3.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 73/1


UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2021/378

z dne 22. januarja 2021

o uporabi zahtev glede obveznih rezerv (prenovitev) (ECB/2021/1)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 19(1) Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke (ECB/2003/9) (3) je bila večkrat znatno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, je treba navedeno uredbo zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Evropska centralna banka (ECB) ima na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 2531/98 pravico, da od institucij zbira informacije, potrebne za uporabo zahtev glede obveznih rezerv, ter da preveri natančnost in kakovost informacij, ki jih zagotovijo kot dokaz izpolnjevanja teh zahtev. Da bi se zmanjšalo skupno breme poročanja, je primerno, da se statistične informacije v zvezi z mesečno bilanco stanja, ki se zberejo v skladu z Uredbo Evropske centralne banke 2021/379 (ECB/2021/2) (4), uporabijo za redni izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij.

(3)

Potrebna je večja preglednost in jasnost glede številnih vprašanj v zvezi z uporabo zahtev glede obveznih rezerv, zlasti v zvezi s: (a) pogoji, ki se nanašajo na uporabo zahtev glede obveznih rezerv za institucije; (b) dejstvom, da se lahko nacionalne centralne banke (NCB) držav članic, katerih valuta je euro (NCB euroobmočja), odločijo, da se institucijam začasno ali trajno onemogoči dostop do operacij odprtega trga in odprtih ponudb Eurosistema (operacije denarne politike Eurosistema); (c) pogoji, v skladu s katerimi bi se morala sredstva šteti kot rezerve za namene izpolnjevanja zahtev glede obveznih rezerv; (d) zahtevami za vloge za dovoljenje za imetje obveznih rezerv posredno prek posredniške institucije; in (e) pogoji za odvzem dovoljenja za imetje obveznih rezerv posredno prek posredniške institucije.

(4)

Za to, da bi bil Eurosistemov sistem zahtev glede obveznih rezerv učinkovit, je treba tudi nadalje opredeliti zahteve glede obveznih rezerv v zvezi z izračunom, obveščanjem, potrditvijo in izpolnjevanjem obveznih rezerv ter poročanjem in preverjanjem.

(5)

Primerno je, da so informacije, ki jih posrednice poročajo o osnovi za obvezne rezerve, dovolj podrobne, da omogočajo točno poročanje v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2). Poleg tega je v primerih, kadar se nadrejeni instituciji oziroma matični instituciji izda dovoljenje, da poroča o osnovi za obvezne rezerve agregirano v skladu s to uredbo, primerno, da ta institucija agregirano poroča podatke o osnovi za obvezne rezerve zadevni NCB v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2).

(6)

Da bi ustrezno uravnotežili zagotavljanje točnosti podatkov o obveznih rezervah in nemotene uporabe regulativnega okvira ter da ne bi bilo treba ponovno izdajati dovoljenj, ki so veljavna in se uporabljajo, bi morali posrednicam, ki so pridobile dovoljenje za poročanje o osnovi za obvezne rezerve agregirano na podlagi Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9), omogočiti, da še naprej tako poročajo, ne da bi morale zaprositi za novo dovoljenje.

(7)

V skladu s členom 19(1) Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko ECB zahteva, da imajo kreditne institucije s sedežem v državah članicah, katerih valuta je euro (države članice euroobmočja), obvezne rezerve na računih pri ECB in NCB euroobmočja. Glede na to, da imajo kreditne institucije račune pri NCB v svoji jurisdikciji, je primerno, da imajo take rezerve samo na računih pri NCB.

(8)

Uredba (ES) št. 2531/98 in Uredba (ES) št. 2532/98 vzpostavljata pristojnost ECB, da naloži sankcije za kršitev zahtev glede statističnega poročanja, vključno z neizpolnjevanjem zahtev glede obveznih rezerv, ki so določene v tej uredbi.

(9)

Zaradi pravne varnosti je potrebno, da se določbe te uredbe, ki so usklajene s spremembo opredelitve „kreditnih institucij“ v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (6)), začnejo uporabljati hkrati z navedeno spremembo 26. junija 2021. Vendar pa je treba zaradi operativnih razlogov določiti, da se določbe o imetjih rezerv uporabljajo od 28. julija 2021, kar je prvi dan petega obdobja izpolnjevanja v letu 2021 –

SPREJEL TO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa zahteve glede obveznih rezerv za naslednje institucije:

(a)

kreditne institucije, ki:

(i)

imajo dovoljenje v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) ali

(ii)

so izvzete iz obveznosti pridobitve takega dovoljenja v skladu s členom 2(5) Direktive 2013/36/EU;

