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2533/98;

(7)	„rezident“ pomeni „rezidenta“, kakor je opredeljen v členu 1(4) Uredbe (ES) št. 2533/98;

(8)	„zadevna NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice euroobmočja, katere rezident je poročevalska enota;

(9)	„družba, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev“ ali „DPFS“ pomeni „družbo, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev“, kakor je opredeljena v členu 1 Uredbe (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/40) (12);

(10)

„listinjenje“ pomeni transakcijo, ki je tradicionalno listinjenje, kakor je opredeljeno v členu 2(9) Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (13), ali listinjenje, kakor je opredeljeno v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40), pri katerem gre za razpolaganje s posojili, prenesenimi v listinjenje na DPFS;

(11)	„institucija za izdajo elektronskega denarja“ pomeni „institucijo za izdajo elektronskega denarja“, kakor je opredeljena v členu 2(1) Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14);

(12)	„elektronski denar“ pomeni „elektronski denar“, kakor je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES;

(13)	„delni odpis“ pomeni neposredno zmanjšanje knjigovodske vrednosti posojila v bilanci stanja zaradi oslabitve posojila;

(14)	„odpis“ pomeni zmanjšanje celotne knjigovodske vrednosti posojila, zaradi česar se to umakne iz bilance stanja;

(15)	„serviser“ pomeni MFI, ki upravlja posojila, ki so podlaga za listinjenje, ali posojila, ki so bila drugače prenesena, v obliki zbiranja glavnice in obresti od dolžnikov;

(16)	„postavke znotraj skupine“ pomeni posojila institucijam iz euroobmočja, ki sprejemajo vloge in pripadajo isti skupini, sestavljeni iz nadrejene družbe in vseh članic skupine, ki so rezidenti euroobmočja in pod njenim neposrednim ali posrednim nadzorom, ali vloge teh institucij;

(17)	„institucija na repu“ pomeni MFI, ki ji je bilo odobreno odstopanje po členu 9(1) in (2), ali kreditno institucijo, ki ni MFI in ji je bilo odobreno odstopanje po členu 9(5)(a);

(18)	„rezervacije za izgube iz posojil“ pomenijo popravke, ki jih poročevalska enota nameni za izgube iz posojil v skladu z veljavno računovodsko prakso;

(19)

„lastna imetja vrednostnih papirjev“ pomeni vrednostne papirje, ki so v imetništvu poročevalske enote izdajateljice zaradi česar koli od naslednjega:

(a)	zadržanja vrednostnih papirjev ob izdaji ali nakupa že prodanih vrednostnih papirjev s strani poročevalske enote, ki so evidentirani v računovodski bilanci stanja poročevalske enote izdajateljice;

(b)	zadržanja vrednostnih papirjev ob izdaji ali nakupa že prodanih vrednostnih papirjev s strani poročevalske enote, ki niso evidentirani v računovodski bilanci stanja, vendar jih izdajatelj uporablja ali so mu na voljo za uporabo za tržne operacije;

(20)

„navidezno združevanje denarnih sredstev“ pomeni združevanje denarnih sredstev, ki ga zagotavlja MFI ali več MFI skupini subjektov (udeleženci združevanja) in pri katerem se obresti, ki jih plača ali prejme MFI, izračunajo na podlagi „navidezne“ neto pozicije vseh računov, vključenih v združevanje, pri čemer vsak udeleženec združevanja:

(a)	ima ločen račun in

(b)	lahko prekorači stanje na svojem računu na podlagi vlog drugih udeležencev združevanja, ne da bi bilo treba prenesti denarna sredstva med računi;

(21)	„podružnica“ pomeni „podružnico“, kakor je opredeljena v členu 4(1)(17) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(22)	„odprava pripoznanja“ pomeni umik posojila ali dela posojila iz stanj, sporočenih v skladu z deloma 2 in 3 Priloge I;

(23)	„prenos posojila“ pomeni pridobitev ali odsvojitev posojila ali paketa posojil, kar se opravi s prenosom lastništva ali podudeležbo;

(24)	„združitev“ pomeni postopek, v katerem institucija ali več institucij (prevzete institucije) ob prenehanju, ne da bi bila opravljena likvidacija, prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na drugo institucijo (prevzemna institucija), ki je lahko na novo ustanovljena institucija.

Člen 3

Dejanska poročevalska populacija

1. Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo MFI in kreditne institucije, ki niso MFI, rezidenčne na ozemlju držav članic euroobmočja.

2. Kadar NCB v skladu s členom 5(4) te uredbe zbirajo statistične informacije o rezidenčnosti imetnikov delnic/enot SDT od drugih finančnih posrednikov razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (DFP), kakor so opredeljeni v odstavkih 2.86 do 2.94 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013, lahko navedene NCB te DFP vključijo v dejansko poročevalsko populacijo za namene člena 5(4) te uredbe.

Člen 4

Seznam MFI za statistične namene

1. Izvršilni odbor sestavi in vodi seznam MFI na podlagi statističnih informacij, ki jih zabeležijo NCB, kakor je navedeno v členu 4 Smernice Evropske centralne banke (EU) 2018/876 (ECB/2018/16) (15).

2. ECB objavi posodobljen seznam MFI za statistične namene, tudi elektronsko.

3. Če je zadnja dostopna verzija seznama napačna, ECB ne naloži sankcij poročevalski enoti, ki ni pravilno izpolnila svojih zahtev za statistično poročanje po tej uredbi, če se je navedena poročevalska enota v dobri veri zanašala na napačen seznam.

Poročevalske enote poročajo zahtevane statistične informacije v skladu s to uredbo, če je njihova izključenost s seznama očitno napačna.

Člen 5

Zahteve za statistično poročanje

1. MFI zadevni NCB sporočajo vse naslednje statistične informacije:

(a)	stanja ob koncu meseca, navedena v tabeli 1 v delu 2 Priloge I;

(b)	mesečne prevrednotovalne popravke, navedene kot minimalne zahteve v tabeli 1A v delu 4 Priloge I, in druge mesečne prevrednotovalne popravke v navedeni tabeli, če to zahteva zadevna NCB;

(c)	mesečne neto prenose posojil, navedene v tabeli 5a v delu 5 Priloge I;

(d)	stanja ob koncu meseca in mesečne prevrednotovalne popravke prenesenih posojil, navedene v tabeli 5b v delu 5 Priloge I;

(e)	stanja ob koncu četrtletja, navedena v tabelah 2, 3 in 4 v delu 3 Priloge I;

(f)	četrtletne prevrednotovalne popravke, navedene kot minimalne zahteve v tabeli 2A v delu 4 Priloge I, in druge četrtletne prevrednotovalne popravke v navedeni tabeli, če to zahteva zadevna NCB.

NCB lahko četrtletne statistične informacije, navedene v točkah (e) in (f) prvega pododstavka, zbirajo mesečno, če tako zbiranje olajšuje postopek priprave podatkov.

2. Kreditne institucije, ki niso MFI, zadevnim NCB sporočajo vse naslednje statistične informacije:

(a)

stanja ob koncu meseca, navedena v tabeli 1 v delu 2 Priloge I, razen naslednjega:

(i)	postavk v okviru navideznega združevanja denarnih sredstev;

(ii)	izdanih delnic/enot SDT;

(b)

mesečne prevrednotovalne popravke, navedene kot minimalne zahteve v tabeli 1A v delu 4 Priloge I, in druge mesečne prevrednotovalne popravke v navedeni tabeli, če to zahteva zadevna NCB, razen naslednjega:

(i)	postavk v okviru navideznega združevanja denarnih sredstev;

(ii)	izdanih delnic/enot SDT;

(c)	stanja ob koncu meseca, navedena v tabeli 2 v delu 3 Priloge I, razen postavk, ki se nanašajo na razčlenitev posojil po preostalih zapadlostih;

(d)	stanja ob koncu četrtletja, navedena v tabelah 3 in 4 v delu 3 Priloge I;

(e)	četrtletne prevrednotovalne popravke, navedene kot minimalne zahteve v tabeli 2A v delu 4 Priloge I, in druge četrtletne prevrednotovalne popravke v navedeni tabeli, če to zahteva zadevna NCB.

NCB lahko četrtletne statistične informacije, navedene v točkah (c) do (e) prvega pododstavka, zbirajo mesečno, če tako zbiranje olajšuje postopek priprave podatkov.

3. NCB lahko statistične informacije v skladu z odstavkoma 1 in 2 o izdanih vrednostnih papirjih in imetjih vrednostnih papirjev zbirajo po posameznih vrednostnih papirjih, če se te statistične informacije izpeljejo v skladu z minimalnimi standardi, določenimi v Prilogi IV.

4. NCB lahko statistične informacije o rezidenčnosti imetnikov delnic/enot SDT, ki jih izdajo MFI, zbirajo iz drugih razpoložljivih virov, kakor je določeno v oddelku 5.7 dela 2 Priloge I, če so te informacije skladne z minimalnimi standardi, opredeljenimi v Prilogi IV.

Člen 6

Skupinsko poročanje MFI

1. Če so nadrejena družba in njene podrejene družbe MFI, ki so rezidenti iste države članice, lahko nadrejena družba statistične informacije o poslovanju teh podrejenih družb konsolidira v statističnih informacijah, ki jih poroča v skladu s členom 5(1). Če skupina vključuje kreditne institucije in druge MFI, se te statistične informacije poročajo ločeno za kreditne institucije in druge MFI.

2. Zadevne NCB lahko kreditni instituciji dovolijo poročanje statističnih informacij iz člena 5(1) agregirano v imenu skupine kreditnih institucij, če velja vse naslednje:

(a)	kreditna institucija statističnih informacij o poslovanju teh podrejenih družb ne konsolidira v statističnih informacijah, ki jih poroča v skladu s členom 5(1), v skladu z odstavkom 1;

(b)	zadevna NCB je izdala dovoljenje za imetje obveznih rezerv prek te kreditne institucije v skladu s členom 10(5) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), ta kreditna institucija pa je posredniška institucija v smislu člena 10(1) navedene uredbe;

(c)	vsi člani skupine so MFI, ki so rezidenti iste države članice.

Če je kreditna institucija pridobila dovoljenje zadevne NCB v skladu s prvim pododstavkom, ta kreditna institucija poroča statistične informacije o svoji bilanci stanja in o bilanci stanja vsakega člana skupine agregirano v skladu s členom 5(1).

3. Če MFI poročajo skupinsko v skladu z odstavkoma 1 in 2, poročajo najmanj tiste informacije, ki so določene v tabeli 1 v delu 1 Priloge III, za namene izračuna osnove za obvezne rezerve vsakega člana skupine v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).

Če je MFI, ki poroča skupinsko v skladu z odstavkoma 1 in 2, pridobila dovoljenje za poročanje osnove za obvezne rezerve agregirano v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), se prvi pododstavek ne uporablja.

4. Vsi člani skupine iz odstavkov 1 in 2 se ločeno vključijo na seznam MFI iz člena 4.

Člen 7

Roki

1. NCB določijo pogostost in roke za prejemanje statističnih informacij od poročevalskih enot v skladu s to uredbo, da bi lahko spoštovale roke za poročanje iz odstavkov 2 in 3, ter o tem obvestijo poročevalske enote.

2. NCB mesečne statistične podatke pošljejo ECB do zaključka poslovanja na 15. delovni dan po koncu meseca, na katerega se nanašajo.

3. NCB četrtletne statistične podatke pošljejo ECB do zaključka poslovanja na 28. delovni dan po koncu četrtletja, na katero se nanašajo.

Člen 8

Računovodska pravila za namene statističnega poročanja

1. Poročevalske enote pri poročanju v skladu s to uredbo, če ni določeno drugače, uporabljajo računovodska pravila, določena v Direktivi Sveta 86/635/EGS (16) ter v katerih koli drugih upoštevnih mednarodnih standardih.

Poročevalske enote za namene te uredbe o vseh finančnih sredstvih in obveznostih poročajo v bruto zneskih.

2. Kadar poročevalske enote poročajo o obveznostih iz naslova vlog in posojilih, velja naslednje:

(a)	poročevalske enote poročajo o stanjih glavnic obveznosti iz naslova vlog in posojil ob koncu meseca;

(b)	poročevalske enote iz zneska iz točke (a) izključijo odpise in delne odpise, kakor se določijo z ustrezno računovodsko prakso;

(c)	poročevalske enote obveznosti iz naslova vlog in posojil ne izravnajo z drugimi sredstvi ali obveznostmi.

3. NCB lahko vsem poročevalskim enotam dovolijo poročanje posojil v neto zneskih brez rezervacij za izgube iz posojil, če so vsem poročevalskim enotam to dovoljevale pred sprejetjem te uredbe v skladu s členom 8(4) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

4. MFI iz ustreznih zneskov sredstev in obveznosti izključijo lastna imetja dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale. NCB lahko MFI dovolijo poročanje lastnih imetij vrednostnih papirjev v okviru ustreznih sredstev in obveznosti, vključno po posameznih vrednostnih papirjih v skladu s členom 5(3), če lahko NCB izpelje potrebne razčlenitve sredstev in obveznosti, določene v Prilogi I, ki ne vsebujejo zneskov lastnih imetij vrednostnih papirjev.

Člen 9

Odstopanja

1. NCB lahko manjšim MFI odobrijo odstopanja od zahtev za statistično poročanje iz člena 5(1), če velja oboje naslednje:

(a)	skupni prispevek vseh manjših MFI z odobrenim odstopanjem ne presega 5 % stanj skupnih sredstev v nacionalni bilanci stanja MFI;

(b)

skupni prispevek vseh SDT z odobrenim odstopanjem ne presega nobenega od naslednjih pragov:

(i)	10 % stanj skupnih sredstev nacionalne bilance stanja SDT, če nacionalna bilanca stanja SDT predstavlja več kot 15 % skupne bilance stanja SDT v euroobmočju;

(ii)

30 % stanj skupnih sredstev nacionalne bilance stanja SDT, če nacionalna bilanca stanja SDT predstavlja manj kot 15 % skupne bilance stanja SDT v euroobmočju, razen če nacionalna bilanca stanja SDT predstavlja manj kot 1 % skupne bilance stanja SDT v euroobmočju, pri čemer v tem primeru ne velja noben prag.

Kadar NCB odobrijo odstopanja v skladu s prvim pododstavkom, zberejo vsaj vse naslednje statistične informacije:

(a)	letno stanje skupnih sredstev;

(b)	statistične informacije, navedene v Prilogi III, ki so potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).

