Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta smernica določa zahteve za poročanje nacionalnih centralnih bank (NCB), ki se nanašajo na izdaje vrednostnih papirjev s strani rezidentov držav članic, katerih valuta je euro. Zlasti ta smernica določa statistične informacije, ki se poročajo ECB, pogostost tega poročanja in standarde, ki veljajo za to poročanje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej smernici se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 2533/98.

Člen 3

Statistične informacije, ki se poročajo o izdajah vrednostnih papirjev

Člen 4

Pogostost poročanja

Člen 5

Zahteve za poročanje preteklih podatkov v primeru sprejetja eura

Če država članica, katere valuta ni euro, po začetku veljavnosti te smernice sprejme euro, NCB te države članice po najboljših prizadevanjih sporoči ECB statistične informacije, navedene v Prilogi, za pet let vključno z zadnjim referenčnim letom.

Člen 6

Preverjanje

NCB brez poseganja v Uredbo (ES) št. 2533/98 spremljajo in preverjajo kakovost in zanesljivost statističnih informacij, ki se poročajo ECB v skladu s to smernico.

Člen 7

Popravki

NCB lahko med rednim poročanjem, navedenim v členu 4(1), popravijo statistične informacije, ki se poročajo v skladu s členom 3.

Člen 8

Standardi za prenos

Člen 9

Objava

Kadar NCB objavijo nacionalne prispevke k mesečnim agregatom euroobmočja, morajo biti enaki, kot se poročajo ECB v skladu s to smernico. Kadar NCB navajajo agregate euroobmočja, ki jih objavi ECB, jih morajo navajati točno.

Člen 10

Poenostavljeni postopek spreminjanja

Izvršilni odbor ECB ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko sprejme potrebne tehnične spremembe Priloge k tej smernici, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja za poročevalske enote v državah članicah. Izvršilni odbor o kateri koli taki spremembi brez odlašanja obvesti Svet ECB.

Člen 11

Začetek učinkovanja

Člen 12

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

PRILOGA

SISTEM POROČANJA

Oddelek 1: uvod

Statistika izdaj vrednostnih papirjev za euroobmočje zagotavlja dva glavna agregata:

—	vse izdaje s strani rezidentov euroobmočja v kateri koli valuti in

—	vse izdaje po svetu v eurih, domače in mednarodne.

Osnovno razlikovanje se mora opraviti na podlagi rezidenčnosti izdajatelja, pri čemer NCB Eurosistema skupaj zajemajo vse izdaje s strani rezidentov euroobmočja (1). Banka za mednarodne poravnave (BIS) poroča o izdajah s strani „tujine“, kar se nanaša na vse rezidente zunaj euroobmočja (vključno z mednarodnimi organizacijami, ki niso rezidenti euroobmočja).

Spodnja tabela povzema zahteve za poročanje.

	Izdaje vrednostnih papirjev
	S strani rezidentov euroobmočja (vsaka NCB poroča za svoje domače rezidente)	S strani rezidentov tujine (BIS)
		Države članice zunaj euroobmočja	Druge države
V eurih/nacionalnih denominacijah	Sklop A	Sklop B
V drugih valutah  (*1)	Sklop C	Sklop D se ne zahteva