(b)

podružnice kreditnih institucij, vključno s podružnicami, ustanovljenimi v državah članicah, katerih valuta je euro (države članice euroobmočja), ki pripadajo kreditnim institucijam brez registriranega sedeža ali glavne uprave v državi članici euroobmočja; izključene pa so podružnice, ustanovljene zunaj države članice euroobmočja, ki pripadajo kreditnim institucijam s sedežem v državi članici euroobmočja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„obvezne rezerve“ pomeni znesek sredstev, ki jih mora institucija imeti kot rezerve na svojih računih rezerv pri zadevni nacionalni centralni banki;

(2)

„zahteve glede obveznih rezerv“ pomeni vse zahteve, ki jih morajo institucije izpolnjevati v skladu s to uredbo v zvezi z obveznimi rezervami glede izračuna, obveščanja, potrditve in izpolnjevanja obveznih rezerv ter poročanja in preverjanja;

(3)

„država članica euroobmočja“ pomeni državo članico, katere valuta je euro;

(4)

„kreditna institucija“ pomeni „kreditno institucijo“, kakor je opredeljena v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(5)

„podružnica“ pomeni „podružnico“, kakor je opredeljena v členu 4(1)(17) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(6)

„zadevna NCB“ pomeni nacionalno centralno banko (NCB) države članice euroobmočja, v kateri je institucija rezident;

(7)

„računi rezerv“ pomeni račune, na katerih ima institucija svoje rezerve pri zadevni NCB;

(8)

„osnova za obvezne rezerve“ pomeni vsoto kvalificiranih obveznosti, ki se uporabijo za izračun obveznih rezerv institucije;

(9)

„stopnja obveznih rezerv“ pomeni odstotek, s katerim se pomnožijo postavke osnove za obvezne rezerve za izračun obveznih rezerv institucije;

(10)

„obdobje izpolnjevanja“ pomeni obdobje, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje zahtev glede obveznih rezerv;

(11)

„stanje ob koncu dneva“ pomeni imetja rezerv v času, ko so zaključene plačilne aktivnosti in knjiženja, povezana z dostopom do odprtih ponudb Eurosistema;

(12)

„delovni dan NCB“ pomeni vsak dan, v katerem posamezna NCB deluje z namenom izvajanja operacij denarne politike Eurosistema;

(13)

„delovni dan v sistemu TARGET2“ pomeni kateri koli dan, v katerem je sistem TARGET2 odprt za poravnavo plačilnih nalogov, kakor je opredeljeno v Smernici ECB/2012/27 Evropske centralne banke (8);

(14)

„rezident“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s stalnim prebivališčem ali sedežem v kateri koli državi članici euroobmočja v smislu člena 1(4) Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 (9);

(15)

„združitev“ pomeni postopek, v katerem kreditna institucija ali več kreditnih institucij (prevzete institucije) ob prenehanju, ne da bi bila opravljena likvidacija, prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na drugo kreditno institucijo (prevzemna institucija), ki je lahko na novo ustanovljena kreditna institucija;

(16)

„delitev“ pomeni postopek, v katerem ena kreditna institucija (prenosna institucija) ob prenehanju, ne da bi bila opravljena likvidacija, prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na več kot eno institucijo (prevzemne institucije), ki so lahko na novo ustanovljene kreditne institucije.

Člen 3

Imetja rezerv

1.   Institucije iz člena 1 morajo imeti obvezne rezerve, izračunane v skladu s členom 6, kot sledi:

(a)

povprečje stanja ob koncu dneva na računu rezerv ali več računih rezerv v obdobju izpolnjevanja dosega ali presega znesek, izračunan za to obdobje v skladu s členom 6;

(b)

obvezne rezerve se vodijo na računih rezerv, denominiranih v eurih, pri zadevnih NCB v vsaki državi članici euroobmočja, v kateri so ustanovljene;

(c)

poravnalni računi pri NCB se lahko uporabijo kot računi rezerv za namene te uredbe;

(d)

sredstva, za katera velja katera koli zakonska, pogodbena, regulativna ali druga omejitev, ki bi instituciji preprečila likvidacijo, prenos, dodelitev ali odsvojitev takih sredstev v zadevnem obdobju izpolnjevanja, se izključijo iz imetij rezerv.

Za namene točke (d) institucije brez odlašanja obvestijo zadevno NCB o kakršnih koli omejitvah iz navedene točke.

2.   Kadar ima institucija več podružnic v isti državi članici euroobmočja, velja naslednje:

(a)

če se registrirani sedež ali glavna uprava nahaja v tej državi članici, izpolnjuje zahteve glede obveznih rezerv, določene v tem členu, za te podružnice v tej državi članici;

(b)

ta institucija določi eno od svojih podružnic v isti državi članici za namene izpolnjevanja zahtev glede obveznih rezerv v tem členu, kadar tej državi članici nima ne registriranega sedeža ne glavne uprave;

(c)

zadevna NCB uporabi vsa stanja ob koncu dneva na računih rezerv podružnic te institucije v isti državi članici, da ugotovi, ali je odstavek 1(a) tega člena izpolnjen.