2. NCB lahko manjšim MFI, ki so kreditne institucije, odobrijo odstopanja od zahtev za statistično poročanje, določenih v Prilogi I, v skladu z delom 6 navedene priloge, če velja oboje naslednje:

(a)	skupni prispevek vseh kreditnih institucij z odobrenim odstopanjem ne presega 10 % stanj skupnih sredstev v nacionalni bilanci stanja MFI in

(b)	skupni prispevek vseh kreditnih institucij z odobrenim odstopanjem ne presega 1 % stanj skupnih sredstev v agregirani bilanci stanja MFI v euroobmočju.

3. Institucije na repu lahko uporabijo odstopanja, ki so jih NCB odobrile v skladu z odstavki 1, 2 ali 5(a), ali poročajo statistične informacije v skladu s členom 5.

4. NCB lahko SDT odobrijo odstopanja od naslednjih zahtev za statistično poročanje:

(a)

zahtev iz člena 5(1), če velja vse naslednje:

(i)	SDT poročajo statistične informacije o postavkah bilance stanja v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/38) (17);

(ii)	SDT poročajo statistične informacije iz točke (i) mesečno v skladu z odstavkom 1 dela 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) in v rokih, ki jih NCB določijo v skladu s členom 9 navedene uredbe;

(iii)

SDT poročajo stanja delnic/enot SDT ob koncu meseca v rokih, ki jih NCB določijo v skladu s členom 7 te uredbe;

(b)

katere koli od naslednjih zahtev za statistično poročanje iz Priloge I:

(i)	razčlenitve vlog nasprotnih strank, ki niso MFI, in posojil tem subjektom, kakor je navedeno v oddelku 5.1 dela 2 Priloge I, in razčlenitve pozicij z nasprotnimi strankami, ki so MFI, kakor je navedeno v oddelku 5.2 dela 2 Priloge I;

(ii)	informacij o obračunanih obrestih na posojila in vloge iz oddelka 7 dela 2 Priloge I;

(iii)

ločene sektorske razčlenitve sektorja zavarovalnih družb in sektorja pokojninskih skladov iz oddelka 5.1 dela 2 Priloge I;

(iv)	informacij o posojilih in vlogah znotraj skupine iz oddelka 5.3 dela 2 Priloge I;

(v)	sektorske razčlenitve iz oddelka 3 dela 3 Priloge I;

(vi)	razčlenitve po državah iz oddelka 7 dela 3 Priloge I;

(vii)

informacij o deležih v nepremičninah iz oddelka 4 dela 3 Priloge I;

(viii)

razčlenitve lastniškega kapitala iz oddelka 6 dela 3 Priloge I;

(ix)	informacij o listinjenju in drugih prenosih posojil iz dela 5 Priloge I;

(c)

zahtev za statistične informacije o rezidenčnosti imetnikov delnic ali enot SDT iz oddelka 5.7 dela 2 Priloge I, če velja kar koli od naslednjega:

(i)	delnice/enote SDT se izdajajo prvič;

(ii)	zahtevane statistične informacije o rezidenčnosti imetnikov delnic/enot SDT se zbirajo iz drugih virov v skladu z oddelkom 5.7 dela 2 Priloge I;

(iii)

NCB zaradi sprememb na trgu ne morejo več zbirati zahtevanih informacij o rezidenčnosti imetnikov delnic/enot SDT, kakor je določeno v točki (ii).

Kadar NCB odobrijo odstopanja SDT v skladu s podtočkami (i), (ii), (v) ali (vi) točke (b) prvega pododstavka, zagotovijo, da skupni prispevek odstopanj k ustreznemu skupnemu stanju za vsako postavko v nacionalni bilanci stanja MFI ne presega 5 %.

Kadar NCB odobrijo odstopanja SDT v skladu s podtočko (iii) točke (b) prvega pododstavka, razlikujejo ločene sklope za postavke sredstev in obveznosti in za domače rezidente in rezidente drugih držav članic euroobmočja, ter zagotovijo, da skupni prispevek sektorjev zavarovalnih družb in pokojninskih skladov v vsakem sklopu, za katerega se odstopanje uporablja, ne presega 5 % ustreznega sklopa nacionalne bilance stanja SDT.

Kadar NCB odobrijo odstopanja SDT v skladu s podtočkama (i) in (iii) točke (c) prvega pododstavka, se navedena odstopanja uporabljajo 12 mesecev.

5. NCB lahko kreditnim institucijam, ki niso MFI, odobrijo odstopanja od katere koli od naslednjih zahtev za statistično poročanje:

(a)	zahtev iz člena 5(2), če stanja skupnih sredstev poročevalskih enot znašajo največ 350 milijonov EUR;

(b)

katere koli od naslednjih zahtev za statistično poročanje iz Priloge I:

(i)	informacij o razčlenitvah po zapadlosti posojil nefinančnim družbam, denominiranih v eurih;

(ii)	informacij o razčlenitvi posojil gospodinjstvom in nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, po zapadlosti in namenu posojila;

(iii)

razčlenitve kapitala in rezerv iz oddelka 6 dela 2 Priloge I;

(iv)	informacij o deležih v nepremičninah iz oddelka 4 dela 3 Priloge I;

(v)	razčlenitve lastniškega kapitala iz oddelka 6 dela 3 Priloge I;

(vi)	informacij o obračunanih obrestih na posojila in vloge iz oddelka 7 dela 2 Priloge I;

(vii)

informacij o lastnih imetjih vrednostnih papirjev iz tabele 1 v delu 2 Priloge I.

Kadar NCB odobrijo odstopanja v skladu s točko (a) prvega pododstavka, zberejo vsaj vse naslednje statistične informacije:

(a)	letno stanje skupnih sredstev;

(b)	statistične informacije, navedene v Prilogi III, ki so potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).

6. NCB lahko MFI in kreditnim institucijam, ki niso MFI, odobrijo naslednja odstopanja od zahteve za poročanje prevrednotovalnih popravkov v skladu s členom 5(1) in (2):

(a)	odstopanje za SDT od zahteve za poročanje prevrednotovalnih popravkov iz dela 4 Priloge I;

(b)

odstopanje za MFI in kreditne institucije, ki niso MFI, od zahteve za mesečno poročanje prevrednotovalnih popravkov za vrednostne papirje iz tabele 1A v delu 4 Priloge I. Kadar se odobri odstopanje v skladu s to točko, poročevalska enota o teh prevrednotovalnih popravkih poroča četrtletno in NCB na zahtevo predloži oboje naslednje:

(i)	metode vrednotenja, uporabljene za poročanje statističnih informacij o vrednostnih papirjih, ter informacije o deležu svojih imetij, za katera se uporabljajo različne metode vrednotenja, in

(ii)	identifikacijo meseca, v katerem se je zgodilo znatno cenovno prevrednotenje v tistem četrtletju.

(c)

NCB lahko MFI in kreditnim institucijam, ki niso MFI, odobrijo odstopanja od zahteve po poročanju prevrednotovalnih popravkov iz dela 4 Priloge I, če poročevalska enota poroča stanja vrednostnih papirjev ob koncu meseca po posameznih vrednostnih papirjih. Kadar se odobri odstopanje v skladu s to točko, se uporablja oboje naslednje:

(i)	poročane informacije za vsak vrednostni papir vključujejo knjigovodsko vrednost v bilanci stanja in

(ii)	za vrednostne papirje, ki nimajo javno dostopnih identifikacijskih oznak, poročane informacije vključujejo informacije o kategoriji instrumentov, zapadlosti in izdajatelju, ki zadostujejo za izpeljavo razčlenitev, ki so navedene kot „minimalne zahteve“ v tabelah 1A in 2A v delu 4 Priloge I.

7. NCB lahko MFI odobrijo odstopanja od zahtev za statistično poročanje iz oddelkov 7 do 9 dela 3 Priloge I v zvezi z državo članico zunaj euroobmočja, kadar velja kar koli od naslednjega:

(a)	iz zbranih statističnih informacij na višji ravni agregiranja izhaja, da so pozicije z nasprotnimi strankami, ki so rezidenti te države članice zunaj euroobmočja, neznatne;

(b)	iz zbranih statističnih informacij na višji ravni agregiranja izhaja, da so pozicije v valuti te države članice zunaj euroobmočja neznatne.

Kadar NCB odobri odstopanja MFI v skladu s prvim pododstavkom v zvezi z državo, ki pristopa k Uniji, lahko NCB ta odstopanja prekliče 12 mesecev po tem, ko MFI obvesti o nameri za preklic teh odstopanj.

Kadar NCB odobrijo odstopanja MFI v skladu s prvim pododstavkom, lahko ta ista odstopanja odobrijo tudi kreditnim institucijam, ki niso MFI.

8. NCB lahko MFI odobrijo odstopanja od zahtev za statistično poročanje o navideznem združevanju denarnih sredstev, kakor je določeno v delu 2 Priloge I, in sicer v naslednjih primerih:

(a)	če stanja vlog rezidentov euroobmočja (razen MFI) ali posojil tem subjektom v okviru navideznega združevanja denarnih sredstev v nacionalni bilanci stanja MFI ne presegajo 2 milijard EUR;

(b)	če je prag iz točke (a) presežen, lahko NCB odobrijo MFI odstopanja, če stanja vlog rezidentov euroobmočja (razen MFI) ali posojil tem subjektom v okviru navideznega združevanja denarnih sredstev v bilanci stanja te MFI ne presegajo 500 milijonov EUR.

9. NCB lahko MFI odobrijo odstopanja v zvezi z zahtevami po ločeni identifikaciji posojil individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa, navedenimi v oddelku 3 dela 2 Priloge I, če ta posojila obsegajo manj kot 5 % skupnega posojanja gospodinjstvom v nacionalni bilanci stanja MFI.

Kadar NCB odobrijo odstopanja MFI v skladu s prvim pododstavkom, ta ista odstopanja odobrijo tudi kreditnim institucijam, ki niso MFI.

10. Kadar NCB odobrijo odstopanja v skladu z odstavki 1, 2, 4, 5 in 9, preverijo, da pragovi iz navedenih odstavkov niso preseženi. To preverjanje se opravi pravočasno, da se lahko katero koli odstopanje odobri ali po potrebi prekliče z učinkom od začetka naslednjega leta.

Kadar NCB odobrijo odstopanja v skladu z odstavkom 8, preverijo, da pragovi iz navedenega odstavka niso preseženi. To preverjanje se opravi vsaj enkrat na vsaki dve leti in pravočasno, da se lahko katero koli odstopanje odobri ali po potrebi prekliče z učinkom od začetka naslednjega leta.

Člen 10

Minimalni standardi in nacionalne ureditve poročanja

1. Poročevalske enote izpolnijo zahteve za statistično poročanje, ki veljajo zanje, v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi IV.

2. NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi zahtevami. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 11

Združitve, delitve in reorganizacije

1. Dejanska poročevalska enota uradno obvesti zadevno NCB o združitvi, delitvi ali drugi reorganizaciji, če:

(a)	bi taka združitev, delitev ali druga reorganizacija verjetno vplivala na izpolnjevanje zahtev za poročanje s strani dejanske poročevalske enote in

(b)	namera za izvedbo postopka iz točke (a) postane javna.

2. Uradno obvestilo iz odstavka 1:

(a)	se pošlje v ustreznem času pred začetkom učinkovanja združitve, delitve ali druge reorganizacije in

(b)	navede postopke, po katerih se bodo izpolnjevale zahteve za statistično poročanje iz te uredbe.

3. Če se združitev poročevalskih enot zgodi med koncem referenčnega obdobja in rokom za poročanje statističnih informacij za to referenčno obdobje, ki ga je v skladu s členom 7(1) določila zadevna NCB, prevzemna institucija izpolni zahteve za poročanje prevzetih institucij za to referenčno obdobje, kot če do združitve ne bi prišlo.

4. Če se združitev poročevalskih enot zgodi med referenčnim obdobjem, lahko NCB dovolijo prevzemni instituciji, da za to referenčno obdobje in poznejša referenčna obdobja poroča statistične informacije za prevzete institucije ločeno od svojih statističnih informacij.

NCB za namene prvega pododstavka prevzemni instituciji ne smejo dovoliti poročanja statističnih informacij za prevzete institucije ločeno od svojih statističnih informacij za več kot šest mesecev po združitvi.

Člen 12

Poročanje statističnih informacij o osnovi za obvezne rezerve

1. Kreditne institucije poročajo zadevnim NCB statistične informacije, navedene v Prilogi III, ki so potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).

2. Kreditne institucije četrtletno poročajo vsaj statistične informacije, kot so določene v tabeli 1 v delu 1 Priloge III, če velja naslednje:

(a)	kreditna institucija je institucija na repu;

(b)	kreditna institucija poroča v imenu skupine v skladu s členom 6, v kateri so izključno institucije na repu.

Člen 13

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pristojnost ECB, da sama izvaja te pravice. NCB to pravico izvajajo zlasti v primeru, kadar institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 14

Prvo poročanje

1. Prvo poročanje mesečnih statističnih informacij v skladu s členom 5(1) in (2) se začne s podatki za januar 2022.

2. Prvo poročanje četrtletnih statističnih informacij v skladu s členom 5(1) in (2) se začne s podatki za prvo četrtletje leta 2022.

Člen 15

Poenostavljeni postopek spreminjanja

Izvršilni odbor ECB ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko sprejme potrebne tehnične spremembe prilog, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja za poročevalske enote v državah članicah. Izvršilni odbor o kateri koli taki spremembi brez nepotrebnega odlašanja obvesti Svet ECB.

Člen 16

Razveljavitev

1. Uredba (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) se razveljavi z učinkom od 26. junija 2021.

2. Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VI.

Člen 17

Prehodne določbe

1. MFI, kakor so navedene v členu 2(1), uporabljajo določbe Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) od 26. junija 2021 do 1. februarja 2022.

2. Kreditne institucije, ki niso MFI, kakor so navedene v členu 2(4), uporabljajo zahteve za poročanje, ki veljajo za MFI in so določene v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), od 26. junija 2021 do 1. februarja 2022, razen zahteve za poročanje iz člena 6 navedene uredbe. NCB lahko z izjemo statističnih informacij, ki so navedene v Prilogi III in so potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), določijo datum, na katerega kreditne institucije, ki niso MFI, poročajo informacije v skladu s tem odstavkom. Ta datum ne sme biti poznejši od 31. marca 2022.

3. NCB lahko kreditnim institucijam, ki niso MFI, odobrijo odstopanja od zahtev za statistično poročanje iz odstavka 1, če stanja skupnih sredstev poročevalske enote znašajo največ 350 milijonov EUR.