Oddelek 2: zahteve za poročanje

Tabela 1. Obrazec za poročanje o sklopu A za NCB

	DOMAČI REZIDENČNI IZDAJATELJI//EURO/NACIONALNE DENOMINACIJE
	Stanja	Bruto izdaje	Odkupi	Neto izdaje  (*3)
	A1	A2	A3	A4
1. KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI  (*2)
Skupaj	S1	S68	S135	S202
Centralna banka	S2	S69	S136	S203
MFI razen centralnih bank	S3	S70	S137	S204
DFP	S4	S71	S138	S205
od tega DPFS	S5	S72	S139	S206
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S6	S73	S140	S207
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S7	S74	S141	S208
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S8	S75	S142	S209
Nefinančne družbe	S9	S76	S143	S210
Centralna država	S10	S77	S144	S211
Regionalna in lokalna država	S11	S78	S145	S212
Skladi socialne varnosti	S12	S79	S146	S213
2. DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI  (*2)
Skupaj	S13	S80	S147	S214
Centralna banka	S14	S81	S148	S215
MFI razen centralnih bank	S15	S82	S149	S216
DFP	S16	S83	S150	S217
od tega DPFS	S17	S84	S151	S218
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S18	S85	S152	S219
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S19	S86	S153	S220
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S20	S87	S154	S221
Nefinančne družbe	S21	S88	S155	S222
Centralna država	S22	S89	S156	S223
Regionalna in lokalna država	S23	S90	S157	S224
Skladi socialne varnosti	S24	S91	S158	S225
2.1 od tega izdaje s fiksno obrestno mero:
Skupaj	S25	S92	S159	S226
Centralna banka	S26	S93	S160	S227
MFI razen centralnih bank	S27	S94	S161	S228
DFP	S28	S95	S162	S229
od tega DPFS	S29	S96	S163	S230
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S30	S97	S164	S231
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S31	S98	S165	S232
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S32	S99	S166	S233
Nefinančne družbe	S33	S100	S167	S234
Centralna država	S34	S101	S168	S235
Regionalna in lokalna država	S35	S102	S169	S236
Skladi socialne varnosti	S36	S103	S170	S237
2.2 od tega izdaje s spremenljivo obrestno mero:
Skupaj	S37	S104	S171	S238
Centralna banka	S38	S105	S172	S239
MFI razen centralnih bank	S39	S106	S173	S240
DFP	S40	S107	S174	S241
od tega DPFS	S41	S108	S175	S242
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S42	S109	S176	S243
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S43	S110	S177	S244
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S44	S111	S178	S245
Nefinančne družbe	S45	S112	S179	S246
Centralna država	S46	S113	S180	S247
Regionalna in lokalna država	S47	S114	S181	S248
Skladi socialne varnosti	S48	S115	S182	S249
2.3 od tega brezkuponske obveznice:
Skupaj	S49	S116	S183	S250
Centralna banka	S50	S117	S184	S251
MFI razen centralnih bank	S51	S118	S185	S252
DFP	S52	S119	S186	S253
od tega DPFS	S53	S120	S187	S254
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S54	S121	S188	S255
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S55	S122	S189	S256
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S56	S123	S190	S257
Nefinančne družbe	S57	S124	S191	S258
Centralna država	S58	S125	S192	S259
Regionalna in lokalna država	S59	S126	S193	S260
Skladi socialne varnosti	S60	S127	S194	S261
3. DELNICE, KI KOTIRAJO NA BORZI  ((†))
Skupaj	S61	S128	S195	S262
Centralna banka	S62	S129	S196	S263
MFI razen centralnih bank	S63	S130	S197	S264
DFP	S64	S131	S198	S265
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S65	S132	S199	S266
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S66	S133	S200	S267
Nefinančne družbe	S67	S134	S201	S268