3.   Evropska centralna banka (ECB) na svoji spletni strani objavi naslednje sezname institucij:

(a)

institucije, za katere veljajo zahteve glede obveznih rezerv v skladu s to uredbo;

(b)

institucije, ki so izvzete iz zahtev glede obveznih rezerv v skladu s členom 4, vključno z institucijami iz točk (a) do (c) člena 4(2).

Člen 4

Izvzetja iz zahtev glede obveznih rezerv

1.   Institucije se izvzamejo iz zahtev glede obveznih rezerv v členu 3, kadar velja kar koli od naslednjega:

(a)

se dovoljenje iz člena 1(a)(i) odvzame ali se mu institucija odpove; ali

(b)

je institucija v postopku prenehanja v skladu z Direktivo 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10).

2.   ECB lahko na podlagi prošnje zadevne NCB odobri izvzetje iz zahtev glede obveznih rezerv v členu 3, če velja kar koli od naslednjega:

(a)

za institucijo velja reorganizacijski ukrep v skladu z Direktivo 2001/24/ES;

(b)

za institucijo velja nalog za zamrznitev sredstev, ki ga je izdala Unija ali država članica, ali zanjo veljajo ukrepi, ki jih je naložila Unija v skladu s členom 75 Pogodbe, kar omejuje zmožnost institucije, da uporabi svoja sredstva;

(c)

je bil dostop te institucije do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema začasno ali trajno onemogočen s strani ECB ali NCB (Eurosistem) v skladu Smernico (EU) 2015/510 Evropske centralne banke (ECB/2014/60) (11);

(d)

ni primerno, da se od te institucije zahtevajo obvezne rezerve.

Za namene točke (c) prvega pododstavka velja, da kadar Svet ECB v skladu s členom 158 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) znova vzpostavi dostop institucije do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema, se od začetka naslednjega obdobja izpolnjevanja izvzetje ne uporablja več.

3.   Za namene odobritve izvzetij v skladu z odstavkom 2(d) zadevne NCB in ECB upoštevajo vse naslednje:

(a)

ali ima ta institucija dovoljenje samo za opravljanje funkcij posebnega namena;

(b)

ali je tej instituciji prepovedano izvajati aktivne bančne funkcije v konkurenci z drugimi kreditnimi institucijami;

(c)

ali je institucija pravno obvezana uporabljati vse svoje vloge za namene, povezane z regionalno in/ali mednarodno razvojno pomočjo.

Za namene točke (a) ima institucija dovoljenje samo za opravljanje funkcij posebnega namena, kadar izvaja posebne naloge javne uprave ali ji je z zakonom ali statutom prepovedano opravljati dejavnost kreditnih institucij.

4.   Izvzetja iz tega člena se uporabljajo od začetka obdobja izpolnjevanja, v katerem nastopi zadevni dogodek.

Člen 5

Osnova za obvezne rezerve

1.   Institucije izračunajo svojo osnovo za obvezne rezerve z uporabo statističnih informacij o naslednjih obveznostih, ki se poročajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2):

(a)

vloge;

(b)

izdani dolžniški vrednostni papirji.

Kadar ima institucija obveznosti do podružnice istega subjekta, ki se nahaja zunaj euroobmočja, ali do glavne uprave ali registriranega sedeža istega subjekta, ki se nahaja zunaj euroobmočja, se te obveznosti izključijo iz osnove za obvezne rezerve.

2.   Iz osnove za obvezne rezerve, ki se izračuna v skladu z odstavkom 1, se izključijo naslednje obveznosti:

(a)

obveznosti do druge institucije, kadar:

(i)

za to institucijo veljajo zahteve glede obveznih rezerv v skladu s to uredbo in

(ii)

ta institucija ni izvzeta ali ji ni bilo odobreno izvzetje iz zahtev glede obveznih rezerv v skladu s členom 4;

(b)

obveznosti do ECB ali NCB države članice euroobmočja.

3.   Kadar se iz osnove za obvezne rezerve izključijo obveznosti v skladu z odstavkom 2, institucija:

(a)

brez odlašanja obvesti zadevno NCB o izključenem znesku;

(b)

predloži dokaz o teh obveznostih;

(c)

po tem, ko zadevni NCB predloži dokaz o znesku teh obveznosti v skladu s točko (b), ta znesek odšteje od osnove za obvezne rezerve.