Kadar NCB odobrijo odstopanja v skladu s prvim pododstavkom, zberejo vsaj statistične informacije, ki so navedene v Prilogi III in so potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).

4. Poročevalskim enotam za namene odstavkov 1 in 2 ni treba poročati o razčlenitvah posojil po nepremičninskem zavarovanju iz oddelka 1 dela 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

5. Poročevalske enote nadaljujejo s četrtletnim poročanjem nekaterih postavk bilance stanja, v skladu s tretjim stavkom člena 5(1) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) in kakor je določeno v Prilogi I k navedeni uredbi, do 28. februarja 2022.

6. Če poročevalske enote iz odstavka 1 in 2 poročajo obveznosti do kreditnih institucij, za katere veljajo zahteve glede obveznih rezerv po Uredbi (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), v ta poročila v obdobju od 26. junija 2021 do 1. februarja 2022 vključijo svoje obveznosti do kreditnih institucij, ki niso MFI.

Člen 18

Končna določba

Ta uredba začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 26. junija 2021.

Ne glede na to se členi 5, 8 in 9 uporabljajo od 1. februarja 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 22. januarja 2021

Za Svet ECB

Predsednica ECB

Christine LAGARDE

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) UL L 318, 27.11.1998, str. 1.

(3) Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1).

(4) Uredba (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (UL L 250, 2.10.2003, str. 10). Nedavne spremembe Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke (ECB/2003/9) so vključene v prenovitev navedene uredbe v Uredbi Evropske centralne banke (EU) 2021/378 z dne 22. januarja 2021 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2021/1) (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(5) Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8).

(6) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

(7) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(8) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/378 z dne 22. januarja 2021 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2021/1) (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(9) Smernica ECB/2014/15 Evropske centralne banke z dne 4. aprila 2014 o denarni in finančni statistiki (UL L 340, 26.11.2014, str. 1).

(10) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(11) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(12) Uredba (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2013/40) (UL L 297, 7.11.2013, str. 107).

(13) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).

(14) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

(15) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2018/876 z dne 1. junija 2018 o registru podatkov o institucijah in povezanih družbah (ECB/2018/16) (UL L 154, 18.6.2018, str. 3).

(16) Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

(17) Uredba (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2013/38) (UL L 297, 7.11.2013, str. 73).

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

DEL 1

Opredelitev nekaterih MFI na podlagi načel za zamenljivost vlog

1.1

Finančne institucije razen kreditnih institucij, ki izdajajo finančne instrumente, ki štejejo za bližnje substitute za vloge, se razvrstijo kot MFI, pod pogojem, da so tudi z drugih vidikov v skladu z opredelitvijo MFI. Razvrstitev temelji na merilih za zamenljivost vlog, tj. ali so obveznosti razvrščene kot vloge, kar se določi po njihovi likvidnosti, pri čemer se kombinirajo značilnosti prenosljivosti, pretvorljivosti, gotovosti in tržnosti ter upošteva, kjer je primerno, obdobje njihove izdaje.

Ta merila za zamenljivost vlog se uporabljajo tudi pri ugotavljanju, ali je treba obveznosti razvrstiti kot vloge, razen če za te obveznosti obstaja ločena kategorija.

1.2

Za namene ugotavljanja zamenljivosti vlog in razvrščanja obveznosti kot vloge:

(a)	se prenosljivost nanaša na možnost mobilizacije sredstev, vplačanih za finančni instrument z uporabo možnosti plačevanja, kot so čeki, nalogi za prenos, direktne obremenitve ali podobno;

(b)	se pretvorljivost nanaša na možnost in stroške pretvorbe finančnih instrumentov v gotovino ali prenosljive vloge; izguba davčnih ugodnosti v primeru take pretvorbe se lahko obravnava kot kazen, ki zmanjša stopnjo likvidnosti;

(c)	gotovost pomeni natančno vnaprejšnje poznavanje kapitalske vrednosti finančnega instrumenta, izražene v nacionalni valuti;

(d)	se vrednostni papirji, ki kotirajo in se z njimi redno trguje na organiziranem trgu, štejejo za tržne. Za delnice v odprtih kolektivnih naložbenih podjemih trg v običajnem pomenu ne obstaja. Kljub temu vlagatelji poznajo dnevno kotacijo delnic in lahko dvignejo sredstva po tej ceni.

1.3

Delnice/enote, ki so jih izdali kolektivni naložbeni podjemi, ki delujejo izključno kot varčevalne sheme za zaposlene in kadar smejo vlagatelji po teh shemah zahtevati odkup svojih naložb samo v skladu s strogimi odkupnimi pogoji, ki niso povezani z dogajanjem na trgu, ne štejejo za bližnje substitute za vloge.

DEL 2

Bilanca stanja (mesečna stanja)

ECB za pripravo denarnih agregatov in protipostavk za euroobmočje zahteva podatke v tabeli 1. Dodatni podatki se zahtevajo za namene sistema obveznih rezerv ECB. Zahteve na mesečni ravni so:

1. Kategorije instrumentov

(a) Obveznosti

Relevantne kategorije instrumentov so: gotovina v obtoku, obveznosti iz naslova vlog, izdane delnice/enote SDT, izdani dolžniški vrednostni papirji, kapital in rezerve ter preostale obveznosti. Da bi ločili denarne in nedenarne obveznosti, so tudi obveznosti iz naslova vlog razčlenjene na vloge čez noč, vezane vloge, vloge na odpoklic z odpovednim rokom in pogodbe o začasni prodaji (repo). Glej opredelitve pojmov v Prilogi II.

(b) Sredstva

Relevantne kategorije instrumentov so: gotovina, posojila, imetja dolžniških vrednostnih papirjev, lastniški kapital, delnice investicijskih skladov, nefinančna sredstva in preostala sredstva. Glej opredelitve pojmov v Prilogi II.

2. Razčlenitev po zapadlosti

Ločitev po prvotni zapadlosti predstavlja substitut za podrobnosti o instrumentih, kadar finančni instrumenti na različnih trgih niso popolnoma primerljivi.

(a) Obveznosti

Ločnice za razrede zapadlosti ali za obdobja odpoklica so: za vezane vloge pri zapadlosti eno leto in dve leti od izdaje; in za vloge na odpoklic z odpovednim rokom pri odpovednem roku tri mesece in dve leti. Repo posli niso razčlenjeni po zapadlosti, ker so to običajno zelo kratkoročni instrumenti, tj. običajno z zapadlostjo do treh mesecev od izdaje. Dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajo MFI, so razčlenjeni po zapadlosti pri enem letu in dveh letih. Za delnice/enote, ki jih izdajo SDT, razčlenitev po zapadlosti ni potrebna.

(b) Sredstva

Ločnice za razrede zapadlosti so: za posojila rezidentom euroobmočja (razen MFI) po podsektorjih in nadalje za posojila gospodinjstvom po namenu, po razredu zapadlosti eno leto in pet let z dodatno ločnico pri dveh letih za posojila nefinančnim družbam euroobmočja in gospodinjstvom po namenu, denominirana v eurih; ter za imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale MFI iz euroobmočja, po razredu zapadlosti eno in dve leti.

3. Razčlenitev po namenu in ločena opredelitev posojil individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa

Posojila gospodinjstvom in nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, se nadalje razčlenijo po namenu posojila (posojila za potrošnjo, posojila za nakup hiše, druga posojila). Znotraj kategorije „druga posojila“ je treba posojila, odobrena individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa, posebej opredeliti.

4. Razčlenitev po valutah

Za postavke bilance stanja, ki se lahko uporabijo pri urejanju denarnih agregatov, morajo biti stanja v eurih opredeljena ločeno, tako da ima ECB možnost opredelitve denarnih agregatov glede stanj, denominiranih v vseh valutah združeno ali samo v eurih.

5. Razčlenitev po sektorju in rezidenčnosti nasprotnih strank

5.1

Pripravljanje denarnih agregatov in protipostavk za euroobmočje zahteva določitev tistih nasprotnih strank na ozemlju euroobmočja, ki tvorijo sektor imetnikov denarja. Za ta namen se nasprotne stranke, ki niso MFI, delijo, kot je določeno v revidiranem Evropskem sistemu računov (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010) iz Uredbe (EU) št. 549/2013 (glej del 3 Priloge ΙΙ), na državo (S.13), pri čemer je centralna država (S.1311) v skupnih obveznostih iz naslova vlog opredeljena ločeno, in druge rezidenčne sektorje. Da bi izračunali mesečno sektorsko razčlenitev denarnih agregatov in kreditnih protipostavk, se drugi rezidenčni sektorji naprej razčlenijo na naslednje podsektorje: nefinančne družbe (S.11), gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15), zavarovalne družbe (S.128), pokojninski skladi (S.129), investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124), drugi finančni posredniki (S.125), izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) in lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127). Za namen poročanja nekaterih postavk bilance stanja, na primer posojil in dolžniških vrednostnih papirjev, se zadnji trije sektorji združijo (S.125 + S.126 + S.127). Drugi finančni posredniki (S.125) se dodatno razčlenijo na nasprotne stranke, ki so DPFS, in centralne klirinške nasprotne stranke. Za individualne lastnike/partnerska podjetja brez pravnega statusa glej oddelek 3.

Za namene sistema obveznih rezerv ECB se v tabeli 1 pri skupnih obveznostih iz naslova vlog in kategorijah vlog „vezane vloge nad dvema letoma“, „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ in „repo“ doda razčlenitev za centralno državo. Prav tako se za izračun osnove za obvezne rezerve zberejo informacije o obveznostih do drugih kreditnih institucij, za katere veljajo zahteve glede obveznih rezerv, kakor je določeno v delu 1 Priloge III.

5.2

Nasprotne stranke, ki so MFI, se delijo na centralne banke (S.121) z ločeno opredelitvijo ECB, institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralnih bank (S.122) in SDT (S.123). Namen tega je, da se omogoči boljše razumevanje posojilnih politik in politik financiranja v bančnem sektorju ter boljše spremljanje medbančne aktivnosti.

5.3

V zvezi s postavkami znotraj skupine se doda razčlenitev za postavke posojil in vlog poročevalskih enot ter njihove transakcije z institucijami, ki sprejemajo vloge, razen centralnih bank (S.122), da se omogoči ugotavljanje povezav med subjekti, ki pripadajo isti skupini (domači in druge države članice euroobmočja).

5.4

V zvezi z imetji dolžniških vrednostih papirjev s prvotno zapadlostjo do enega leta se, z razčlenitvijo po valutah, doda razčlenitev za državo (S.13), da se zagotovi boljši pregled nad povezavami med državo in bankami.

5.5

Nekatere vloge/posojila, ki izhajajo iz repo/povratnih repo poslov ali sorodnih operacij, so lahko povezani s transakcijami s centralnimi nasprotnimi strankami. Centralna nasprotna stranka je subjekt, ki se pravno umesti med nasprotne stranke pri pogodbah na finančnih trgih, tako da postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca. V skladu s členom 8(2) je te posle treba poročati med vlogami in posojili, ne glede na obravnavo, ki se uporablja za druge namene poročanja. Ker take transakcije pogosto nadomeščajo dvostranske posle med MFI, se doda razčlenitev za repo posle in povratne repo posle, ki vključujejo centralne nasprotne stranke, ki so razvrščene med druge finančne posrednike (S.125).

5.6

„Domače“ nasprotne stranke so opredeljene ločeno od nasprotnih strank iz „euroobmočja, razen domačih“, v vseh statističnih razčlenitvah. Nasprotne stranke, ki se nahajajo v euroobmočju, se opredelijo glede na njihov domači sektor ali institucionalno klasifikacijo v skladu s seznami, ki jih za statistične namene vzdržuje ECB, in njenim priročnikom Manual on MFI balance sheet statistics (Priročnik za statistiko bilance stanja MFI) ter ESR 2010. Institucije EU, ki so rezidenti euroobmočja in hkrati niso rezidenti države članice (na primer ECB), se poročajo kot nasprotne stranke iz „euroobmočja, razen domači“. Nasprotne stranke, ki se nahajajo zunaj držav članic, se razvrstijo v skladu s sistemom nacionalnih računov (v nadaljnjem besedilu: SNR 2008).

5.7

V primeru delnic/enot SDT, ki so jih izdale MFI držav članic euroobmočja, poročevalske enote poročajo najmanj podatke o rezidenčnosti imetnikov po razčlenitvi domači/euroobmočje razen domači/tujina, da bi se omogočila izključitev imetij nerezidentov euroobmočja. NCB lahko izpeljejo potrebne statistične informacije tudi iz podatkov, zbranih na podlagi Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), kolikor so ti podatki skladni z roki iz člena 7 te uredbe in z minimalnimi standardi iz Priloge IV.

(a)

V zvezi z delnicami/enotami SDT, za katere se v skladu z nacionalno zakonodajo vodi evidenca o identiteti imetnikov, ki vključuje informacijo o njihovi rezidenčnosti, poročajo SDT izdajatelji ali osebe, ki jih zakonito zastopajo, v mesečni bilanci stanja podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov svojih izdanih delnic/enot.

(b)

V zvezi delnicami/enotami SDT, za katere se v skladu z nacionalno zakonodajo evidenca o identiteti imetnikov ne vodi ali pa se vodi, vendar ne vključuje informacije o njihovi rezidenčnosti, poročajo poročevalske enote podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti v skladu s pristopom, ki ga določi zadevna NCB v soglasju z ECB. Ta zahteva je omejena na eno od naslednjih možnosti ali kombinacijo teh možnosti, ki se izberejo ob upoštevanju organiziranosti upoštevnih trgov in nacionalnih pravnih ureditev v zadevni državi članici. NCB bo to periodično spremljala.

(i)

SDT izdajatelji:

SDT izdajatelji ali osebe, ki jih zakonito zastopajo, poročajo podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov svojih izdanih delnic/enot. Take informacije lahko zagotovi agent, ki distribuira delnice/enote, ali kateri koli drug subjekt, udeležen pri izdaji, odkupu ali prenosu delnic/enot.

(ii)

MFI in DFP kot skrbniki delnic/enot SDT:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki delujejo kot skrbniki delnic/enot SDT, podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov delnic/enot, ki so jih izdali rezidenčni SDT in so v skrbništvu v imenu imetnika ali drugega posrednika, ki prav tako deluje kot skrbnik. Ta možnost se uporabi, če: (i) skrbnik razlikuje delnice/enote SDT, ki so v skrbništvu v imenu imetnikov, od tistih, ki so v skrbništvu v imenu drugih skrbnikov; in (ii) je večina delnic/enot SDT v skrbništvu domačih rezidenčnih institucij, ki so razvrščene med finančne posrednike (MFI ali DFP).