Tabela 2. Obrazec za poročanje o sklopu C za NCB

	DOMAČI REZIDENČNI IZDAJATELJI//DRUGE VALUTE
	Stanja	Bruto izdaje	Odkupi	Neto izdaje
	C1	C2	C3	C4
4. KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI
Skupaj	S269	S335	S401	S467
Centralna banka	S270	S336	S402	S468
MFI razen centralnih bank	S271	S337	S403	S469
DFP	S272	S338	S404	S470
od tega DPFS	S273	S339	S405	S471
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S274	S340	S406	S472
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S275	S341	S407	S473
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S276	S342	S408	S474
Nefinančne družbe	S277	S343	S409	S475
Centralna država	S278	S344	S410	S476
Regionalna in lokalna država	S279	S345	S411	S477
Skladi socialne varnosti	S280	S346	S412	S478
5. DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI
Skupaj	S281	S347	S413	S479
Centralna banka	S282	S348	S414	S480
MFI razen centralnih bank	S283	S349	S415	S481
DFP	S284	S350	S416	S482
od tega DPFS	S285	S351	S417	S483
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S286	S352	S418	S484
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S287	S353	S419	S485
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S288	S354	S420	S486
Nefinančne družbe	S289	S355	S421	S487
Centralna država	S290	S356	S422	S488
Regionalna in lokalna država	S291	S357	S423	S489
Skladi socialne varnosti	S292	S358	S424	S490
5.1 od tega izdaje s fiksno obrestno mero:
Skupaj	S293	S359	S425	S491
Centralna banka	S294	S360	S426	S492
MFI razen centralnih bank	S295	S361	S427	S493
DFP	S296	S362	S428	S494
od tega DPFS	S297	S363	S429	S495
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S298	S364	S430	S496
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S299	S365	S431	S497
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S300	S366	S432	S498
Nefinančne družbe	S301	S367	S433	S499
Centralna država	S302	S368	S434	S500
Regionalna in lokalna država	S303	S369	S435	S501
Skladi socialne varnosti	S304	S370	S436	S502
5.2 od tega izdaje s spremenljivo obrestno mero:
Skupaj	S305	S371	S437	S503
Centralna banka	S306	S372	S438	S504
MFI razen centralnih bank	S307	S373	S439	S505
DFP	S308	S374	S440	S506
od tega DPFS	S309	S375	S441	S507
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S310	S376	S442	S508
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S311	S377	S443	S509
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S312	S378	S444	S510
Nefinančne družbe	S313	S379	S445	S511
Centralna država	S314	S380	S446	S512
Regionalna in lokalna država	S315	S381	S447	S513
Skladi socialne varnosti	S316	S382	S448	S514
5.3 od tega brezkuponske obveznice:
Skupaj	S317	S383	S449	S515
Centralna banka	S318	S384	S450	S516
MFI razen centralnih bank	S319	S385	S451	S517
DFP	S320	S386	S452	S518
od tega DPFS	S321	S387	S453	S519
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S322	S388	S454	S520
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S323	S389	S455	S521
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S324	S390	S456	S522
Nefinančne družbe	S325	S391	S457	S523
Centralna država	S326	S392	S458	S524
Regionalna in lokalna država	S327	S393	S459	S525
Skladi socialne varnosti	S328	S394	S460	S526
6. DELNICE, KI KOTIRAJO NA BORZI
Skupaj	S329	S395	S461	S527
MFI razen centralnih bank	S330	S396	S462	S528
DFP	S331	S397	S463	S529
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S332	S398	S464	S530
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S333	S399	S465	S531
Nefinančne družbe	S334	S400	S466	S532

Tabela 3. Obrazec za poročanje o pojasnjevalnih postavkah sklopa A za NCB

	DOMAČI REZIDENČNI IZDAJATELJI//EURO/NACIONALNE DENOMINACIJE
	Stanja	Bruto izdaje	Odkupi	Neto izdaje
	A1	A2	A3	A4
6. DELNICE, KI KOTIRAJO NA BORZI
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S533	S544	S555	S566
7. DELNICE, KI NE KOTIRAJO NA BORZI
Skupaj	S534	S545	S556	S567
MFI razen centralnih bank	S535	S546	S557	S568
DFP	S536	S547	S558	S569
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S537	S548	S559	S570
Nefinančne družbe	S538	S549	S560	S571
8. DRUGI LASTNIŠKI KAPITAL
Skupaj	S539	S550	S561	S572
MFI razen centralnih bank	S540	S551	S562	S573
DFP	S541	S552	S563	S574
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S542	S553	S564	S575
Nefinančne družbe	S543	S554	S565	S576

1.   Rezidenčnost izdajatelja

Izdaje s strani podrejenih družb v lasti nerezidentov države poročevalke, ki delujejo na ekonomskem ozemlju države poročevalke, je treba razvrstiti kot izdaje s strani rezidenčnih enot države poročevalke.

Izdaje s strani glavnih uprav, ki se nahajajo na ekonomskem ozemlju države poročevalke in ki delujejo mednarodno, je treba prav tako šteti kot izdaje s strani rezidenčnih enot. Izdaje s strani glavnih uprav ali podrejenih družb, ki se nahajajo zunaj ekonomskega ozemlja države poročevalke, vendar so v lasti rezidentov države poročevalke, je treba šteti kot izdaje s strani nerezidentov. Na primer, izdaje s strani Volkswagen Brazil se štejejo, kakor da so jih izvedle enote, rezidenčne v Braziliji, in ne na ozemlju države poročevalke. Če podjetje nima fizičnega elementa, se njegova rezidenčnost določi po ekonomskem ozemlju, po katerega zakonodaji je podjetje ustanovljeno ali registrirano (2).

V izogib dvojnemu štetju ali vrzelim je treba poročanje izdaj s strani subjektov s posebnim namenom obravnavati dvostransko in vključiti zadevne poročevalce. NCB in ne BIS morajo poročati izdaje s strani subjektov s posebnim namenom, ki izpolnjujejo merilo rezidenčnosti po revidiranem Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov (ESR 2010), določenem v Prilogi A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), in so razvrščeni kot rezidenti euroobmočja.