Za namene točke (b) velja, da kadar institucija zadevni NCB ni sposobna predložiti dokaza o znesku obveznosti v kategoriji „izdani dolžniški vrednostni papirji“, ta institucija za stanje dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je izdala in ki imajo prvotno zapadlost do vključno dveh let, uporabi standardni odbitek, objavljen na spletni strani ECB.

4.   ECB pri določanju standardnega odbitka, ki se uporabi za obveznosti v kategoriji dolžniških vrednostnih papirjev z zapadlostjo do dveh let iz odstavka 3, upošteva makro razmerje za celotno euroobmočje med stanjem relevantnih instrumentov, ki so jih izdale kreditne institucije in katerih imetniki so druge kreditne institucije, ECB in zadevne NCB, ter celotnim stanjem teh instrumentov, ki so jih izdale kreditne institucije.

5.   Institucije izračunajo svojo osnovo za obvezne rezerve za določeno obdobje izpolnjevanja na podlagi podatkov za mesec, ki je dva meseca pred mesecem, v katerem se začne to obdobje izpolnjevanja.

6.   Institucije na repu, kakor so opredeljene v členu 2 Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), izračunajo svojo osnovo za obvezne rezerve za dve zaporedni obdobji izpolnjevanja, začenši z obdobjem izpolnjevanja, ki se začne v tretjem mesecu po koncu četrtletja, na osnovi podatkov ob koncu četrtletja, sporočenih v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2). Te institucije zadevno ECB obvestijo o svojih obveznih rezervah v skladu s členom 7.

Člen 6

Izračun obveznih rezerv

1.   Obvezne rezerve, ki jih imajo institucije v skladu s členom 3, se izračunajo z uporabo naslednjih stopenj obveznih rezerv za vsako od obveznosti osnove za obvezne rezerve iz člena 5:

(a)

stopnja obveznih rezerv 0 % se uporabi za naslednje kategorije iz dela 2 Priloge II k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2):

(i)

vloge, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

—

so vezane vloge z zapadlostjo nad dvema letoma,

—

so vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma,

—

so pogodbe o začasni prodaji (repo posli);

(ii)

izdani dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo nad dvema letoma;

(b)

stopnja obveznih rezerv 1 % se uporabi za vse druge obveznosti, ki so vključene v osnovo za obvezne rezerve.

2.   NCB ali institucija od izračuna obveznih rezerv vsake institucije odšteje pavšalno olajšavo v višini 100 000 EUR, ob upoštevanju zahtev iz členov 10 do 12.

3.   NCB uporabijo obvezne rezerve, izračunane v skladu s členom 6, za:

(a)

obrestovanje imetij obveznih rezerv;

(b)

ugotavljanje, ali je člen 3(1)(a) izpolnjen.

Člen 7

Obveščanje o obveznih rezervah

1.   NCB vzpostavijo postopek za obveščanje o obveznih rezervah posameznih institucij. Ta postopek vključuje vprašanje, ali obvezne rezerve v skladu s členom 6 izračunava zadevna NCB ali institucija.

2.   Kadar obvezne rezerve institucije v skladu z odstavkom 1 izračuna zadevna NCB, se uporabi vse naslednje:

(a)

zadevna NCB obvesti to institucijo o njenih obveznih rezervah najpozneje tri delovne dni NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja;

(b)

ta institucija potrdi svoje obvezne rezerve najpozneje na delovni dan NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja;

(c)

kadar institucija ne odgovori na obvestilo iz točke (a) do konca delovnega dne NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja, se šteje, da je bila potrditev iz točke (b) podana in za to institucijo za to obdobje izpolnjevanja veljajo obvezne rezerve, o katerih je bila obveščena.

3.   Kadar svoje obvezne rezerve v skladu z odstavkom 1 izračuna institucija, se uporabi vse naslednje:

(a)

ta institucija obvesti zadevno NCB o svojih obveznih rezervah najpozneje tri delovne dni NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja;

(b)

zadevna NCB potrdi obvezne rezerve te institucije najpozneje na delovni dan NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja;

(c)

če zadevna NCB ne odgovori na obvestilo iz točke (a) do konca delovnega dne NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja, se šteje, da je bila potrditev iz točke (b) podana in za to institucijo za to obdobje izpolnjevanja veljajo sporočene obvezne rezerve.

4.   Zadevna NCB lahko za namene odstavkov 2 in 3 določi zgodnejši datum za obveščanje o obveznih rezervah.

5.   NCB lahko določijo pogoje in roke, v katerih lahko institucije predložijo popravke osnove za obvezne rezerve in obveznih rezerv, ki so jih sporočile v skladu s tem členom. Po potrditvi obveznih rezerv iz odstavkov 2 in 3 popravki niso več dovoljeni.