(iii)

MFI in DFP kot poročevalci transakcij, ki jih rezidenti opravijo z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega SDT:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki delujejo kot poročevalci transakcij, ki jih opravijo rezidenti z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega SDT, podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov delnic/enot, ki so jih izdali rezidenčni SDT in s katerimi trgujejo v imenu imetnika ali drugega posrednika, prav tako udeleženega pri transakciji. Ta možnost se uporabi, če: (i) je zajetje poročanja celovito, tj. zajema v bistvenem delu vse transakcije, ki jih opravijo poročevalske enote; (ii) se zagotovijo točni podatki o nakupih in prodajah z nerezidenti euroobmočja; (iii) so razlike med vrednostjo ob izdaji in odkupno vrednostjo enakih delnic/enot, brez provizij, minimalne; (iv) je znesek delnic/enot, ki jih izda rezidenčni SDT in jih imajo nerezidenti euroobmočja, majhen.

(iv)	Če se možnosti (i) do (ii) ne uporabita, poročevalske enote, vključno z MFI in DFP, poročajo ustrezne podatke na podlagi razpoložljivih informacij.

6. Razčlenitev kapitala in rezerv

Ta razčlenitev je potrebna za zagotavljanje informacij o računovodskih komponentah kapitala in rezerv ter za spremljanje medsebojnega vpliva med to postavko in drugimi gibanji v bilanci stanja.

7. Opredelitev bilančnih postavk za izvedene finančne instrumente in obračunane obresti na posojila in vloge med preostalimi sredstvi in preostalimi obveznostmi.

Ta razčlenitev je potrebna, da se poveča skladnost statistik.

8. Lastna imetja vrednostnih papirjev

V tabeli 1 se zahtevajo informacije o lastnih imetjih dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale MFI in ki so izključena iz sredstev in obveznosti v skladu s členom 8(4).

DEL 3

Bilanca stanja (četrtletna stanja)

Da bi ECB lahko dodatno analizirala denarna gibanja in zadostila drugim statističnim namenom, zahteva v zvezi s ključnimi postavkami naslednje:

Razčlenitev po podsektorjih in zapadlosti za posojila subjektom iz euroobmočja, ki niso MFI (glej tabelo 2).

To se zahteva, da bi omogočili spremljanje popolne strukture celotnega kreditnega financiranja (posojila in vrednostni papirji) v zvezi s sektorjem imetnikov denarja po podsektorjih in zapadlosti.

Za posojila nefinančnim družbam in gospodinjstvom, denominirana v eurih, s prvotno zapadlostjo nad enim letom in s prvotno zapadlostjo nad dvema letoma se zahtevajo nadaljnje postavke „od tega“ glede določenih preostalih zapadlosti in obdobij sprememb obrestne mere (glej tabelo 2). Sprememba obrestne mere se razume kot sprememba obrestne mere za posojilo, ki je določena v trenutni posojilni pogodbi. Posojila, za katera je določena sprememba obrestne mere, med drugim vključujejo posojila z obrestnimi merami, ki se periodično revidirajo v skladu s spreminjanjem indeksa, npr. EURIBOR, posojila, katerih obrestna mera se redno revidira, tj. spremenljiva obrestna mera, in posojila, katerih obrestna mera se revidira po diskreciji posojilodajalca.

2.	Razčlenitev obveznosti iz naslova vlog do države (razen do centralne države) v državah članicah euroobmočja po podsektorjih (glej tabelo 2). To se zahteva kot dopolnilna informacija k mesečnemu poročanju.

3.	Sektorska razčlenitev postavk z nasprotnimi strankami zunaj euroobmočja (glej tabelo 2). Sektorska klasifikacija v skladu s SNR 2008 se uporabi, kjer ESR 2010 ne velja.

4.	Opredelitev nepremičnin med nefinančnimi sredstvi. Ta razčlenitev se zahteva, da se zagotovijo dodatne informacije o nefinančnih sredstvih in spremlja relativna pomembnost deležev v nepremičninah s strani bančnega sektorja.

5.	Opredelitev bilančnih postavk za izvedene finančne instrumente s sektorsko razčlenitvijo med preostalimi sredstvi in preostalimi obveznostmi (glej tabelo 2). Ta razčlenitev se zahteva, da se poveča skladnost statistik, in dopolnjuje mesečno poročanje.

6.	Razčlenitev imetij lastniških vrednostnih papirjev na delnice, ki kotirajo na borzi, delnice, ki ne kotirajo na borzi, ter drug lastniški kapital (glej tabelo 2). To dopolnjuje mesečno poročanje z zagotovitvijo informacij o tem, kako se lahko z lastniškimi vrednostnimi papirji trguje.

Razčlenitev po državah in postavke v razmerju do Evropske investicijske banke, Evropskega mehanizma za stabilnost, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost in Enotnega odbora za reševanje (glej tabelo 3).

Ta razčlenitev se zahteva zaradi nadaljnje analize denarnih gibanj, zaradi zagotovitve statističnih informacij, ki se nanašajo na države članice, ki bodo morda sprejele euro, in za preverjanje kakovosti podatkov.

Razčlenitev po državah se zagotovi za vsako državo članico. Kadar država pristopi k Uniji, se poročanje razčlenitve za to državo članico začne s četrtletnim referenčnim obdobjem, ki vključuje datum njenega pristopa.

Razčlenitev po državah se zagotovi tudi za države, ki izstopajo ali so izstopile iz Unije, tj. kot ločena razčlenitev znotraj postavke „tujina (brez EU)“.

Sektorska razčlenitev za čezmejne vloge in posojila v euroobmočju, ki jih deponirajo oziroma prejmejo ne-MFI (glej tabelo 3).

Ta razčlenitev se zahteva zaradi ocene postavk poročevalskih enot v vsaki posamezni državi članici z nasprotnimi strankami, ki so rezidenti v drugih državah članicah euroobmočja.

Kadar država članica sprejme euro, se poročanje razčlenitve za to državo članico začne s četrtletnim referenčnim obdobjem, ki vključuje datum njenega sprejetja eura.

Razčlenitev po valutah (glej tabelo 4).

Razčlenitev po valutah se zahteva za posojila v zvezi z nacionalno valuto vsake države članice zunaj euroobmočja in za imetja vlog, posojil in dolžniških vrednostnih papirjev v izbranih valutah (GBP, USD, CHF in JPY).

Ta razčlenitev se zahteva, da bi se omogočil izračun transakcij za denarne agregate in protipostavke, prilagojene za tečajne razlike, kadar ti agregati vključujejo vse valute združeno.

Tabela 3

Četrtletna stanja (razčlenitev po državah)

POSTAVKE BILANCE STANJA

Tujina (brez EU)

Druga država članica euroobmočja

Država članica zunaj euroobmočja

Izbrane institucije EU (*1)

od tega: Združeno kraljestvo

OBVEZNOSTI

8.	Gotovina v obtoku

Vloge

od MFI

od ne-MFI

država

drugi finančni posredniki,

izvajalci pomožnih finančnih

dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci zavarovalne družbe

pokojninski skladi investicijski skladi razen SDT

nefinančne družbe gospodinjstva in nepridobitne

institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

10.	Izdani dolžniški vrednostni papirji

11.	Delnice/enote SDT

12.	Kapital in rezerve

13.	Preostale obveznosti

SREDSTVA

Gotovina

Posojila

MFI

ne-MFI država

drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih institucije in posojilodajalci

zavarovalne družbe

pokojninski skladi

investicijski skladi razen SDT

nefinančne družbe

gospodinjstva in nepridobitne

institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

3.	Imetja dolžniških vrednostnih papirjev

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

ki jih izdajo MFI

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

ki jih izdajo ne-MFI

od tega: država

4.	Lastniški kapital

5.	Delnice/enote investicijskih skladov

Delnice/enote SDT

Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

6.	Nefinančna sredstva

7.	Preostala sredstva

Tabela 4

Četrtletna stanja (razčlenitev po valutah)

POSTAVKE BILANCE STANJA

Vse valute združeno

Euro

Valute EU razen eura

Valute, ki niso valute EU

Izbrane valute

Skupaj

Valuta vsake države članice EU

GBP

USD

JPY

CHF

OBVEZNOSTI

Vloge

Domače

od MFI

od ne-MFI

B.	Euroobmočje razen domače

od MFI

od ne-MFI

Tujina

do 1 leta

nad 1 letom

od MFI

od ne-MFI

10.	Izdani dolžniški vrednostni papirji

SREDSTVA

Posojila

Domača

MFI

ne-MFI

B.	Euroobmočje razen domača

MFI

ne-MFI

Tujina

do 1 leta

nad 1 letom

MFI

ne-MFI

3.	Imetja dolžniških vrednostnih papirjev

Domači

ki jih izdajo MFI

ki jih izdajo ne-MFI

B.	Euroobmočje razen domači

ki jih izdajo MFI

ki jih izdajo ne-MFI

Tujina

ki jih izdajo MFI

ki jih izdajo ne-MFI

Zahteve po mesečnih podatkih, glej tabelo 1.

Zahteve po četrtletnih podatkih, glej tabelo 2.

DEL 4

Poročanje prevrednotovalnih popravkov za urejanje transakcij

Prevrednotovalni popravki so potrebni, da lahko ECB izračuna finančne transakcije. Zagotavljajo informacije o učinkih sprememb cen ali drugih vrednotenj na stanja sredstev in obveznosti ob koncu obdobja, ki se poročajo v bilanci stanja. Spremembe stanj zaradi učinka gibanja deviznih tečajev na sredstva in obveznosti, ki niso denominirane v eurih, niso vključene v sporočene prevrednotovalne popravke (popravki zaradi deviznega tečaja za namene priprave transakcij se izpeljejo ločeno).

Minimalne zahteve za poročanje prevrednotovalnih popravkov so določene v tabelah 1A in 2A. Posebni vidiki za poročanje prevrednotovalnih popravkov posojil in vrednostnih papirjev so predstavljeni v nadaljevanju.

1. Prevrednotenje posojil (vključno z delnimi odpisi/odpisi)

Prevrednotovalni popravki odražajo vsakršne spremembe v sporočenih stanjih posojil v skladu z deloma 2 in 3, ki so nastale zaradi delnih odpisov, vključno z odpisovanjem celotnega stanja posojila (odpis), in razveljavitve delnih odpisov/odpisov. Popravek bi moral odraziti tudi spremembe rezervacij za izgube iz posojil, če NCB dovoli, da se stanja v bilanci stanja evidentirajo v neto zneskih brez rezervacij za izgube iz posojil v skladu s členom 8(3). Evidentira se tudi prevrednotovalni popravek, s katerim se evidentira razlika med spremembo stanj posojil, ki nastane zaradi odsvojitve posojila (z odpravo pripoznanja iz bilance stanja), in vrednostjo transakcije (tj. prodajno ceno). Podobno pridobitev posojila po ceni, ki je nižja od sporočenih stanj, povzroči pozitivno prevrednotenje.

2. Cenovno prevrednotenje vrednostnih papirjev

Popravek v zvezi s cenovnim prevrednotenjem vrednostnih papirjev se nanaša na nihanja v vrednotenju vrednostnih papirjev, ki nastanejo zaradi spremembe cene, po kateri so vrednostni papirji evidentirani ali se z njimi trguje. Popravek vključuje spremembe, ki se sčasoma pojavijo v vrednosti stanj v bilanci stanja na koncu obdobja zaradi sprememb referenčne vrednosti, po kateri so vrednostni papirji evidentirani, tj. potencialni dobički/izgube. Vsebuje lahko tudi spremembe v vrednotenju, ki izhajajo iz transakcij z vrednostnimi papirji, tj. realizirane dobičke/izgube.

Za poročanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev ni minimalnih zahtev. Če pa imajo običajni postopki vrednotenja, ki jih poročevalske enote uporabljajo za izdane dolžniške vrednostne papirje, za posledico spremembe stanj teh vrednostnih papirjev na koncu obdobja, lahko NCB zbirajo podatke, povezane s temi spremembami.

DEL 5

Zahteve za statistično poročanje listinjenja posojil in drugih prenosov posojil

1. Splošne zahteve

1.1

Podatki se poročajo v skladu s členom 8(2) z dodatnimi zahtevami iz člena 8(3), kadar to pride v poštev. Vse postavke podatkov se razčlenijo glede na rezidenčnost in podsektor dolžnikov iz posojila, kakor je nakazano v naslovih stolpcev tabele 5.

1.2

Prikaže se razčlenitev na listinjenje in druge prenose posojil. Posojila, odsvojena med fazo skladiščenja pri listinjenju, se obravnavajo, kot da bi že bila olistinjena. Za listinjenje, ki vključuje DPFS, ki so rezidenti v euroobmočju, je potrebna ločena opredelitev. Za druge prenose posojil je potrebna ločena opredelitev, če je nasprotna stranka domača MFI ali nedomača MFI euroobmočja.

1.3

Prenosi posojil se prav tako razlikujejo glede na učinek na stanja posojil, ki se poročajo v skladu z deloma 2 in 3 Priloge I:

(a)	prenosi z učinkom na sporočena stanja so odsvojitve, ki imajo za posledico odpravo pripoznanja, in pridobitve, ki imajo za posledico pripoznanje ali ponovno pripoznanje posojil; in

(b)

prenosi brez učinka na sporočena stanja so odsvojitve, ki zaradi uporabe MSRP 9 ali podobnih pravil nimajo za posledico odprave pripoznanja posojil, in pridobitve posojil, ki jih je MFI pred tem prenesla brez odprave pripoznanja v svoji bilanci stanja. Posojila, ki se predložijo Eurosistemu kot zavarovanje za kreditne posle denarne politike v obliki bančnih posojil, kar ima za posledico njihov prenos brez odprave pripoznanja v bilanci stanja, so izključena iz zneskov, ki se poročajo v tabeli 5.

1.4

V zvezi s prenosi z učinkom na sporočena stanja posojil MFI nadalje razčlenijo prenose, pri katerih delujejo kot serviser stanja prenesenih posojil.

2. Zahteve za poročanje prenosov posojil

2.1

MFI izračunajo neto prenose posojil kot pridobitve v mesecu minus odsvojitve v mesecu. Za ta namen MFI uporabijo transakcijske vrednosti pridobitev in odsvojitev (tj. vrednost nakupov oziroma prodaj).

