1.2.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/18


UREDBA SVETA (EU) 2021/101

z dne 25. januarja 2021

o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1369/2013

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2003 ter zlasti člena 56 Akta in člena 3 Protokola št. 4 k Aktu,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Protokolom št. 4 o jedrski elektrarni Ignalina v Litvi (1) (v nadaljnjem besedilu: Protokol št. 4), priloženim Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (2) (v nadaljnjem besedilu: Akt o pristopu), se je Litva zavezala, da bo enoto 1 jedrske elektrarne Ignalina zaprla do 31. decembra 2004, enoto 2 pa do 31. decembra 2009 in nato ti enoti razgradila.

(2)

Litva je v skladu z obveznostmi iz Akta o pristopu in s pomočjo Unije zaprla obe enoti v ustreznih rokih in dosegla pomemben napredek pri njuni razgradnji. Potrebno je nadaljnje delo, da bi se še naprej zmanjševala raven radiološke nevarnosti. Iz razpoložljivih ocen izhaja, da bodo po letu 2020 za ta namen potrebna dodatna finančna sredstva.

(3)

Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, bi morale biti skladne z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina bi bilo treba izvajati v skladu s pravom Unije o jedrski varnosti, to je Direktivo Sveta 2009/71/Euratom (3), in o ravnanju z odpadki, to je Direktivo Sveta 2011/70/Euratom (4). Na podlagi členov 4(1) in 7(1) Direktive 2011/70/Euratom imajo končno odgovornost za varno ravnanje z izrabljenim gorivom in nastalimi radioaktivnimi odpadki države članice.

(4)

Predčasna zaustavitev in naknadna razgradnja jedrske elektrarne Ignalina z reaktorjema tipa RBMK z močjo 1 500 MW, ki sta bila podedovana od Sovjetske zveze, sta bili povsem brez primere in sta za Litvo predstavljali izjemno finančno breme, ki je nesorazmerno z velikostjo in gospodarsko močjo države. V Protokolu št. 4 je navedeno, da se bo finančna pomoč Unije pri prizadevanjih Litve za razgradnjo ter reševanje posledic zapiranja in razgradnje jedrske elektrarne Ignalina neprekinjeno nadaljevala in podaljšala tudi po letu 2006 v okviru naslednjih finančnih načrtov.

(5)

Ta uredba za celotno obdobje trajanja programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (v nadaljnjem besedilu: Program) določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (5).

(6)

Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (6).

(7)

Za Program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(8)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (9), (Euratom, ES) št. 2185/96 (10) in (EU) 2017/1939 (11) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (12). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(9)

Ta uredba ne vpliva na izid prihodnjih postopkov dodelitve državne pomoči, ki bi se lahko izvajali v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(10)

Financiranje na podlagi te uredbe bi moralo biti usmerjeno v dejavnosti, s katerimi se izvršujejo cilji glede varnosti pri razgradnji.

(11)

Program bi moral zajemati tudi pridobivanje znanja in izmenjavo izkušenj. Znanja in izkušnje ter spoznanja o postopku jedrske razgradnje, pridobljena v okviru Programa, bi bilo treba razširjati po Uniji, v usklajevanju in sinergiji z drugimi zadevnimi programi Unije za dejavnosti razgradnje v Bolgariji, na Slovaškem ter v jedrskih objektih Komisije na lokacijah Skupnega raziskovalnega središča, saj taki ukrepi prinašajo največjo dodano vrednost EU in prispevajo k varnosti zaposlenih in širše javnosti ter k varstvu okolja. Obseg, postopek in gospodarski vidiki sodelovanja bi morali biti podrobno opredeljeni v večletnem programu dela in bi lahko bili tudi predmet sporazumov med državami članicami in/ali s Komisijo.

(12)

Skupno raziskovalno središče bi moralo lajšati usklajeno razširjanje znanja med različnimi deležniki v Uniji, na primer z izvajanjem tržnih analiz, pregledov in presoje potreb po znanju v Uniji, z opredelitvijo možnih smeri sodelovanja, zainteresiranih deležnikov in področij, kjer bi znanje, pridobljeno pri izvajanju Programa, prineslo največjo dodano vrednost, in z razvojem oblik za izmenjavo znanja. Razširjanje pridobljenega znanja bi moralo financirati Skupno raziskovalno središče. Vsaka država članica bi morala imeti možnost, da lahko da pobudo za vzpostavitev vezi in izmenjav za razširjanje znanja.

(13)

Za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina bi bilo treba uporabiti najboljše strokovno znanje, ki je na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in največjo možno učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse.