6.   Zadevne NCB dajo na voljo koledarje, v katerih se navedejo roki za obveščanje in potrditev podatkov v zvezi z izračunom obveznih rezerv za izvedbo postopkov, navedenih v tem členu.

7.   Kadar institucija ne sporoči statističnih informacij, določenih v Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), NCB ocenijo obvezne rezerve te institucije za zadevno obdobje izpolnjevanja na podlagi preteklih informacij, ki jih je poročala institucija, in drugih relevantnih informacij ter institucijo obvestijo o njenih obveznih rezervah vsaj tri delovne dni NCB pred začetkom tega obdobja izpolnjevanja.

Člen 8

Obdobje izpolnjevanja

1.   Obdobje izpolnjevanja se začne na dan poravnave operacije glavnega refinanciranja po seji Sveta ECB, na kateri je predvidena presoja usmeritve denarne politike, konča pa se na dan pred začetkom naslednjega obdobja izpolnjevanja, razen če Svet ECB določi drugače.

2.   Izvršilni odbor ECB objavi koledar obdobij izpolnjevanja na spletni strani ECB. Ta koledar na svojih spletnih straneh objavijo tudi NCB. Ta koledar ECB in NCB objavijo vsaj tri mesece pred začetkom vsakega koledarskega leta.

3.   Svet ECB lahko spremeni koledar iz odstavka 2. Ta spremenjeni koledar se objavi na spletnih straneh ECB in NCB pred obdobjem izpolnjevanja, na katero se nanaša sprememba.

Člen 9

Obrestovanje

1.   Zadevna NCB obrestuje imetja obveznih rezerv na računih rezerv po povprečni obrestni meri (ponderirani glede na število koledarskih dni) za operacije glavnega refinanciranja Eurosistema v obdobju izpolnjevanja po naslednji formuli (pri čemer se rezultat zaokroži na najbližji cent):

Image 1

Image 2

pri čemer je:

Rt

=

obresti na imetja obveznih rezerv za obdobje izpolnjevanja t;

Ht

=

povprečna dnevna imetja obveznih rezerv v obdobju izpolnjevanja t;

nt

=

število koledarskih dni v obdobju izpolnjevanja t;

rt

=

obrestna mera na imetja obveznih rezerv za obdobje izpolnjevanja t; uporabi se standardno zaokroževanje obrestne mere na dve decimalni mesti;

i

=

i-ti koledarski dan obdobja izpolnjevanja t;

MRi

=

mejna obrestna mera za zadnjo opravljeno operacijo glavnega refinanciranja, poravnano na koledarski dan i ali pred koledarskim dnevom i.

2.   Zadevna NCB plača obresti na imetja obveznih rezerv na drugi delovni dan v sistemu TARGET2 po koncu obdobja izpolnjevanja, za katero so bile obresti obračunane.

Člen 10

Posredno imetje obveznih rezerv prek posrednice

1.   Institucija lahko pri zadevni NCB poda vlogo za dovoljenje za imetje obveznih rezerv posredno prek posredniške institucije, kadar za to posredniško institucijo velja:

(a)

da je rezidentka iste države članice;

(b)

da zanjo veljajo zahteve glede obveznih rezerv;

(c)

da običajno izvaja nekatere upravne naloge (npr. dejavnosti zakladnice) za to institucijo, poleg tega, da ima zanjo obvezne rezerve.

2.   Za namene odstavka 1 institucija, kadar poda vlogo za dovoljenje za imetje obveznih rezerv posredno prek posredniške institucije, za ta namen sklene pogodbo s to posredniško institucijo. Ta pogodba določa vsaj naslednje:

(a)

ali želi vlagateljica dostop to odprtih ponudb in operacij odprtega trga Eurosistema;

(b)

odpovedni rok vsaj 12 mesecev brez poseganja v določila člena 10(7)(b).

Kadar institucija odpove pogodbo v skladu s točko (b), o tem brez odlašanja obvesti zadevno NCB.

3.   Kadar nadrejena institucija skupine v svojih statističnih poročilih konsolidira poslovanje podrejenih družb, ki so rezidenti iste države članice, v skladu s členom 6(1) Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), lahko ta nadrejena institucija poda vlogo pri zadevni NCB za dovoljenje za imetje obveznih rezerv skupine kot posrednica.

4.   Kadar nadrejena institucija poda vlogo za dovoljenje za imetje obveznih rezerv skupine kot posrednica v skladu z odstavkom 3, ta nadrejena institucija sklene pogodbo z vsako institucijo v tej skupini, da zanjo nastopa kot posrednica. Te pogodbe določajo vsaj naslednje:

(a)

ali bodo nadrejena institucija ali podrejene družbe dostopale do odprtih ponudb in operacij odprtega trga Eurosistema;

(b)

odpovedni rok vsaj 12 mesecev.