2.2

MFI zagotovijo podatke o prenosih posojil v skladu s tabelo 5a tako:

(a)	pridobitve in odsvojitve s strani MFI z učinkom na njena stanja posojil, ki se poročajo v skladu z deloma 2 in 3 Priloge I, se uvrstijo v sklop 1, če MFI deluje kot serviser, in sklop 2, če MFI ne deluje kot serviser; in

(b)	pridobitve in odsvojitve s strani MFI brez učinka na njena stanja posojil, ki se poročajo v skladu z deloma 2 in 3 Priloge I, se uvrstijo v sklop 3.

2.3

V zvezi z uvrstitvijo, navedeno v oddelku 2.2(a), lahko NCB dajo MFI navodilo, da uvrstijo prenose posojil v sklop 1 namesto v sklop 2, če druga domača MFI deluje kot serviser prenesenih posojil. NCB bodo zahtevale, da se taki prenosi posojil v statističnem poročanju evidentirajo ločeno od tistih, ki jih prenese in servisira ista MFI.

3. Zahteve za poročanje stanj prenesenih posojil

3.1

MFI zagotovijo podatke v skladu s tabelo 5b o stanjih posojil ob koncu meseca tako:

(a)	stanja posojil, ki jih je MFI prenesla z učinkom na stanja posojil, ki se poročajo v skladu z deloma 2 in 3 Priloge I, in pri katerih MFI deluje kot serviser, se uvrstijo v sklop 1; in

(b)	stanja posojil, ki jih je MFI prenesla brez učinka na stanja posojil, ki se poročajo v skladu z deloma 2 in 3 Priloge I, zaradi uporabe MSRP 9 ali podobnih pravil, se uvrstijo v sklop 3.

3.2

V zvezi z uvrstitvijo, navedeno v oddelku 3.1(a), če NCB da MFI navodilo, da uvrstijo prenose posojil v skladu z oddelkom 2.3, MFI v sklop 1 vključijo stanja posojil, ki jih prenese druga domača MFI, za katero delujejo kot serviser, kolikor ta posojila niso vključena v sporočena stanja domačih MFI v skladu z deloma 2 in 3 Priloge I. NCB bodo zahtevale, da se taka stanja v statističnem poročanju evidentirajo ločeno od tistih, ki jih prenese in servisira ista MFI.

3.3

NCB lahko od MFI zahtevajo dodatne informacije za razlago gibanj stanj posojil, zlasti glede spremembe nasprotne stranke, ki ima prenesena posojila, ali spremembe sporazuma o servisiranju posojil, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno, zaradi česar so morda potrebni prerazvrstitveni popravki, da bi ECB lahko pravilno prilagodila gibanja posojil glede na učinek listinjenja in drugih prenosov na bilanco stanja MFI.

4. Zahteve za poročanje prevrednotovalnih popravkov, ki vplivajo na stanja prenesenih posojil

4.1

MFI zagotovijo podatke v skladu s tabelo 5b o prevrednotovalnih popravkih, ki odražajo kakršne koli spremembe stanj posojil ob koncu meseca, sporočenih v skladu z oddelkom 3, ki so posledica delnih odpisov ali odpisov posojil, in spremembe rezervacij za posojila (če se stanja evidentirajo v neto zneskih brez rezervacij). Prevrednotovalni popravki v mesecu prenosa posojila prav tako odražajo kakršno koli razliko med stanji prenesenih posojil in transakcijsko vrednostjo pridobitve ali odsvojitve, kakor je navedeno v oddelku 2.

4.2

MFI zagotovijo podatke v skladu s tabelo 5b o prevrednotovalnih popravkih tako:

(a)	prevrednotovalni popravki, ki ustrezajo stanjem prenesenih posojil, navedenim v oddelku 3.1(a), ob upoštevanju oddelka 3.2, kadar to pride v poštev, se uvrstijo v sklop 1; in

(b)	prevrednotovalni popravki, ki ustrezajo stanjem prenesenih posojil, navedenim v oddelku 3.1(b), se uvrstijo v sklop 3.

DEL 6

Poenostavljeno poročanje za manjše kreditne institucije

Kadar NCB odobrijo odstopanja kreditnim institucijam v skladu s členom 9(2), jih lahko izvzamejo iz naslednjih zahtev:

1.	Razčlenitev po valutah, navedena v oddelku 4 dela 2.

Ločena opredelitev:

(a)	postavk s centralnimi nasprotnimi strankami, kakor je navedeno v oddelku 5.5 dela 2,

(b)	sindiciranih posojil, kakor je prikazano v tabeli 1 v delu 2,

(c)	dolžniških vrednostnih papirjev z zapadlostjo do dveh let in nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %, kakor je prikazano v tabeli 1 v delu 2,

(d)	deležev v nepremičninah, kakor je navedeno v oddelku 4 dela 3.

3.	Sektorska razčlenitev, navedena v oddelku 3 dela 3.

4.	Razčlenitev po državah, navedena v oddelku 7 dela 3.

5.	Razčlenitev po valutah, navedena v oddelku 9 dela 3.

Poleg tega lahko te kreditne institucije izpolnijo zahteve za statistično poročanje, navedene v delih 2, 4 in 5, s poročanjem podatkov samo četrtletno in v rokih, določenih za četrtletno statistiko v členu 7(3).

DEL 7

Povzetek zahtev za statistično poročanje o postavkah bilance stanja(1)

KATEGORIJE INSTRUMENTOV IN ZAPADLOSTI

POSTAVKE BILANCE STANJA

SREDSTVA

OBVEZNOSTI

Gotovina

Posojila

do 1 leta (2)

nad 1 letom in do 5 let (2)

nad 5 let (2)

od tega: postavke znotraj skupine

od tega: sindicirana posojila

od tega: povratni repo posli

od tega: postavke v okviru navideznega združevanja denarnih sredstev

od tega: euro

do 1 leta (3)

nad 1 letom in do 2 let (3)

nad 2 letoma in do 5 let (3)

nad 5 let (3)

od tega: posojila revolving in prekoračitve stanja na računih (3)

od tega: posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom (3)

od tega: obrestovana posojila po kreditnih karticah (3)

od tega: postavke v okviru navideznega združevanja denarnih sredstev

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 1 letom (euro)

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo manj od 1 leta

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo nad 1 letom in s spremembo obrestne mere v naslednjih 12 mesecih

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 2 letoma (euro)

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo manj od 2 let

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo nad 2 letoma in s spremembo obrestne mere v naslednjih 24 mesecih

Imetja vrednostnih papirjev

do 1 leta (4)

nad 1 letom in do 2 let (4)

nad 2 letoma (4)

4.	Lastniški kapital Delnice, ki kotirajo na borzi Delnice, ki ne kotirajo na borzi Drug lastniški kapital

5.	Delnice/enote investicijskih skladov Delnice/enote SDT Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

6.	Nefinančna sredstva od tega: nepremičnine

Preostala sredstva

od tega: izvedeni finančni instrumenti

od tega: obračunane obresti na posojila

8.	Gotovina v obtoku

Vloge

do 1 leta (5)

nad 1 letom (5)

od tega: postavke znotraj skupine

od tega: prenosljive vloge

od tega: do 2 let

od tega: sindicirana posojila

9.1.

Vloge čez noč

od tega: prenosljive vloge

od tega: postavke v okviru navideznega združevanja denarnih sredstev

9.2.

Vezane vloge

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

9.3.

Vloge na odpoklic z odpovednim rokom

do 3 mesecev

nad 3 meseci

od tega: nad 2 letoma (6)

9.4.	Repo posli

10.	Delnice/enote SDT

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

od tega: do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

nad 2 letoma

12.	Kapital in rezerve Lastniški kapital Dobiček ali izguba v obdobju poročanja Prihodki in odhodki, pripoznani neposredno v kapitalu Sredstva iz dohodka, ki se ne razdeli delničarjem Posebne in splošne rezervacije za sredstva

13.

Preostale obveznosti

od tega: izvedeni finančni instrumenti

od tega: obračunane obresti na vloge

KATEGORIJE NASPROTNIH STRANK IN NAMENOV

SREDSTVA

OBVEZNOSTI

Domači rezidenti

MFI

Centralne banke

Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralnih bank

SDT

Ne-MFI

Država

centralna država

regionalna država

lokalna država

skladi socialne varnosti

Drugi rezidenčni sektorji (7)

investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124) (7)

drugi finančni posredniki, izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti ter lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127) (7)

od tega: centralne nasprotne stranke

od tega: DPFS

zavarovalne družbe (S.128) (7)

pokojninski skladi (S.129) (7)

nefinančne družbe (S.11) (7)

gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (7)

posojila za potrošnjo

posojila za nakup hiše

druga posojila

od tega: individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa

Domači rezidenti

MFI

Centralne banke

Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralnih bank

SDT

Ne-MFI

Država

centralna država

ostali sektor država

regionalna država

lokalna država

skladi socialne varnosti

Drugi rezidenčni sektorji (7)

investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124) (7)

drugi finančni posredniki (S.125) (7)

od tega: centralne nasprotne stranke

od tega: DPFS

izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) (7)

lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) (7)

zavarovalne družbe (S.128) (7)

pokojninski skladi (S.129) (7)

nefinančne družbe (S.11) (7)

gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (7)

Rezidenti euroobmočja razen domači

MFI

Centralne banke

od tega: Evropska centralna banka

Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralnih bank

SDT

Ne-MFI

Država

centralna država

regionalna država

lokalna država

skladi socialne varnosti

Drugi rezidenčni sektorji (7)

investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124) (7)

drugi finančni posredniki, izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti ter lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127) (7)

od tega: centralne nasprotne stranke (8)

od tega: DPFS (8)

zavarovalne družbe (S.128) (7)

pokojninski skladi (S.129) (7)

nefinančne družbe (S.11) (7)

gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (7)

posojila za potrošnjo

posojila za nakup hiše

druga posojila

od tega: individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa

Rezidenti euroobmočja razen domači

MFI

Centralne banke

od tega: Evropska centralna banka

Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralnih bank

SDT

Ne-MFI

Država

centralna država

ostali sektor država

regionalna država

lokalna država

skladi socialne varnosti

Drugi rezidenčni sektorji (7)

investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124) (7)

drugi finančni posredniki (S.125) (7)

od tega: centralne nasprotne stranke (8)

od tega: DPFS (8)

izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) (7)

lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) (7)

zavarovalne družbe (S.128) (7)

pokojninski skladi (S.129) (7)

nefinančne družbe (S.11) (7)

gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (7)

Rezidenti tujine

MFI

Ne-MFI

Država

Drugi rezidenti

Rezidenti tujine

MFI

Ne-MFI

Država

Drugi rezidenti

Skupaj

VALUTE

euro

x	tuje valute – valute, razen eura (9)

(*1) Za Evropsko investicijsko banko, Evropski mehanizem za stabilnost, Evropski instrument za finančno stabilnost in Enotni odbor za reševanje je treba podatke poročati ločeno.

(1) Mesečne razčlenitve podatkov so označene v krepkem tisku, četrtletne razčlenitve pa v navadnem tisku.

(2) Mesečna razčlenitev po zapadlosti se nanaša na posojila glavnim rezidenčnim sektorjem razen MFI, vključno z državo držav članic euroobmočja. Ustrezna razčlenitev po zapadlosti za posojila državi razen centralni državi držav članic euroobmočja je četrtletna.

(3) Za posojila, odobrena nefinančnim družbam euroobmočja in gospodinjstvom. Poleg tega se zbere razčlenitev po zapadlosti za posojila gospodinjstvom po namenu posojila.

(4) Mesečna razčlenitev po zapadlosti se nanaša samo na imetja vrednostnih papirjev, ki so jih izdale MFI iz euroobmočja, imetja vrednostnih papirjev, ki jih je izdal sektor država v državah članicah euroobmočja, pa vsebujejo razčlenitev za „do enega leta“. Kot četrtletni podatki so imetja vrednostnih papirjev, ki jih izdajo ne-MFI iz euroobmočja, razdeljena v „do enega leta“ in „nad enim letom“.

(5) Samo z nasprotnimi strankami, ki so rezidenti v tujini.

(6) Poročanje o postavki „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ je prostovoljno, dokler se ne določi drugače.

(7) Mesečna razčlenitev po podsektorjih se zahteva za posojila in vloge.

(8) Pri repo poslih in povratnih repo poslih se zahteva razčlenitev za centralne nasprotne stranke, razvrščene v podsektor S.125. Poleg tega se pri posojilih, vlogah in imetjih dolžniških vrednostnih papirjev zahteva razčlenitev za nasprotne stranke, ki so družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev.

(9) Četrtletna razčlenitev po valuti vsake druge države članice se zahteva za izbrane postavke posojil. Četrtletna razčlenitev za valute GBP, USD, JPY in CHF se zahteva za izbrane postavke vlog, posojil in imetja dolžniških vrednostnih papirjev.

PRILOGA II

NAČELA KONSOLIDIRANJA IN OPREDELITVE POJMOV

DEL 1

Konsolidiranje za statistične namene znotraj iste države članice

Poročevalska populacija je za vsako državo članico, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: država članica euroobmočja), sestavljena iz rezidenčnih MFI, ki so vključene na seznam MFI za statistične namene, in rezidenčnih kreditnih institucij, ki niso MFI. To so:

(a)	institucije, ki so ustanovljene in se nahajajo na tem ozemlju, vključno s podrejenimi družbami nadrejenih družb zunaj tega ozemlja; in

(b)	podružnice institucij, ki imajo svojo glavno upravo zunaj tega ozemlja.

Poročevalske enote za statistične namene konsolidirajo posle vseh svojih domačih poslovnih enot (registriranega sedeža ali glavne uprave in/ali podružnic), ki se nahajajo v isti državi članici. Institucije, ki se nahajajo v finančnih središčih offshore, se statistično obravnavajo kot rezidenti ozemelj, na katerih se ta središča nahajajo.

Poročevalske enote poročajo o poslih vseh svojih nedomačih poslovnih enot tako:

(a)	Če ima poročevalska enota podružnice na ozemlju drugih držav članic euroobmočja, šteje postavke nasproti vsem tem podružnicam za postavke nasproti rezidentom drugih držav članic euroobmočja.

(b)	Če ima poročevalska enota podružnice zunaj ozemlja držav članic euroobmočja, šteje postavke nasproti vsem tem podružnicam za postavke nasproti rezidentom tujine.

(c)	Kadar je poročevalska enota podružnica, šteje postavke nasproti svoji glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije na ozemlju drugih držav članic euroobmočja za postavke nasproti rezidentom drugih držav članic euroobmočja.