2.   Sektorska razčlenitev izdajateljev

Izdaje je treba razvrstiti glede na sektor, ki prevzame obveznost za izdane vrednostne papirje. Sektorska razvrstitev obsega naslednjih 12 vrst izdajateljev:

—	centralna banka,

—	druge MFI (4),

—

DFP (5),

—	od tega družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja,

—	izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti,

—	lastne finančne institucije in posojilodajalci,

—	zavarovalne družbe in pokojninski skladi (6),

—	nefinančne družbe,

—	centralna država,

—	regionalna in lokalna država,

—	skladi socialne varnosti,

—	mednarodne institucije.

Vrednostne papirje, izdane prek subjektov s posebnim namenom, pri katerih nosi končno odgovornost za izdajo nadrejena organizacija in ne subjekt s posebnim namenom, je treba dodeliti nadrejeni organizaciji in ne subjektu s posebnim namenom. Na primer, izdaje s strani subjekta s posebnim namenom „AJAX Electronics“, nefinančne družbe s sedežem v državi euroobmočja „država A“, bi bilo treba dodeliti sektorju nefinančne družbe in poročati bi jih morala država A. Vendar morata biti subjekt s posebnim namenom in njegova nadrejena družba rezidenta iste države. Zato je treba, kadar nadrejena družba ni rezident države poročevalke, subjekt s posebnim namenom obravnavati kot namišljenega rezidenta države poročevalke in sektor izdaj mora biti usklajen z ekonomsko funkcijo subjekta s posebnim namenom. Na primer, če je „ACME Motors“ nefinančna družba, ki je rezidentka Japonske in proizvaja avtomobile, „ACME Motor Finance“ pa je podrejena družba, ki je rezidentka države euroobmočja „država B“, bi bilo treba izdaje s strani družbe ACME Motor Finance dodeliti sektorju lastnih finančnih institucij in posojilodajalcev države B, ker nadrejena družba ACME Motors ni rezidentka iste države. Edina izjema od tega so subjekti s posebnim namenom v lasti države, kjer se poroča, da je vrednostni papir izdan s strani sektorja država v državi, v kateri je nadrejena organizacija. (7)

Če se javna družba privatizira z izdajo delnic, ki kotirajo na borzi, jo je treba razvrstiti v sektor nefinančne družbe. Podobno, če se privatizira javna kreditna institucija, jo je treba razvrstiti v sektor MFI razen centralnih bank. Izdaje s strani gospodinjstev in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, je treba razvrstiti kot izdaje s strani nefinančnih družb.

3.   Zapadlost izdaj

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji obsegajo vrednostne papirje, katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj, četudi so izdani v okviru dolgoročnejših možnosti.

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji obsegajo vrednostne papirje, katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto. Izdaje z opcijskimi datumi zapadlosti, pri katerih je zadnji oddaljen več kakor eno leto, in izdaje brez določenih datumov zapadlosti se razvrstijo kot dolgoročne.

Razčlenitev zapadlosti pri dveh letih, kot pri statistiki bilance stanja MFI, se ne zahteva.

4.   Razvrstitev dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev glede na obrestno mero

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji se delijo na:

Dolžniški vrednostni papirji s fiksno obrestno mero, tj. dolžniški vrednostni papirji, ki so izdani in izplačani po nominalni vrednosti, in dolžniški vrednosti papirji, izdani z diskontom ali premijo glede na nominalno vrednost.

Dolžniški vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero, tj. dolžniški vrednostni papirji, pri katerih je kupon in/ali osnovna glavnica vezana na splošni indeks cen za blago in storitve (kot je indeks cen življenjskih potrebščin), na obrestno mero ali na ceno sredstev, kar ima za posledico spremenljivo izplačilo nominalnega kuponskega plačila v življenjski dobi izdaje. Za namen statistike izdaj vrednostnih papirjev se dolžniški vrednostni papirji z mešano obrestno mero razvrstijo kot vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero (8).

Brezkuponske obveznice, ki so izdane z diskontom, tj. instrumenti, ki ne prinašajo plačila obresti in so izdani s precejšnjim diskontom glede na nominalno vrednost. Večina diskonta pomeni ekvivalent obresti, obračunanih v času življenjske dobe obveznice.