5.   Zadevna NCB lahko izda dovoljenje instituciji vlagateljici za imetje obveznih rezerv prek posrednice ter to institucijo in posredniško institucijo o tem obvesti brez odlašanja. To dovoljenje začne učinkovati na začetku prvega obdobja izpolnjevanja po datumu, ko se dovoljenje izda, in velja za čas trajanja pogodbe iz odstavka 2 ali 4, ali dokler se dovoljenje ne odvzame v skladu z odstavkoma 7 in 8.

Šteje se, da je dovoljenje za imetje obveznih rezerv prek posrednice, ki je bilo instituciji izdano na podlagi člena 10 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9), izdano v skladu s tem odstavkom za namene te uredbe.

6.   Kadar ima posredniška institucija obvezne rezerve za drugo institucijo v skladu s tem členom, ima te rezerve na svojih računih rezerv poleg lastnih rezerv, ki jih ima v skladu s to uredbo.

7.   ECB ali zadevna NCB lahko kadar koli odvzame dovoljenje, izdano v skladu z odstavkom 5, kadar velja kar koli od naslednjega:

(a)

katera koli stranka pogodbe iz odstavka 2 ali 4 ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe;

(b)

katera koli stranka pogodbe iz odstavka 2 ali 4 zahteva tak odvzem dovoljenja v skladu s tem členom;

(c)

pogoji za posredno imetje obveznih rezerv, določeni v odstavku 1, niso več izpolnjeni;

(d)

obstajajo razlogi varnega in skrbnega poslovanja v zvezi s posredniško institucijo.

8.   Zadevna NCB ali ECB pri odločanju, ali naj odvzame dovoljenje v skladu z odstavkom 7, upošteva:

(a)

ali sta se stranki soglasno dogovorili za prekinitev pogodbe;

(b)

ali je institucija, ki ima obvezne rezerve posredno prek posrednice, sposobna izpolniti svoje zahteve glede obveznih rezerv.

9.   Kadar zadevna NCB ali ECB odvzame dovoljenje v skladu z odstavkom 7, se uporabi naslednje:

(a)

odvzem dovoljenja začne učinkovati na koncu obdobja izpolnjevanja, razen kadar se dovoljenje odvzame v skladu z odstavkom 7(d);

(b)

kadar se dovoljenje odvzame v skladu z odstavkom 7(d), odvzem učinkuje takoj in se minimalno obdobje za obveščanje, določeno v točki (c) tega odstavka, ne uporabi;

(c)

zadevna NCB ali ECB obvesti obe stranki pogodbe iz odstavka 2 ali 4 o odvzemu vsaj pet delovnih dni pred koncem zadnjega obdobja izpolnjevanja, za katero velja dovoljenje.

10.   Kadar ECB naloži sankcije v skladu z Uredbo (ES) št. 2532/98, lahko te sankcije naloži posredniški instituciji in instituciji, za katero ima ta rezerve.

Člen 11

Agregirano poročanje o osnovi za obvezne rezerve

1.   Kadar institucija pri zadevni NCB poda vlogo za dovoljenje za imetje vseh obveznih rezerv posredno prek nadrejene institucije v skladu s členom 10(3), lahko ta nadrejena institucija pri zadevni NCB poda vlogo za dovoljenje, da poroča o svoji osnovi za obvezne rezerve in osnovi za obvezne rezerve institucij v tej skupini agregirano in v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2). NCB lahko nadrejenim institucijam izda dovoljenje, da poročajo o osnovi za obvezne rezerve agregirano in v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2).

2.   Kadar nadrejena institucija pri zadevni NCB poda vlogo za dovoljenje za agregirano poročanje o osnovi za obvezne rezerve v skladu z odstavkom 1, zadevna NCB zagotovi, da pogodba iz člena 10(4) vključuje potrditev potencialne izgube odbitka pavšalne olajšave iz člena 8(2) na individualni ravni.

3.   Kadar zadevna NCB izda dovoljenje nadrejeni instituciji, da poroča o osnovi za obvezne rezerve agregirano v skladu z odstavkom 1, zadevno institucijo o tem obvesti brez odlašanja. To dovoljenje začne učinkovati na začetku prvega obdobja izpolnjevanja po datumu, ko je izdano dovoljenje, in velja za čas trajanja pogodbe iz odstavka 2, ali dokler se to dovoljenje ne odvzame.

4.   Kadar zadevna NCB izda dovoljenje nadrejeni instituciji, da poroča o osnovi za obvezne rezerve agregirano v skladu z odstavkom 1, se ena pavšalna olajšava iz člena 6(2) samodejno odšteje od obveznih rezerv, ki jih ima posredniška institucija.