(d)	Kadar je poročevalska enota podružnica, šteje postavke nasproti svoji glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije zunaj ozemlja drugih držav članic euroobmočja za postavke nasproti rezidentom tujine.

DEL 2

Opredelitve kategorij instrumentov

Ta tabela določa podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih nacionalne centralne banke (NCB) pretvorijo v kategorije, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, v skladu s to uredbo. Tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov in opisi niso izčrpni. Opredelitve pojmov se nanašajo na ESR 2010.

Prvotna zapadlost, tj. zapadlost ob izdaji, se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred koncem katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni, npr. nekatere vrste vlog. Odpovedni rok ustreza obdobju med trenutkom, ko imetnik odda obvestilo o nameri, da bo odkupil instrument, in datumom, na katerega je imetniku dopuščeno ta instrument brez kazni pretvoriti v gotovino. Finančni instrumenti se razvrščajo glede na odpovedni rok samo, če zapadlost ni dogovorjena.

Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene enote na drugo z dostavo ali indosamenti ali se izravna, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Medtem ko se načeloma lahko trguje z vsakim finančnim instrumentom, so tržni instrumenti namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost.

Tabela

Kategorije instrumentov

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

Gotovina

Imetja eurobankovcev in eurokovancev ter tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil.

Posojila

Imetja finančnih sredstev, ki nastanejo, ko upnik posodi sredstva dolžniku, in niso dokumentirana z dokumenti ali pa so dokumentirana z netržnimi dokumenti. Ta postavka vključuje tudi sredstva v obliki vlog poročevalskih enot. Za to postavko lahko NCB zahtevajo tudi polno sektorsko razčlenitev.

Ta postavka vključuje:

(a)

posojila, odobrena gospodinjstvom in nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, razčlenjena na:

(i)

posojila za potrošnjo (posojila, odobrena predvsem za namene osebne potrošnje blaga in storitev). Posojila za potrošnjo, odobrena individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa, so vključena v to kategorijo, če poročevalska enota ve, da so posojila namenjena pretežno osebni potrošnji;

(ii)

posojila za nakup hiše (posojila, dana za namene vlaganja v hiše za osebno rabo ali oddajo, vključno z gradnjo in prenavljanjem). Ta posojila zajemajo s stanovanjskimi nepremičninami zavarovana posojila, namenjena za nakup hiše, in druga posojila za nakup hiš, odobrena na osebni podlagi ali zavarovana z drugimi oblikami sredstev. Posojila za nakup hiše, odobrena individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa, so vključena v to kategorijo, razen če poročevalska enota ve, da se hiša uporablja za pretežno poslovne namene, v tem primeru pa se ta posojila poročajo kot „druga posojila, od tega individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa“;

(iii)

druga posojila (posojila, dana za druge namene kot potrošnjo in nakup hiše, na primer za poslovne namene, konsolidacijo dolgov, izobraževanje itd.). Ta kategorija lahko vključuje posojila individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa za namene potrošnje (glej del 3 Priloge II), če ta niso sporočena v kategoriji „posojila za potrošnjo“;

(b)

dolgove po kreditnih karticah

Za namene te uredbe ta kategorija zajema kredite, odobrene gospodinjstvom ali nefinančnim družbam bodisi preko kartic z odloženim plačilom, tj. kartic, ki omogočajo posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom, kakor je opredeljeno spodaj, bodisi preko kreditnih kartic, tj. kartic, ki omogočajo posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah. Dolg po kreditnih karticah se evidentira na namenskih računih za kreditne kartice in zato ni razviden iz tekočega računa ali računa s prekoračitvijo stanja. Posojilo po kreditni kartici z odloženim brezobrestnim plačilom je opredeljeno kot posojilo, ki je odobreno po obrestni meri 0 % v obdobju med plačilnimi transakcijami, izvršenimi s kartico v času enega obračunskega obdobja, in datumom, ko negativna stanja iz tega določenega računskega obdobja zapadejo v plačilo. Obrestovano posojilo po kreditni kartici je opredeljeno kot posojilo, ki je odobreno po izteku rokov za plačilo za prejšnja obračunska obdobja, tj. dolgovani zneski na računu za kreditno kartico, ki še niso bili poravnani, ko je bilo to najprej mogoče, za katere se zaračuna obrestna mera ali progresivna obrestna mera, ki je običajno višja od 0 %. Pogosto morajo biti na mesec poplačani minimalni obroki, da se obrestovano posojilo vsaj delno odplača.

Nasprotna stranka pri teh oblikah kreditov je subjekt, ki odgovarja za vračilo stanj v skladu s pogodbo, in ki se ujema z imetnikom kartice v primeru kartic za zasebno uporabo, ne pa tudi v primeru poslovnih kartic;

(c)

posojila revolving in prekoračitve stanja na računih

Posojila revolving so posojila, ki imajo vse od naslednjih lastnosti: (i) posojilojemalec lahko uporabi ali dvigne sredstva do vnaprej odobrenega kreditnega limita brez poprejšnjega obvestila posojilodajalcu; (ii) glede na črpanje in vračanje sredstev se znesek razpoložljivega kredita lahko povečuje in zmanjšuje; (iii) kredit se lahko ponovno uporabi.

Posojila revolving vključujejo zneske, ki so pridobljeni s kreditno linijo in še niso vrnjeni (stanja). Kreditna linija je sporazum med posojilodajalcem in posojilojemalcem, ki posojilojemalcu dovoljuje, da črpa posojilo znotraj določenega obdobja in do določene meje ter da po lastni presoji vrne posojilo pred določenim datumom. Razpoložljivi zneski na kreditni liniji, ki niso bili dvignjeni ali pa so že bili vrnjeni, se ne obravnavajo v nobeni kategoriji postavk bilance stanja. Prekoračitve stanja na računih so negativna stanja na tekočih računih. Tako posojila revolving kot prekoračitve stanja na računih ne zajemajo posojil po kreditnih karticah. Poroča se skupni znesek, ki ga dolguje posojilojemalec, ne glede na to, ali je znotraj ali zunaj omejitve glede višine in/ali najdaljšega obdobja posojila, predhodno dogovorjene med posojilodajalcem in posojilojemalcem;

(d)

sindicirana posojila (ena posojilna pogodba, pri kateri kot posojilodajalec sodeluje več institucij)

Sindicirana posojila zajemajo le tiste posle, pri katerih je posojilojemalec v posojilni pogodbi seznanjen s tem, da posojilo daje več posojilodajalcev. Za statistične namene se za sindicirana posojila štejejo le zneski, ki jih posojilodajalci dejansko izplačajo (ne pa celotne kreditne linije). Sindicirano posojilo običajno organizira in koordinira ena institucija (pogostokrat imenovana „vodilna banka“), dejansko pa ga da več udeležencev v sindikatu. Vsi udeleženci, vključno z vodilno banko, poročajo svoje deleže v posojilu do posojilojemalca, tj. ne do vodilne banke, med sredstvi svoje bilance stanja;

(e)	vloge, kakor so opredeljene pri kategoriji obveznosti 9;

(f)

finančni leasing, odobren tretjim osebam

Finančni leasing je pogodba, s katero pravni lastnik trajnega blaga (v nadaljnjem besedilu: leasingodajalec) posodi ta sredstva tretji osebi (v nadaljnjem besedilu: leasingojemalec) za večji del, če že ne za celotno ekonomsko življenjsko dobo teh sredstev, v zameno za obroke, ki pokrijejo stroške blaga, povečane za znesek pripisanih obresti. Za leasingojemalca se domneva, da dejansko prejme vse koristi, ki izhajajo iz uporabe tega blaga, ter da nosi vse stroške in tveganja, ki so povezani z lastništvom. Za statistične namene se finančni leasingi obravnavajo kot posojila, ki jih leasingodajalec da leasingojemalcu, kar slednjemu omogoči nakup trajnega blaga. Sredstva (trajno blago), ki so posojena leasingojemalcu, se ne evidentirajo v bilanci stanja;

(g)	slaba posojila, ki še niso bila vrnjena ali odpisana Skupni znesek posojil, katerih vračilo zamuja ali je kako drugače delno ali popolnoma moteno, v skladu z opredelitvijo neplačila iz člena 178 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(h)	imetja netržnih vrednostnih papirjev Imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso tržni in s katerimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih;

(i)	posojila, s katerimi se trguje Posojila, ki so dejansko postala tržna, je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“, pod pogojem, da ni dokazov o trgovanju na sekundarnem trgu. V nasprotnem primeru se razvrstijo kot dolžniški vrednostni papirji (kategorija 3);

(j)

podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil

Instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom, npr. vloge/posojila, poravnane, kar jim daje nekatere lastnosti lastniškega kapitala. Za statistične namene se podrejeni dolg razvrsti med „posojila“ ali „dolžniške vrednostne papirje“ glede na naravo finančnega instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti v postavko stanja „dolžniški vrednostni papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev, in ne med posojila;

(k)

terjatve na podlagi povratnih repo poslov ali izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju

Protipostavka gotovine, plačane v zameno za vrednostne papirje, ki jih kupijo poročevalske enote po določeni ceni na podlagi trdne zaveze k ponovni prodaji istih ali podobnih vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti, ali pri izposojanju vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju (glej kategorijo obveznosti 9.4);

(l)

postavke v okviru navideznega združevanja denarnih sredstev

Posojila (v obliki prekoračitev stanja na računu), ki jih udeleženci združevanja pridobijo v sklopu navideznega združevanja denarnih sredstev. Posojila, ki se odobrijo udeležencem združevanja, vendar niso pogodbeno zajeta v združevanju denarnih sredstev, niso vključena.

Naslednja postavka se ne obravnava kot posojilo:

posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja

Posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja, tj. skrbniška posojila ali fiduciarna posojila, so posojila, ki jih najame ena oseba (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) v imenu tretje osebe (v nadaljnjem besedilu: upravičenec). Skrbniška posojila se za statistične namene ne evidentirajo v bilanci stanja skrbnika, kadar tveganje in koristi iz naslova lastništva sredstev ostanejo upravičencu. Tveganja in koristi iz naslova lastništva ostanejo upravičencu, kadar: (a) upravičenec prevzame kreditno tveganje za posojilo, tj. skrbnik je odgovoren samo za upravno vodenje posojila, ali (b) je upravičenčeva naložba zavarovana pred izgubo, če gre skrbnik v likvidacijo, tj. skrbniško posojilo ni del sredstev skrbnika, ki se lahko razdelijo v primeru stečaja.

3.	Imetja vrednostnih papirjev

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki se uporabljajo kot dokaz o dolgu, s katerimi se običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, in ki imetniku ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Ta postavka vključuje:

(a)	imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji;

(b)

posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, tj. posojila, s katerimi se trguje, če so na voljo dokazi o trgovanju na sekundarnem trgu, vključno z obstojem vzdrževalcev trga in pogostim kotiranjem finančnih sredstev, kot ga povzročijo razponi med povpraševanjem in ponudbo. V nasprotnem primeru jih je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“ (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ v kategoriji 2i);

(c)	podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (glej tudi „podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil“ v kategoriji 2j).

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani s pogodbo o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika (in jih ni treba zabeležiti v bilanco stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. Kadar začasni pridobitelj proda vrednostne papirje, ki jih je prejel, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev.

4.	Lastniški kapital

Lastniški kapital predstavlja lastniške pravice do družb ali nepravih družb; je terjatev za preostalo vrednost subjekta po odplačilu terjatev vseh upnikov.

Ta postavka vključuje naslednje razčlenitve:

(a)

Delnice, ki kotirajo na borzi

Delnice, ki kotirajo na borzi, so lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Taka borza je lahko priznana borza vrednostnih papirjev ali katera koli druga oblika sekundarnega trga. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se uporablja tudi izraz kotirajoče delnice. Obstoj tečajev za delnice, ki kotirajo na borzi, pomeni, da so tekoče tržne cene običajno takoj na voljo;

(b)	Delnice, ki ne kotirajo na borzi Delnice, ki ne kotirajo na borzi, so lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi;

(c)	Drug lastniški kapital Drug lastniški kapital obsega vse oblike lastniškega kapitala, razen tistih, ki so razvrščene v podkategoriji delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi. To vključuje zlasti kapital, ki ga investira glavna uprava v nedomače podružnice.

5.	Delnice/enote investicijskih skladov

Delnice ali enote, ki jih izdajo investicijski skladi, ki so kolektivni naložbeni podjemi, ki vlagajo v finančna in/ali nefinančna sredstva, kolikor je njihov cilj vlagati kapital, zbran od javnosti.

Ta postavka vključuje delnice/enote, ki jih izdajo SDT po tej uredbi, in delnice/enote, ki jih izdajo investicijski skladi razen SDT, kakor so opredeljeni v členu 1(1) Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).

6.	Nefinančna sredstva

Sredstva razen finančnih sredstev, vključno z osnovnimi sredstvi (proizvedena nefinančna sredstva, ki se večkrat ali neprekinjeno uporabljajo v proizvodnji v obdobju, daljšem od enega leta).

Ta postavka lahko vključuje:

(a)	nepremičnine, tj. stanovanja, druge zgradbe in objekte (obstoječe in v razvoju) ter zemljišča v pravni lasti poročevalskih enot, vključno s tistimi za lastno uporabo. Ta postavka se poroča kot ločena postavka „od tega“;

(b)	stroje in opremo;

(c)	vrednostne predmete;

(d)	proizvode intelektualne lastnine, kot so računalniška programska oprema in podatkovne baze.