5.   Razvrstitev izdaj

Izdaje se analizirajo v dveh obširnih skupinah: (a) dolžniški vrednostni papirji (9) in (b) delnice, ki kotirajo na borzi (10). Vrednostni papirji, ki se izdajo prek prodaje zaprtemu krogu vlagateljev, so zajeti, kolikor je mogoče. Papirji denarnega trga so zajeti brez razlikovanja kot del dolžniških vrednostnih papirjev. Delnice, ki ne kotirajo na borzi (11), in drug lastniški kapital (12) se lahko poročajo prostovoljno kot ločeni pojasnjevalni postavki. Delnice/enote, izdane s strani skladov denarnega trga in drugih investicijskih skladov, niso vključene.

Spodaj je naveden nepopoln seznam instrumentov, zajetih v statistiki izdaj vrednostnih papirjev:

(a)

Dolžniški vrednostni papirji (i) Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji Vključeni so najmanj naslednji instrumenti: — zakladne menice in drugi kratkoročni papirji, ki jih izda država, — tržni kratkoročni papirji, ki jih izdajo finančne in nefinančne družbe. Za take papirje se uporabljajo različni pojmi, na primer komercialni zapisi, trgovske menice, zadolžnice, blagovne menice, menice in potrdila o vlogah, — kratkoročni vrednostni papirji, izdani v okviru dolgoročnih instrumentov zajamčenega vpisa vrednostnih papirjev, — bančni akcepti. (ii) Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji Za ponazoritev so vključeni najmanj naslednji instrumenti: — prinosniške obveznice, — podrejene obveznice, — obveznice z opcijskimi datumi zapadlosti, pri katerih je zadnji oddaljen več kakor leto, — nedatirane obveznice ali obveznice brez dospetja, — zapisi s spremenljivo obrestno mero, — zamenljive obveznice, — krite obveznice, — indeksirani vrednostni papirji, pri katerih je vrednost glavnice vezana na indeks cen, ceno blaga ali na indeks deviznega tečaja, — močno diskontirane obveznice, ki imajo majhna kuponska plačila in so izdane z diskontom glede na imensko vrednost, — brezkuponske obveznice, — euroobveznice, — globalne obveznice, — obveznice zasebne izdaje, — vrednostni papirji, ki izhajajo iz pretvorbe posojil, — posojila, ki so dejansko postala tržna, — zadolžnice in podjetniške obveznice, ki so zamenljive v delnice, bodisi v delnice družbe izdajateljice bodisi v delnice druge družbe, dokler niso dejansko zamenjane. Opcija zamenjave, ki šteje za izvedeni finančni instrument, je izključena, kadar jo je mogoče ločiti od osnovne obveznice, — delnice ali deleži, ki prinašajo fiksni dohodek, ne zagotavljajo pa udeležbe pri razdelitvi preostale vrednosti družbe ob prenehanju, vključno s prednostnimi delnicami brez pravice do udeležbe pri dobičku, — finančna sredstva, izdana kot del listinjenja posojil, hipotek, dolga po kreditnih karticah, terjatev in drugih sredstev. Izključeni so naslednji instrumenti: — transakcije z vrednostnimi papirji kot del dogovorov o začasni prodaji, — izdaje netržnih vrednostih papirjev, — netržna posojila.

(b)

Delnice, ki kotirajo na borzi Delnice, ki kotirajo na borzi, vključujejo: — kapitalske delnice, izdane s strani družb z omejeno odgovornostjo, — odkupljene delnice v družbah z omejeno odgovornostjo, — dividendne delnice, izdane s strani družb z omejeno odgovornostjo, — prednostne ali preferenčne deleže ali delnice, ki omogočajo udeležbo pri razdelitvi preostale vrednosti ob prenehanju družbe. Te lahko kotirajo ali ne kotirajo na priznani borzi, — prodaje zaprtemu krogu vlagateljev, kjer je mogoče. Če se družba privatizira in država obdrži del njenih delnic, drugi del pa kotira na organiziranem trgu, se celotna vrednost kapitala družbe zabeleži med stanji delnic, ki kotirajo na borzi, ker se potencialno lahko z vsemi delnicami kadar koli trguje po tržni vrednosti. Enako velja, če se del delnic proda večjim vlagateljem in se na borzi trguje le s preostalim delom (free float). Delnice, ki kotirajo na borzi, ne vključujejo: — delnic, ki so bile ponujene za prodajo, vendar ob izdaji niso bile prevzete, — zadolžnic in podjetniških obveznic, zamenljivih v delnice, ki se vključijo, ko se zamenjajo v delnice, — lastniškega kapitala partnerjev z neomejeno odgovornostjo v korporativnih partnerskih podjetjih, — naložb države v kapital mednarodnih organizacij, ki so pravno ustanovljene kot delniške družbe, — izdaj premijskih delnic, samo v trenutku izdaje, in izdaj deljenih delnic; premijske delnice se brez razlikovanja vključijo v celotno stanje delnic, ki kotirajo na borzi.