(14)

Litva in Komisija bi morali zagotoviti učinkovito spremljanje in kontrolo postopka razgradnje, da bi zagotovili najvišjo dodano vrednost EU pri financiranju, dodeljenem na podlagi te uredbe, čeprav končno odgovornost za razgradnjo nosi Litva. To bi moralo vključevati učinkovito merjenje napredka in uspešnosti ter po potrebi uporabo popravnih ukrepov. V ta namen bi bilo treba ustanoviti odbor, katerega naloga bi bilo spremljanje in obveščanje, sopredsedovala pa bi mu predstavnik Komisije in predstavnik Litve.

(15)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (13) bi bilo treba Program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami zglede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Programa.

(16)

Na podlagi rezultatov poročila o vmesnem ocenjevanju bi moralo biti možno pregledati znesek odobritev za Program in programsko obdobje.

(17)

Dejavnosti, sofinancirane na podlagi te uredbe, bi bilo treba opredeliti znotraj meja, določenih z načrtom razgradnje, ki ga je Litva predložila v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1369/2013 (14). V navedenem načrtu so opredeljeni obseg Programa ter končno stanje in končni datum razgradnje. Navedeni so tudi dejavnosti razgradnje, časovni načrt zanje, stroški in potrebni človeški viri. Če je to ustrezno, bi morala Litva Komisiji predložiti posodobljene različice načrta razgradnje, da bi se lahko upoštevale pri pripravi programov dela.

(18)

Dejavnosti v okviru Programa bi bilo treba izvajati ob skupnih finančnih prizadevanjih Unije in Litve. Treba bi bilo določiti zgornjo mejo za sofinanciranje Unije, in sicer v skladu s prakso sofinanciranja iz predhodnih programov. Ob upoštevanju prakse iz primerljivih programov Unije in okrepljenega litovskega gospodarstva bi morala stopnja sofinanciranja Unije od začetka Programa do konca izvajanja dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, znašati 86 % upravičenih stroškov. Preostalo financiranje bi morali zagotoviti Litva in drugi viri, ki niso proračun Unije, kot so mednarodne finančne institucije in drugi donatorji.

(19)

Uredbo (EU) št. 1369/2013 bi bilo zato treba razveljaviti.

(20)

Ustrezno so bili upoštevani Posebno poročilo Računskega sodišča št. 22/2016 „Programi pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem: od leta 2011 je bilo doseženega nekaj napredka, vendar ključni izzivi še prihajajo“, priporočila iz tega poročila ter odgovor Komisije.

(21)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (program Ignalina) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 1369/2013 je bila vzeta na znanje.

(22)

Program spada v področje uporabe nacionalnega programa Litve za izvajanje politike ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vzpostavljenega na podlagi Direktive 2011/70/Euratom.

(23)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(24)

Za to uredbo se bodo uporabljala horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila, ki so navedena v finančni uredbi, določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja, obenem pa urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na splošen režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(25)

Načine izvajanja in oblike financiranja Unije iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, ali je mogoče z njimi uresničiti specifične cilje dejavnosti in doseči rezultate, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v točki (a) člena 125(1) finančne uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba vzpostavlja program pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (v nadaljnjem besedilu: Program) za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

2.   Ta uredba določa cilje Programa, njegov proračun za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, načine izvajanja in oblike financiranja Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„razgradnja“ pomeni upravne in tehnične ukrepe v skladu z nacionalnim pravom, ki omogočajo odpravo dela ali celotnega regulativnega nadzora nad jedrskim objektom in so usmerjeni v zagotavljanje dolgoročnega varstva javnosti in okolja, vključno z zmanjšanjem ravni preostalih radionuklidov v materialih in na območju jedrskega objekta;

(2)

„načrt razgradnje“ pomeni dokument, ki vsebuje podrobne informacije o predlagani razgradnji in obsega naslednje: izbrano strategijo razgradnje; časovni načrt, vrsto in zaporedje dejavnosti razgradnje; uporabljeno strategijo ravnanja z odpadki, vključno z odstranitvijo; predlagano končno stanje; skladiščenje in odlaganje odpadkov, ki nastanejo pri razgradnji; časovni okvir za razgradnjo; stroškovne ocene za dokončanje razgradnje; cilje, pričakovane rezultate, mejnike, ciljne končne datume in ustrezne ključne kazalnike uspešnosti, po potrebi vključno s kazalniki, ki temeljijo na metodologiji prislužene vrednosti. Načrt razgradnje pripravi imetnik dovoljenja jedrskega objekta in se odraža v večletnih programih dela za Program.