7.	Preostala sredstva

Postavka „preostala sredstva“ je rezidualna postavka na strani sredstev v bilanci stanja in je opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena drugje“. NCB lahko zahtevajo poročanje določenih podpostavk, vključenih v to postavko (poleg postavk „od tega“, ki se zahtevajo po tej uredbi). Preostala sredstva lahko vključujejo:

(a)	postavke izvedenih finančnih instrumentov s pozitivno bruto tržno vrednostjo Izvedeni finančni instrumenti, ki jih je treba evidentirati v bilanci stanja, so za statistične namene vključeni tukaj in se poročajo kot ločena postavka „od tega“;

(b)	bruto terjatve v zvezi z aktivnimi časovnimi razmejitvami Postavke aktivnih časovnih razmejitev so terjatve v bilanci stanja, ki niso knjižene v imenu strank, vendar so vseeno povezane s sredstvi strank, npr. sredstva, ki čakajo na naložbo, prenos ali poravnavo;

(c)	bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami Tranzitne postavke predstavljajo sredstva, ki običajno pripadajo strankam, in ki so v postopku prenosa med poročevalskimi enotami. Postavke vključujejo čeke in druge oblike plačila, ki so poslani v unovčenje drugim poročevalskim enotam;

(d)

terjatve iz obračunanih obresti na posojila

V skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva je treba terjatve iz obresti na posojila evidentirati v bilanci stanja, ko se obresti obračunajo, tj. po obračunskem načelu, ne pa ko so dejansko prejete, tj. na podlagi plačila. Obračunane obresti na posojila se razvrstijo v kategorijo „preostala sredstva“ na bruto osnovi. Obračunane obresti so izločene iz posojila, na katero se nanašajo, in se poročajo kot ločena postavka „od tega“;

(e)	obračunane obresti na imetja dolžniških vrednostnih papirjev, če obračunane obresti niso evidentirane z instrumentom v „imetjih dolžniških vrednostnih papirjev“;

(f)	dividende, ki bodo še prejete;

(g)	terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo;

(h)	protipostavka na strani sredstev za kovance, ki jih izda centralna država (samo v bilancah stanja NCB).

„Preostala sredstva“ ne vključujejo finančnih instrumentov, ki imajo obliko finančnih sredstev (vključenih v druge postavke bilance stanja), nekaterih finančnih instrumentov, ki nimajo oblike finančnih sredstev, kot so jamstva, zaveze, nadzorovana posojila in skrbniška posojila (ki so evidentirana zunaj bilance stanja), ter nefinančnih sredstev (ki so vključena v kategorijo 6).

KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

8.	Gotovina v obtoku

Kategorija obveznosti „gotovina v obtoku“ so bankovci in kovanci v obtoku, ki jih izdajajo ali odobrijo denarne oblasti. Ta kategorija vključuje bankovce, ki jih izdajo ECB in NCB. Kovanci v obtoku so del denarnih agregatov in so prav tako vključeni v tej kategoriji, čeprav so s pravnega vidika kovanci obveznost centralne države in ne NCB. Če kovance v obtoku izda centralna država, NCB evidentira protipostavko tej obveznosti v „preostalih sredstvih“ (glej kategorijo 7).

Vloge

Zneski (delnice, vloge ali drugo), ki jih poročevalske enote dolgujejo upnikom, in ki ustrezajo lastnostim, opisanim v delu 1 Priloge I, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev ali delnic/enot SDT. Za namene sistema poročanja je ta kategorija razčlenjena na vloge čez noč, vezane vloge, vloge na odpoklic z odpovednim rokom in pogodbe o začasni prodaji.

(a)

vloge in posojila

„Vloge“ zajemajo tudi „posojila“ kot obveznosti. Pojem posojil predstavlja zneske, ki jih prejmejo poročevalske enote in nimajo oblike „vlog“. ESR 2010 razlikuje med „posojili“ in „vlogami“ glede na osebo, ki prevzame pobudo: če je to posojilojemalec, gre za posojilo, če posojilodajalec, pa za vlogo. V sistemu poročanja v tej uredbi „posojila“ ne predstavljajo ločene kategorije na strani obveznosti v bilanci stanja. Namesto tega je treba stanja obveznosti, ki se štejejo za „posojila“, razvrstiti brez razlikovanja v postavko „obveznosti iz naslova vlog“, razen če jih predstavljajo tržni instrumenti. To je v skladu z opredelitvijo „obveznosti iz naslova vlog“ zgoraj. Posojila poročevalskim enotam, ki se razvrščajo kot „obveznosti iz naslova vlog“, se razčlenijo v skladu z zahtevami sistema poročanja, tj. po sektorjih, instrumentu, valuti in zapadlosti. Sindicirana posojila, ki jih prejmejo poročevalske enote, sodijo v to kategorijo;

(b)

netržni dolžniški instrumenti

Netržni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo poročevalske enote, se v splošnem razvrstijo kot „obveznosti iz naslova vlog“. Netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote, ter ki naknadno postanejo tržni in se z njimi lahko trguje na sekundarnih trgih, je treba prerazvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“;

(c)

vloge za kritja

Vloge za kritja (kritja), ki se vplačajo v okviru pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, je treba razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“, kadar predstavljajo gotovinsko zavarovanje, deponirano pri poročevalskih enotah, ter kadar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo po poteku pogodbe. Načeloma bi bilo treba kritja, ki jih prejme poročevalska enota, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“ samo v obsegu, kolikor dobi poročevalska enota sredstva, ki so na voljo za nadaljnje kreditiranje; kadar mora biti del kritij, ki jih prejme poročevalska enota, oddan drugemu udeležencu na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti, npr. klirinški hiši, je treba načeloma samo tisti del, ki ostane na voljo poročevalski enoti, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“. Zapletenost običajnih postopkov na trgu lahko oteži ugotavljanje tistih kritij, ki so resnično vračljiva, ker se različne vrste kritij brez razlike dajejo na isti račun, ali pa tistih kritij, ki poročevalski enoti zagotavljajo sredstva za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij v „preostale obveznosti“ ali kot „obveznosti iz naslova vlog“;

(d)	namenska stanja obveznosti Glede na nacionalno prakso se „namenska stanja obveznosti“ v zvezi z npr. pogodbami o leasingu razvrstijo kot obveznosti iz naslova vlog v „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic z odpovednim rokom“ glede na zapadlost/določbe osnovne pogodbe;

(e)

delnice, ki jih izdajo poročevalske enote, razvrščene kot vloge

Delnice, ki jih izdajo poročevalske enote, se razvrstijo kot vloge in ne kot kapital in rezerve, če: (i) obstaja ekonomsko razmerje dolžnik-upnik med izdajateljico in imetnikom, ne glede na kakršne koli lastniške pravice na teh delnicah; in če (ii) je delnice mogoče zamenjati v gotovino ali odkupiti brez pomembnejših omejitev ali kazni. Odpovedni rok ne šteje za pomembnejšo omejitev. Take delnice morajo dodatno izpolnjevati naslednje pogoje:

—	zadevne nacionalne regulativne določbe izdajateljici ne dajejo brezpogojne pravice, da zavrne odkup svojih delnic;

—	delnice imajo „določeno vrednost“, tj. v normalnih okoliščinah bodo v primeru odkupa izplačane po nominalni vrednosti;

—

v primeru insolventnosti izdajateljice imetniki njenih delnic pravno nimajo niti obveznosti, da poleg nominalne vrednosti delnic, tj. udeležbe delničarjev v vpisanem kapitalu, krijejo stanja obveznosti, niti nobene druge velike dodatne obveznosti. Podreditev delnic kateremu koli drugemu instrumentu, ki ga izda poročevalska enota, ne pomeni velike dodatne obveznosti.

Odpovedni roki za zamenjavo takih delnic v gotovino se uporabljajo z namenom razvrstitve teh delnic v skladu z razčlenitvijo po odpovednem roku znotraj kategorije instrumentov „vloge“. Ti odpovedni roki se uporabljajo tudi pri določitvi stopnje obveznih rezerv, ki se uporabi po členu 6 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1). Vse namenske delnice, povezane s posojili, ki jih je odobrila poročevalska enota, je treba razvrstiti kot obveznosti iz naslova vlog, z enako razčlenitvijo po prvotni zapadlosti kot pri osnovnem posojilu, tj. kot „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic z odpovednim rokom“, odvisno od določb osnovne posojilne pogodbe o zapadlosti.

Kadar je poročevalska enota imetnica delnic, razvrščenih kot vloge, ki so jih izdale druge poročevalske enote, se morajo ta imetja razvrstiti kot posojila na strani sredstev njene bilance stanja in ne kot „lastniški kapital“;

(f)	obveznosti iz listinjenja Protipostavka plačila, prejetega v zameno za posojila in/ali druga sredstva, ki so bila odsvojena pri listinjenju, a so še vedno pripoznana v statistični bilanci stanja.

Naslednja postavka se ne obravnava kot vloga:

Sredstva (vloge), prejeta na podlagi zaupanja, se ne evidentirajo v statistični bilanci stanja (glej tudi „posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja“ v kategoriji 2).

9.1.	Vloge čez noč

Vloge, ki so zamenljive v gotovino in/ali ki so na zahtevo prenosljive s čekom, plačilnim nalogom, debetno vknjižbo ali na podoben način brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Ta postavka vključuje:

(a)	stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki so na zahtevo zamenljiva v gotovino takoj ali do konca poslovanja naslednjega dne po dnevu, ko je bila dana zahteva, brez znatne kazni ali omejitve, ki pa niso prenosljiva;

(b)	stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem, npr. predplačilne kartice;

(c)	posojila, ki jih je treba vrniti do konca poslovanja naslednjega dne po odobritvi posojila;

(d)	postavke v okviru navideznega združevanja denarnih sredstev, ki so vloge čez noč, ki jih imajo udeleženci združevanja v sklopu navideznega združevanja denarnih sredstev.

9.1a.

Prenosljive vloge

Prenosljive vloge so tiste vloge znotraj kategorije „vloge čez noč“, ki so na zahtevo neposredno prenosljive za plačila ostalim gospodarskim subjektom z običajnimi plačilnimi sredstvi, kot so kreditni prenosi, direktna obremenitev, po možnosti tudi s kreditno ali debetno kartico, posli z elektronskim denarjem, čeki ali podobnimi sredstvi, brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Vloge, ki se jih lahko uporabi le z dvigom gotovine, in/ali vloge, iz katerih se lahko sredstva dvignejo ali prenesejo le preko drugega računa istega lastnika, se ne vključijo med prenosljive vloge.

9.2.	Vezane vloge

Neprenosljive vloge, ki jih ni mogoče pretvoriti v gotovino pred dogovorjenim fiksnim rokom ali jih je mogoče pretvoriti v gotovino pred tem dogovorjenim rokom pod pogojem, da se imetniku zaračuna določena kazen. Ta postavka vključuje tudi upravno urejene hranilne vloge, kadar merilo zapadlosti ni pomembno; te se razvrstijo v razred zapadlosti „nad dvema letoma“. Finančni produkti z obnovitveno klavzulo se morajo razvrstiti glede na najzgodnejšo zapadlost. Čeprav vezane vloge lahko kažejo značilnost možnega zgodnejšega dviga po predhodnem odpoklicu ali pa jih je mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni, se te značilnosti ne štejejo za pomembne za namene razvrstitve.

9.2a/9.2b/9.2c

Vezane vloge do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma

Te postavke za vsako razčlenitev po zapadlosti vključujejo:

(a)	stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma, ki niso prenosljiva in jih pred to zapadlostjo ni mogoče zamenjati za gotovino;

(b)

stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, se ta stanja razvrstijo v 9.3a ali 9.3b, kjer je to primerno;

(c)	stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni;

(d)

plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki se iztečejo v obdobju enega leta/med enim letom in dvema letoma/nad dvema letoma, in ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe;

(e)	posojila, ki so bodisi evidentirana z netržnimi dokumenti ali niso evidentirana z dokumenti, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma;

(f)	netržne dolžniške vrednostne papirje, izdane s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma;

(g)	podrejeni dolg, izdan v obliki vlog ali posojil, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma;

(h)

obveznosti iz listinjenja

Protipostavka plačila, prejetega v zameno za posojila in/ali druga sredstva, ki so bila odsvojena pri listinjenju, a so še vedno pripoznana v statistični bilanci stanja. Po dogovoru se te obveznosti pripišejo k razčlenitvi po zapadlosti med „vezane vloge nad dvema letoma“.

Poleg tega vezane vloge nad dvema letoma vključujejo:

Stanja obveznosti (ne glede na zapadlost), za katera so obrestne mere in/ali pogoji določeni v nacionalni zakonodaji in ki so namenjena za posebne namene, npr. financiranje nepremičnin, ki se sprostijo po dveh letih, tudi če jih je formalno mogoče dvigniti na zahtevo.

9.3.	Vloge na odpoklic z odpovednim rokom

Neprenosljive vloge brez dogovorjene zapadlosti, ki jih ni mogoče pretvoriti v gotovino brez odpovednega roka; pred potekom roka jih ni mogoče pretvoriti v gotovino ali pa je to mogoče samo ob kazni. Vključene so vloge, za katere bi, čeprav jih je pravno morda mogoče dvigniti na zahtevo, veljale kazni in omejitve glede na nacionalno prakso (razvrstijo se v razred zapadlosti „do vključno treh mesecev“) ter investicijski računi brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene določbe za dvig (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad tremi meseci“).

9.3a/9.3b

Vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno treh mesecev/nad tremi meseci, od tega nad dvema letoma

Te postavke vključujejo:

(a)	stanja obveznosti brez fiksne zapadlosti, ki se lahko dvignejo samo z odpovednim rokom do vključno treh mesecev/nad tremi meseci, od tega nad dvema letoma; če je možen dvig pred tem odpovednim rokom (ali celo na zahtevo), je vključeno plačilo kazni; in

(b)	stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti, ki so neprenosljiva, za katere pa je za zgodnejši dvig veljal odpovedni rok, krajši od treh mesecev/daljši od treh mesecev, od tega nad dvema letoma.

Poleg tega vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno treh mesecev vključujejo neprenosljive hranilne vloge na vpogled in druge vrste vlog za prebivalstvo, za katere, čeprav jih je pravno mogoče dvigniti na zahtevo, veljajo znatne kazni.

Vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad tremi meseci, od tega nad dvema letoma (kadar to pride v poštev), vključujejo investicijske račune brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene določbe za dvig.

9.4.	Repo posli

Protipostavka gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki jih prodajo poročevalske enote po določeni ceni na podlagi trdne zaveze k ponovnemu odkupu istih ali podobnih vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Zneske, ki jih prejmejo poročevalske enote v zameno za vrednostne papirje, prenesene na tretjo osebo, tj. začasnega pridobitelja, je treba razvrstiti med „repo“, kadar obstaja trdna zaveza in ne le opcija, da se izvede povratni posel. To pomeni, da med tem postopkom poročevalske enote obdržijo vsa tveganja in koristi iz zadevnih vrednostnih papirjev.

Naslednje oblike operacij vrste repo se vse razvrstijo med „repo“:

(a)	zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki posojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju; in

(b)	zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki dogovora o prodaji/povratnem nakupu.

Vrednostni papirji pri operacijah vrste repo se zabeležijo po pravilih za postavko sredstev 3 „dolžniški vrednostni papirji“. Posli, ki vključujejo začasni prenos zlata ob gotovinskem zavarovanju, so prav tako vključeni v to postavko.