5.   Šteje se, da je dovoljenje za poročanje o osnovi za obvezne rezerve agregirano, ki ga je ECB instituciji izdala na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9), veljavno in se uporablja za namene te uredbe, dokler se to dovoljenje ne odvzame.

Člen 12

Združitve in delitve

1.   Kadar začne v času obdobja izpolnjevanja učinkovati združitev, se uporabi vse naslednje:

(a)

prevzemna institucija izpolni zahteve te uredbe za prevzeto institucijo;

(b)

obvezne rezerve prevzemne institucije se zmanjšajo za vsako pavšalno olajšavo, ki pride v poštev v skladu s členom 6(2);

(c)

NCB ugotovijo, ali institucije izpolnjujejo zahteve iz člena 3(1) s tem, da upoštevajo imetja ob koncu dneva na računih rezerv prevzemne institucije in prevzetih institucij.

2.   Naslednje se uporabi za čas obdobja izpolnjevanja, ki neposredno sledi obdobju izpolnjevanja iz odstavka 1:

(a)

obvezne rezerve prevzemne institucije se zmanjšajo v skladu s členom 6(2) samo za en pavšalni znesek in

(b)

obvezne rezerve prevzemne institucije se izračunajo za namene člena 6 z uporabo osnove za obvezne rezerve, v kateri so agregirane osnove za obvezne rezerve prevzetih institucij in prevzemne institucije.

Za namene točke (b) se v izračunu uporabijo osnove za obvezne rezerve vsake institucije za zadevno obdobje izpolnjevanja, kot če do združitve ne bi prišlo, in v skladu s pravili v delu 2 Priloge III k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2).

Prvi pododstavek se uporabi tudi za poznejša obdobja izpolnjevanja, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4 dela 2 Priloge III k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2).

3.   Kadar začne v času obdobja izpolnjevanja učinkovati delitev, se uporabi vse naslednje:

(a)

prevzemne institucije, ki so kreditne institucije, izpolnijo zahteve te uredbe za prenosno institucijo;

(b)

vsaka od prevzemnih kreditnih institucij izpolni zahteve te uredbe za tisti del osnove za obvezne rezerve prenosne institucije, ki ji je dodeljen;

(c)

rezerve, ki jih ima prenosna institucija, se sorazmerno dodelijo prevzemnim institucijam;

(d)

pavšalna olajšava iz člena 6(2) se odšteje od obveznih rezerv vsake prevzemne institucije.

4.   Naslednje se uporabi za čas obdobja izpolnjevanja, ki neposredno sledi obdobju izpolnjevanja, v katerem začne učinkovati delitev, in dokler prevzemne institucije poročajo o svojih osnovah za obvezne rezerve v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2):

(a)

vsaka prevzemna institucija izpolni zahteve te uredbe za tisti del osnove za obvezne rezerve prenosne institucije, ki ji je dodeljen, če tak del obstaja, in

(b)

pavšalna olajšava iz člena 6(2) se odšteje od obveznih rezerv vsake prevzemne institucije.

Člen 13

Prenos pooblastil v primeru sprejetja eura

1.   Kadar država članica sprejme euro v skladu s Pogodbo, Svet ECB s to uredbo na Izvršilni odbor prenaša pooblastilo, da ob upoštevanju stališč Odbora ESCB za operacije na trgu odloči o naslednjih zadevah:

(a)

čas prehodnega obdobja izpolnjevanja za uporabo zahtev glede obveznih rezerv v skladu s členom 3 za institucije v tej državi članici z začetkom na tisti datum, ko ta država članica sprejme euro;

(b)

način izračuna osnove za obvezne rezerve iz člena 5 v času prehodnega obdobja izpolnjevanja iz točke (a);

(c)

rok, do katerega morajo institucije s sedežem v tej državi članici ali zadevna NCB izvesti izračun in preverjanje obveznih rezerv za prehodno obdobje izpolnjevanja.

Izvršilni odbor ECB sprejme in objavi odločitev v skladu s prvim pododstavkom vsaj dva meseca pred datumom sprejetja eura v zadevni državi članici in o njej obvesti Svet ECB.

2.   Svet ECB s to uredbo na Izvršilni odbor prenaša tudi pooblastilo, da dovoli, da se od osnove za obvezne rezerve odbijejo obveznosti, ki jih institucije s sedežem v drugih državah članicah euroobmočja dolgujejo institucijam s sedežem v državi članici, ki sprejema euro, za zadevna obdobja izpolnjevanja v času prehodnega obdobja izpolnjevanja iz odstavka 1(a) in neposredno po njem.