Člen 3

Cilji Programa

1.   Splošni cilj Programa je pomagati Litvi pri izvajanju razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, s posebnim poudarkom na obvladovanju varnostnih tveganj v zvezi s tem, ob hkratnem ustvarjanju znanja o postopku razgradnje jedrskih objektov in o ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ki nastanejo pri dejavnostih razgradnje.

2.   Specifični cilj Programa je demontaža in dekontaminacija opreme in reaktorskih gredi jedrske elektrarne Ignalina v skladu z načrtom razgradnje, kar vključuje ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki nastanejo pri dejavnostih razgradnji, ter nadaljnje varno upravljanje razgradnje in ravnanje z odpadki, nastalimi v preteklosti.

3.   Podroben opis specifičnih ciljev Programa je v Prilogi I. Komisija lahko z izvedbenimi akti spremeni Prilogo I, in sicer v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

Člen 4

Proračun Programa

1.   Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 552 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.   Znesek iz odstavka 1 se lahko, poleg dejavnosti iz Priloge I, uporabi za kritje stroškov za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Programa, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. Ti stroški se dokumentirajo.

3.   Proračunske obveznosti za dejavnosti, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo v letne obroke na več let.

Člen 5

Razširjanje znanja

1.   Znanje, pridobljeno pri izvajanju Programa, se razširja na ravni Unije.

2.   Dejavnosti, s katerimi se izvaja dejavnost iz odstavka 1, se financirajo v okviru programa Skupnega raziskovalnega središča za razgradnjo in ravnanje z odpadki, kot je opredeljen v točki 5 člena 2 Uredbe Sveta (Euratom) 2021/100 (16). Skupno raziskovalno središče usklajuje strukturiranje znanja in njegovo razširjanje državam članicam.

3.   Postopek razširjanja znanja se vključi in opredeli v programu dela iz člena 9.

Člen 6

Načini izvajanja in oblike financiranja Unije

1.   Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem s subjekti, navedenimi v točki (c) člena 62(1) finančne uredbe.

2.   Financiranje Unije v okviru Programa se lahko zagotovi v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi.

POGLAVJE II

UPRAVIČENOST

Člen 7

Upravičene dejavnosti

Do financiranja so upravičene samo dejavnosti, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

Člen 8

Stopnje sofinanciranja

Storiti je treba vse potrebno, da se nadaljuje praksa sofinanciranja, uvedena pri predpristopni pomoči in pomoči za prizadevanja Litve pri razgradnji, ki se je zagotavljala v okviru prejšnjih večletnih programov financiranja, pa tudi, da se po potrebi pritegne sofinanciranje iz drugih virov.

Najvišja splošna stopnja sofinanciranja Unije, ki se lahko uporabi v okviru Programa, znaša 86 %. Preostalo financiranje zagotovijo Litva in dodatni viri, ki niso proračun Unije. Dejavnosti, potrebne za razširjanje znanja iz člena 5, 100 % financira Unija.

POGLAVJE III

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA

Člen 9

Program dela

1.   Program se izvaja z večletnim programom dela iz člena 110 finančne uredbe. Večletni program dela se sprejme v skladu s postopkom iz člena 13(2).

2.   Večletni program dela iz odstavka 1 odraža načrt razgradnje, ki je referenčna točka za spremljanje in ocenjevanja Programa.

3.   V večletnem programu dela iz odstavka 1 se podrobneje določi trenutno stanje, cilji, pričakovani rezultati, povezani kazalniki uspešnosti in časovni načrt za uporabo sredstev, opredelijo pa se tudi podrobnosti za razširjanje znanja.

Člen 10

Poročanje in spremljanje

1.   Kazalniki za poročanje o napredku Programa pri doseganju ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II.

2.   Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom sredstev Unije in, če je primerno, državam članicam naložijo obveznosti poročanja, sorazmerne s skupnimi stroški in povezanimi tveganji Programa.

3.   Komisija ob koncu vsakega leta pripravi poročilo o napredku o izvajanju dela, opravljenega v preteklih letih, vključno z deležem dejavnosti, ki izhajajo iz javnih razpisov, ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 11

Ocenjevanje

1.   Ocenjevanja se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.   Vmesno ocenjevanje Programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju Programa, vendar ne pozneje kot štiri leta po začetku obdobja iz člena 1(1). Pri vmesnem ocenjevanju se obravnava tudi obseg sprememb večletnega programa dela iz člena 9.

3.   Na koncu izvajanja Programa, vendar najpozneje pet let po koncu obdobja iz člena 1(1), Komisija opravi končno ocenjevanje Programa.

4.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu sporoči ugotovitve ocenjevanj, skupaj s svojimi pripombami.