10.	Delnice/enote SDT

Delnice ali enote, ki jih izdajajo SDT. Ta postavka predstavlja skupno obveznost do delničarjev SDT. Vključena so tudi sredstva, ki izhajajo iz nerazporejenih prejemkov, ali sredstva, ki jih SDT nameni za verjetna plačila in obveznosti v prihodnosti.

11.	Izdani dolžniški vrednostni papirji

Vrednostni papirji, razen lastniških instrumentov, ki so jih izdale poročevalske enote in so običajno tržni instrumenti ter se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Ta postavka vključuje:

(a)	vrednostne papirje, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki kuponskih izplačil in/ali določene fiksne vsote na določen datum (ali datume) ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji;

(b)	netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote in ki potem postanejo tržni, je treba ponovno razvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“ (glej tudi kategorijo 9);

(c)

izdan podrejeni dolg je treba za namene denarne in finančne statistike obravnavati na enak način kakor drug dolg. Zato je treba podrejeni dolg, izdan v obliki vrednostnih papirjev, razvrstiti med „izdane dolžniške vrednostne papirje“, medtem ko je treba podrejeni dolg, izdan v obliki vlog ali posojil, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“. Kadar so vse oblike izdanega podrejenega dolga izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti v postavko „izdani dolžniški vrednostni papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev in manj iz posojil. Podrejeni dolg se ne sme razvrstiti v postavko obveznosti „kapital in rezerve“.

(d)

hibridne instrumente. Tržni instrumenti s kombinacijo dolžniških in izvedenih komponent, ki vključujejo:

(i)	tržne dolžniške instrumente, ki vsebujejo vgrajene izvedene instrumente;

(ii)	tržne instrumente, katerih odkupna cena in/ali kupon je povezan z gibanjem osnovnih referenčnih sredstev, cen sredstev ali drugih referenčnih pokazateljev ob zapadlosti instrumenta.

11a/11b/11c

Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma

Te postavke za vsako razčlenitev po zapadlosti vključujejo:

(a)	tržne dolžniške vrednostne papirje, izdane s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma; ter

(b)	podrejeni dolg, izdan v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma.

11d	Od tega dolžniški vrednostni papirji do vključno dveh let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

Hibridni instrumenti, izdani s prvotno zapadlostjo do vključno dveh let, ki imajo lahko ob zapadlosti pogodbeno odkupno vrednost v valuti izdaje nižjo od prvotno vloženega zneska zaradi kombinacije dolžniških in izvedenih komponent.

12.	Kapital in rezerve

Za namene sistema poročanja vsebuje ta kategorija zneske, ki izvirajo iz lastniškega kapitala, izdanega s strani poročevalskih enot delničarjem ali drugim lastnikom, ki predstavljajo imetnikove lastniške pravice v poročevalski enoti in dajejo na splošno pravico do udeležbe v njenem dobičku ter do deleža v njenih lastnih sredstvih v primeru likvidacije.

Ta kategorija vsebuje naslednje razčlenitve:

(a)	lastniški kapital Vključuje vsa sredstva, ki jih prispevajo lastniki, od začetnega prispevka do vseh naknadnih izdaj oblik lastništva, in odraža celotni znesek kapitala, vključno z vplačanim presežkom kapitala;

(b)	dobiček ali izguba v obračunskem obdobju Vključuje vse dobičke in izgube v tekočem obračunskem obdobju, kakor se beležijo v poslovnem izidu, ki se še niso prenesli v zadržani dobiček;

(c)	prihodki in odhodki, pripoznani neposredno v kapitalu Vključuje protipostavko neto prevrednotenj sredstev in obveznosti, ki se v skladu z računovodskim okvirom beležijo neposredno v lastniškem kapitalu in ne v izkazu poslovnega izida;

(d)	sredstva iz dohodka, ki se ne razdeli delničarjem Vključuje rezerve in druga sredstva (npr. preneseni dobiček ali izguba po koncu obračunskega obdobja in pred sprejetjem odločitve o razdelitvi dividend ali razporeditvi v rezerve), ki se ne razdelijo delničarjem;

(e)	posebne in splošne rezervacije za posojila, vrednostne papirje in druge vrste sredstev Te rezervacije bi morale vključevati vse popravke za oslabitve in izgube iz posojil, kolikor niso izravnane v kategoriji sredstev, na katero se nanašajo, v statistični bilanci stanja.

13.	Preostale obveznosti

Postavka „preostale obveznosti“ je rezidualna postavka na strani obveznosti v bilanci stanja in je opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene drugje“. NCB lahko zahtevajo poročanje določenih podpostavk, vključenih v to postavko (poleg postavk „od tega“, ki se zahtevajo po tej uredbi).

Preostale obveznosti lahko vključujejo:

(a)	izvedene finančne instrumente z negativno bruto tržno vrednostjo Izvedeni finančni instrumenti, ki jih je treba evidentirati v bilanci stanja, so za statistične namene vključeni tukaj in se poročajo kot ločena postavka „od tega“;

(b)	bruto obveznosti v zvezi s pasivnimi časovnimi razmejitvami Pasivne časovne razmejitve predstavljajo stanja obveznosti v bilancah stanja, ki niso knjižene v imenu strank, vendar so vseeno povezane s sredstvi strank, npr. sredstva, ki čakajo naložbo, prenos ali poravnavo;

(c)

bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami

Tranzitne postavke predstavljajo sredstva, ki običajno pripadajo strankam, in ki so v postopku prenosa med poročevalskimi enotami. Postavke vključujejo kreditne prenose, za katere je bil obremenjen račun strank, in druge postavke, za katere poročevalska enota še ni opravila ustreznega plačila;

(d)

obveznosti iz obračunanih obresti na vloge

V skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva se obveznosti iz obresti na vloge evidentirajo v bilanci stanja, ko se obresti obračunajo, tj. po obračunskem načelu, ne pa ko so dejansko plačane, tj. na podlagi plačila. Obračunane obresti na vloge se razvrstijo v bruto zneskih v kategorijo „preostale obveznosti“. Obračunane obresti so izločene iz vloge, na katero se nanašajo, in se poročajo kot ločena postavka „od tega“;

(e)	obračunane obresti na izdane dolžniške vrednostne papirje, če obračunane obresti niso evidentirane v instrumentu v „izdanih dolžniških vrednostnih papirjih“;

(f)	dividende, ki jih je treba še izplačati;

(g)	terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo, npr. zneski, zapadli v plačilo dobaviteljem, davki, plače, socialni prispevki;

(h)	rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, npr. pokojnine in dividende;

(i)

plačila kritja v okviru pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu

Plačila kritja (kritja) v okviru izvedenih pogodb se praviloma razvrsti kot „obveznosti iz naslova vlog“ (glej kategorijo 9). Zapletenost običajnih postopkov na trgu lahko oteži ugotavljanje tistih kritij, ki so resnično vračljiva, ker se različne vrste kritij brez razlike dajejo na isti račun, ali pa tistih kritij, ki poročevalski enoti zagotavljajo sredstva za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij med „preostale obveznosti“ ali kot „obveznosti iz naslova vlog“ glede na nacionalno prakso;

(j)	neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji ali z deviznimi operacijami.

„Preostale obveznosti“ lahko izključujejo skoraj vse finančne instrumente, ki imajo obliko finančnih obveznosti (vključenih v druge postavke bilance stanja), finančne instrumente, ki nimajo oblike finančnih obveznosti, kot so jamstva, zaveze, nadzorovana posojila in skrbniška posojila (ki so evidentirani zunaj bilance stanja) ter nefinančne obveznosti, kot so postavke kapitala na strani obveznosti (ki so vključene v „kapital in rezerve“).

DEL 3

Opredelitve sektorjev

ESR 2010 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev v državah članicah. Ta tabela vsebuje podroben standardni opis sektorjev, ki jih NCB prenesejo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Nasprotne stranke, ki se nahajajo v euroobmočju, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom, ki ga vodi Evropska centralna banka (ECB) za statistične namene, kjer to pride v poštev, in drugimi navodili za statistično razvrstitev nasprotnih strank, ki jih določi ECB.

Sektorska razvrstitev nasprotnih strank, ki se nahajajo zunaj držav članic, bi morala biti opravljena v skladu s SNR 2008. Pojem „MFI“ velja samo za države članice. Za namene razvrstitve rezidentov zunaj EU se pojem „MFI“ razlaga tako, da pomeni sektorje „centralna banka“, „institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke“ in „skladi denarnega trga“ po SNR 2008.

Tabela

Opredelitve sektorjev

Sektor	Opredelitev
MFI	Glej člen 1
Država	Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113).
Centralna država	Ta podsektor (S.1311) vključuje vse upravne organe države in druge centralne agencije, ki so običajno pristojni na celotnem ekonomskem ozemlju, razen uprave skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.114). Za namene te uredbe centralna država vključuje tudi institucije in organe Unije, ki so razvrščeni v sektor država (S.13).
Regionalna država	Ta podsektor (S.1312) sestavljajo tiste vrste javne uprave, ki so ločene institucionalne enote in izvajajo nekatere funkcije upravljanja, razen uprave skladov socialne varnosti, na ravni, ki je pod ravnjo centralne države in nad ravnjo državnih institucionalnih enot na lokalni ravni (ESR 2010, odstavek 2.115).
Lokalna država	Ta podsektor (S.1313) vključuje tiste enote javne uprave, ki so pristojne le na lokalnem delu ekonomskega ozemlja, razen lokalnih agencij skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.116).
Skladi socialne varnosti	Podsektor skladi socialne varnosti (S.1314) vključuje centralne, regionalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov in ki izpolnjujejo obe naslednji merili: (a) nekatere skupine prebivalstva so na podlagi zakona ali predpisa dolžne sodelovati v sistemu ali plačevati prispevke; in (b) država je pristojna za upravljanje institucij glede določanja ali odobritve prispevkov in prejemkov neodvisno od svoje vloge nadzornika ali delodajalca (ESR 2010, odstavek 2.117).
Investicijski skladi razen skladov denarnega trga	Investicijski skladi, kakor so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38). Ta podsektor sestavljajo vsi kolektivni investicijski sistemi razen skladov denarnega trga, ki vlagajo v finančna in/ali nefinančna sredstva, kolikor je njihov cilj vlagati kapital, zbran od javnosti.
Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci	Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge), delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94). Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Ta podsektor prav tako vključuje uprave podjetij, katerih podrejene družbe so vse ali večinoma finančne družbe (ESR 2010, odstavki 2.95 do 2.97). Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor med drugim vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine podrejenih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez zagotavljanja drugih storitev podjetjem, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavka 2.98 in 2.99).
Zavarovalne družbe	Podsektor zavarovalne družbe (S.128) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja (ESR 2010, odstavki 2.100 do 2.104).
Pokojninski skladi	Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110).
Nefinančne družbe	Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.54).
Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva	Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128). Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15), sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavki 2.129 do 2.130).
Individualni lastniki in partnerska podjetja brez pravnega statusa (podpopulacija „gospodinjstev“)	Individualni lastniki in partnerska podjetja brez pravnega statusa, razen tistih, ki so ustanovljeni kot neprave družbe, ki so tržni proizvajalci (ESR 2010, odstavek 2.119d).

Uredba (EU) št. 1071/2013	Ta uredba
Člen 1	Člen 2
Člen 2	Člen 2(5) in Priloga I, del 1, oddelek 1.3
Člen 3(1)	Člen 3(1)
Člen 3(2)	-
Člen 3(3)	Člen 1(b)(ii)
Člen 3(4)	Člen 3(2)
Člen 4	Člen 4
Člen 5(1) in (3)	Člen 5(1) in (2)
Člen 5(2)	Člen 5(3)
Člen 5(4)	-
Člen 5(5)	-
Člen 6(a) do (c)	Člen 5(1), prvi pododstavek, točki (c) in (d)
Člen 6(d)	-
Člen 7	Člen 7
Člen 8(1)	Člen 8(1)
Člen 8(2) in (3)	Člen 8(2)
Člen 8(4)	Člen 8(3)
Člen 9(1)(a)	Člen 9(1), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 9(1)(b)	Člen 9(1), drugi pododstavek in člen 9(5), drugi pododstavek
Člen 9(1)(c)	Člen 9(1), drugi pododstavek
Člen 9(1)(d)	Člen 9(2)
Člen 9(1)(e)	Člen 9(10), prvi pododstavek
Člen 9(1)(f)	Člen 9(3)
Člen 9(2)	Člen 9(4)
Člen 9(3)	Člen 9(6)
Člen 9(4)	-
Člen 9(5)	Člen 9(7), prvi pododstavek
Člen 10	Člen 10
Člen 11	Člen 11
Člen 12	Člen 12
Člen 13	Člen 13
Člen 14(1)	Člen 14
Člen 14(2)	Priloga I, del 3, oddelek 8, tretji pododstavek
Člen 14(3), prvi stavek	Priloga I, del 3, oddelek 7, tretji pododstavek, drugi stavek
Člen 14(3), drugi stavek	Člen 9(7), drugi pododstavek
Člen 15	Člen 15
Člen 16	Člen 18
Priloga I, del 1, oddelek 1	Priloga I, del 1
Priloga I, del 1, oddelek 2	-
Priloga I, del 2	Priloga I, del 2
Priloga I, del 3	Priloga I, del 3
Priloga I, del 4	Priloga I, del 4
Priloga I, del 5	Priloga I, del 5
Priloga I, del 6	Priloga I, del 6
Priloga I, del 7	Priloga I, del 7
Priloga II, del 1, odstavek 1	Priloga II, del 1, odstavek 1
Priloga II, del 1, odstavek 2(a)	Člen 6(1)
Priloga II, del 1, odstavek 2(b)	Priloga II, del 1, odstavek 2(a) in (c)
Priloga II, del 1, odstavek 2(c)	Priloga II, del 1, odstavek 2(b) in (d)
Priloga II, del 2	Priloga II, del 2
Priloga II, del 2, oddelek 3, zadnji stavek	Člen 9(9)
Priloga II, del 3	Priloga II, del 3
Priloga III, del 1, oddelek 1	Priloga III, del 1
Priloga III, del 2, oddelek 1	Člen 6
Priloga III, del 2, oddelek 2, odstavek 2.1	Člen 2(24)
Priloga III, del 2, oddelek 2, odstavka 2.2 in 2.3 ter tabela	Priloga III, del 2
Priloga III, del 2, oddelek 2, odstavek 2.4	Člen 11(3) in (4)
Priloga IV	Priloga IV