Ta prvi pododstavek se uporabi, kadar institucije v državi članici, ki sprejema euro, v času izračuna obveznih rezerv niso navedene na seznamu institucij iz člena 3(3)(a). V tem primeru lahko odločitve, ki jih sprejme Izvršilni odbor in s katerimi se dovoli odbitek v skladu s tem odstavkom, podrobneje opredeli način, kako se izračuna odbitek takih obveznosti.

.

Člen 14

Preverjanje

1.   Zadevne NCB lahko uresničujejo pravico, da preverijo točnost in kakovost informacij o osnovi za obvezne rezerve, ki jih zagotovijo institucije, v skladu s členom 6(3) Uredbe (ES) št. 2531/98.

2.   Kadar institucija sporoči svoj izračun obveznih rezerv v skladu s členom 7(3), zadevna NCB preveri točnost tega izračuna in spremlja skladnost s statističnimi informacijami, ki se poročajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2).

Člen 15

Razveljavitev

1.   Uredba (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) se razveljavi z učinkom od 26. junija 2021.

2.   Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 16

Končne določbe

Ta uredba začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 26. junija 2021. Ne glede na to se člen 3 uporablja od 28. julija 2021, prvega dne petega obdobja izpolnjevanja v letu 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 22. januarja 2021

Za Svet ECB

Predsednica ECB

Christine LAGARDE


(1)   UL L 318, 27.11.1998, str. 1.

(2)   UL L 318, 27.11.1998, str. 4.

(3)  Uredba (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (UL L 250, 2.10.2003, str. 10).

(4)  Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/379 z dne 22. januarja 2021 o postavkah bilance stanja kreditnih institucij in sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2021/2) (glej stran 16 tega Uradnega lista).

(5)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(6)  Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

(7)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(8)  Smernica ECB/2012/27 Evropske centralne banke z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (UL L 30, 30.1.2013, str. 1).

(9)  Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8).

(10)  Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L 125, 5.5.2001, str. 15).

(11)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).


PRILOGA I

Razveljavljena uredba s seznamom naknadnih sprememb

Uredba (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke (ECB/2003/9) (UL L 250, 2.10.2003, str. 10).

Uredba (ES) št. 1052/2008 Evropske centralne banke (ECB/2008/10) (UL L 282, 25.10.2008, str. 14).

Uredba (EU) št. 1358/2011 Evropske centralne banke (ECB/2011/26) (UL L 338, 21.12.2011, str. 51).

Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 1376/2014 (ECB/2014/52) (UL L 366, 20.12.2014, str. 79).

Uredba Evropske centralne banke (EU) 2016/1705 (ECB/2016/26) (UL L 257, 23.9.2016, str. 10).


PRILOGA II

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 1745/2003

Ta uredba

Člen 1

Člen 2

Člen 2(1)

Člen 1

Člen 2(2), prvi pododstavek

Člen 4(1)

Člen 2(2), drugi pododstavek

Člen 4(2), 4(3)

Člen 2(3)

Člen 3(3)

—

Člen (3)(1)(d) in člen 3(4)

Člen 3(1)

Člen 5(1)

Člen 3(2)

Člen 5(2)

Člen 3(2a), prvi pododstavek

Člen 5(3)

Člen 3(2a), drugi pododstavek

Člen 5(4)

—

Člen 5(5)

Člen 3(3)

Člen 5(6)

Člen 3(4)

Člen 5(7)

Člen 4(1)

Člen 6(1)(a)

Člen 4(2)

Člen 6(1)(b)

Člen 5(1)

Člen 6(1), uvodni stavek, in člen 6(3)

Člen 5(2)

Člen 6(2)

Člen 5(3)

Člen 7(1) do (5)

Člen 5(4)

Člen 7(6)

Člen 5(5)

Člen 7(7)

Člen 6(1), prvi in drugi stavek

Člen 3(1)(b)

Člen 6(1), tretji stavek

Člen 3(1)(c)

Člen 6(2)

Člen 3(1)(a)

Člen 6(3)

Člen 3(2)

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Člen 9

Člen 14(1)

Člen 10(1) in (2)

Člen (10)(1) in (2), 10(5)

Člen 10(3)

Člen 10(6) in (10)

Člen 10(4)

Člen 10(7) ter člen 10(9)(a) in (c)

Člen 10(5)

Člen 10(9)(b)

—

Člen 10(4) do (5) in (8)

Člen 10(6)

Uvodna izjava 5, člen 14(2)

Člen 11

Člen 11

Člen 12

—

Člen 13

Člen 12

Člen 13a

Člen 13

Člen 14

Člen 15

—

 

Člen 15

Člen 16

—

Prilogi I in II