Člen 12

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije in nacionalnih prispevkov, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno z osebami ali subjekti, ki jih niso pooblastile institucije ali organi Unije, so podlaga za splošno zagotovilo v smislu člena 127 finančne uredbe.

Člen 13

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora.

POGLAVJE IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 14

Obveščanje, komunikacija in promocija

1.   Prejemniki sredstev Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju dejavnosti in njihovih rezultatov.

2.   Komisija izvaja ukrepe informiranje in komuniciranja v zvezi s Programom, dejavnostmi, izvedenimi na podlagi Programa, in doseženimi rezultati.

3.   Finančna sredstva, dodeljena Programu, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji iz člena 3.

Člen 15

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1369/2013 se razveljavi.

Člen 16

Prehodne določbe

1.   Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo dejavnosti, začetih na podlagi Uredbe (EU) št. 1369/2013, ki se še naprej uporablja za te dejavnosti do njihovega zaključka.

2.   Finančna sredstva za Program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) št. 1369/2013.

3.   Po potrebi se lahko v proračun Unije po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(2), da se omogoči upravljanje dejavnosti, ki niso zaključene do 31. decembra 2027.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. januarja 2021

Za Svet

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES


(1)  UL L 236, 23.9.2003, str. 944.

(2)  UL L 236, 23.9.2003, str. 33.

(3)  Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).

(4)  Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).

(5)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(6)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11).

(7)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(8)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(9)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(10)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(11)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(12)  Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(13)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(14)  Uredba Sveta (EU) št. 1369/2013 z dne 13. decembra 2013 o podpori Unije za programe pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn v Litvi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1990/2006 (UL L 346, 20.12.2013, str. 7).

(15)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(16)  Uredba Sveta (Euratom) 2021/100 z dne 25. januarja 2021 o vzpostavitvi namenskega finančnega programa za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 1368/2013 (glej stran 3 tega Uradnega lista).


PRILOGA I

Podroben opis ciljev Programa

1.

Splošni cilj Programa je pomagati Litvi pri izvajanju razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, s posebnim poudarkom na obvladovanju varnostnih tveganj v zvezi s tem. Po končani odstranitvi izrabljenega goriva iz reaktorskih stavb bodo naslednji glavni varnostni izzivi, ki bodo obravnavani v okviru Programa, demontaža sredic reaktorjev ter nadaljnje varno upravljanje razgradnje in ravnanje z odpadki, nastalimi v preteklosti.

2.

V obdobju financiranja, ki se začne leta 2021, bo Program zagotavljal pomoč zlasti pri naslednjih dejavnostih, vključenih v načrt razgradnje, ki ga je Litva predložila v skladu z Uredbo (EU) št. 1369/2013:

(a)

demontaži in dekontaminaciji zgornjega in spodnjega dela reaktorskih gredi in opreme v skladu z načrtom razgradnje. Napredek v zvezi s tem ciljem je treba meriti glede na količino in vrsto odstranjenih materialov ter z metodologijo prislužene vrednosti;

(b)

zasnovi demontaže in dekontaminacije osrednjega dela reaktorskih gredi (grafitne sredice). Napredek v zvezi s tem ciljem je treba meriti z metodologijo prislužene vrednosti. Ta cilj je treba izpolniti pred letom 2027, ko bodo izdana ustrezna dovoljenja za izvedbo dejanske demontaže in dekontaminacije, kar je načrtovano po letu 2027;

(c)

varnem upravljanju razgradnje in ravnanju z odpadki, nastalimi v preteklosti, do prehodnega skladiščenja ali odlaganja (odvisno od kategorije odpadkov), kar po potrebi vključuje dokončanje infrastrukture za ravnanje z odpadki. Ta cilj je treba izpolniti v skladu z načrtom razgradnje. Napredek v zvezi s tem ciljem je treba meriti glede na količino in vrsto varno skladiščenih ali odloženih odpadkov ter z metodologijo prislužene vrednosti;

(d)

izvajanju programa rušenja objektov. Napredek v zvezi s tem ciljem je treba meriti glede na količino porušenih objektov in z metodologijo prislužene vrednosti;

(e)

pridobitvi dovoljenja za razgradnjo, potem ko je iz enote 1 in enote 2 jedrske elektrarne Ignalina odstranjeno gorivo;

(f)

zmanjšanju radioloških nevarnosti. Napredek v zvezi s tem ciljem je treba meriti z ocenami varnosti dejavnosti in objekta, pri čemer se opredeli, kako bi lahko prišlo do morebitnih izpostavljenosti, ter ocenita verjetnost in obseg morebitnih izpostavljenosti.

3.

V načrtu razgradnje jedrske elektrarne Ignalina je določena struktura razčlenitve del v okviru Programa (hierarhična struktura dejavnosti in projektov razgradnje v jedrski elektrarni Ignalina). Prva stopnja te strukture zajema naslednjih šest elementov:

(a)

P.0 „Organizacija dejavnosti podjetja“;

(b)

P.1 „Priprava razgradnje“;

(c)

P.2 „Demontaža/rušitev objektov in sanacija lokacije“;

(d)

P.3 „Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom“;

(e)

P.4 „Ravnanje z odpadki“;

(f)

P.5 „Program za čas po obratovanju“.

Element P.0 „Organizacija dejavnosti podjetja“ zajema upravljanje podjetja, nadzor in zagotavljanje kakovosti, spremljanje sevanja in ekološko spremljanje, fizično varnost, tehnično svetovanje in pravno podporo za dejavnosti podjetja in obveščanje javnosti.

Element P.1 „Priprava razgradnje“ zajema pripravo predhodnih pogojev za razgradnjo (kot je popis opreme in radiološka karakterizacija), prilagoditev infrastrukture, namestitev opreme in izgradnjo objektov, izolacijo sistemov in opreme ter dekontaminacijo procesnih sistemov, opreme in objektov.

Element P.2 „Demontaža/rušitev objektov in sanacija lokacije“ zajema razgradnjo reaktorjev, procesne opreme in sistemov ter predhodno obdelavo odpadkov, rušitev objektov in sanacijo lokacije.

Element P.3 „Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom“ zajema ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom in njegovo skladiščenje.

Element P.4 „Ravnanje z odpadki“ zajema obdelavo, pripravo, skladiščenje in odlaganje zelo nizko, nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo pri obratovanju in dejavnostih razgradnje.

Element P.5 „Program za čas po obratovanju“ zajema obratovanje in vzdrževanje objektov, vire energije, vodno oskrbo, kanalizacijo in čiščenje vode.

4.

Ključni varnostni izzivi v obdobju financiranja od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 so obravnavani z dejavnostmi iz elementov P.1, P.2 in P.4. Razgradnja reaktorskih sredic je zajeta v elementu P.2. Manjši izzivi so zajeti v elementu P.3, medtem ko elementa P.0 in P.5 zajemata dejavnosti za podporo razgradnji.

5.

Ustrezno temu bo Komisija v tesnem sodelovanju z Litvo pri pripravi večletnega programa dela upoštevala razdelitev razpoložljivih zneskov v skladu s prednostnimi nalogami iz tabele 1 in brez poseganja v člen 8.

Tabela 1

#

Element

Prioriteta

P.0

Organizacija dejavnosti podjetja

II

P.1

Priprava razgradnje

I

P.2

Demontaža/rušitev objektov in sanacija lokacije

I

P.3

Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom

II

P.4

Ravnanje z odpadki

I

P.5

Program za čas po obratovanju

III

6.

Znanje, izkušnje in spoznanja o postopku razgradnje, pridobljena v okviru Programa, se razširjajo med deležniki Unije, s čimer se okrepi dodana vrednost EU v okviru Programa. Te dejavnosti lahko vključujejo:

vzpostavitev povezav in izmenjav med deležniki Unije, tudi tistih, za katere dajo pobudo države članice,

dokumentiranje posebnega znanja in njegovo dajanje na voljo prek večstranskih izmenjav znanja o razgradnji in vidikih ravnanja z odpadki, dobrih praksah upravljanja ter tehnoloških izzivih in postopkih razgradnje na operativni in organizacijski ravni, z namenom razvoja potencialnih sinergij v EU.

Te dejavnosti financira Unija v višini 100 % upravičenih stroškov.

O napredku v zvezi s temi dejavnostmi je treba poročati Skupnemu raziskovalnemu središču, meri pa se na podlagi kazalnikov, opredeljenih v njegovem večletnem programu dela.

7.

Odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globinskem odlagališču in njegova priprava sta izključena iz finančnih sredstev iz člena 4(1).


PRILOGA II

Kazalniki za poročanje o napredku Programa pri doseganju ciljev, določenih v členu 3

(1)

Ravnanje z radioaktivnimi odpadki:

količina in vrsta varno skladiščenih ali odloženih odpadkov, z letnimi cilji glede na vrsto, pri čemer so izpolnjeni mejniki Programa.

(2)

Demontaža in dekontaminacija:

količina in vrsta odstranjenega materiala, z letnimi cilji glede na vrsto, pri čemer so izpolnjeni mejniki Programa.