6.   Valuta izdaje

Obveznice v dveh valutah je treba razvrstiti glede na denominacijo obveznice. Obveznice v dveh valutah so obveznice, pri katerih je predviden odkup ali izplačilo kupona v valuti, ki ni valuta denominacije obveznice. Če se globalna obveznica izda v več kakor eni valuti, je treba vsak del poročati kot ločeno izdajo glede na njeno valuto izdaje. Kadar so izdaje denominirane v dveh valutah, na primer 70 % v eurih in 30 % v ameriških dolarjih, je treba ustrezne dele izdaje, kjer je mogoče, poročati ločeno glede na valuto denominacije. Zato je treba v navedenem primeru 70 % izdaje poročati kot izdajo v eurih/nacionalnih denominacijah (13) in 30 % kot izdajo v drugih valutah. Kadar valutnih delov izdaje ni mogoče določiti ločeno, je treba dejansko razčlenitev, ki jo opravi država poročevalka, navesti v nacionalnih pojasnilih.

7.   Čas beleženja izdaje

Za izdajo se šteje, da nastane v trenutku, ko izdajatelj prejme plačilo, in ne v trenutku, ko konzorcij prevzame obveznost.

8.   Uskladitev stanj in tokov

NCB morajo predložiti informacije o stanjih, bruto izdajah, odkupih in neto izdajah kratkoročnih in dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev ter o delnicah, ki kotirajo na borzi.

Spodnja tabela ponazarja povezavo med stanji in tokovi (tj. bruto izdaje, odkupi in neto izdaje). V praksi je povezava bolj kompleksna zaradi sprememb v vrednotenju cen in deviznih tečajev, reinvestiranih (tj. obračunanih) obresti, prerazvrstitev, popravkov in drugih prilagoditev.

(i)	Stanja izdaj ob koncu obdobja poročanja	≈	Stanja izdaj ob koncu preteklega obdobja poročanja	+	Bruto izdaje v obdobju poročanja	-	Odkupi v obdobju poročanja	+	Prerazvrstitve in druge spremembe
(ii)	Stanja izdaj ob koncu obdobja poročanja	≈	Stanja izdaj ob koncu preteklega obdobja poročanja	+	Neto izdaje v obdobju poročanja			+	Prerazvrstitve in druge spremembe

(a)   Bruto izdaje

Bruto izdaje v obdobju poročanja morajo vključevati vse izdaje dolžniških vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi, pri katerih izdajatelj proda novo nastale vrednostne papirje za gotovino. Nanašajo se na redni nastanek novih instrumentov. Trenutek, v katerem se izdaje zaključijo, je opredeljen kot trenutek izvršitve plačila; beleženje izdaj mora zato odražati, kolikor je mogoče natančno, trenutek plačila za osnovno izdajo.

Za delnice, ki kotirajo na borzi, zajemajo bruto izdaje novo nastale delnice, ki jih za gotovino izdajo družbe, ki prvič kotirajo na borzi vrednostnih papirjev, vključno z novoustanovljenimi družbami ali zasebnimi družbami, ki postanejo javne družbe. Bruto izdaje zajemajo tudi novo nastale delnice, ki se izdajo za gotovino v postopku privatizacije javnih družb, kadar delnice družbe začnejo kotirati na borzi vrednostnih papirjev. Izdaja premijskih delnic mora biti izključena (14). Bruto izdaje se ne smejo poročati v primeru, ko družba samo kotira na borzi vrednostnih papirjev in se ne pridobiva nov kapital.

Izmenjava ali prenos obstoječih vrednostnih papirjev v času prevzema ali združitve ni zajet (15) v poročanih bruto izdajah ali odkupih, razen novih instrumentov, ki jih rezidenčni subjekti euroobmočja ustvarijo in izdajo za gotovino.

Izdaje vrednostnih papirjev, ki jih je pozneje mogoče zamenjati v druge instrumente, se morajo poročati kot izdaje v kategoriji njihovega prvotnega instrumenta; ob zamenjavi se beležijo kot odkupljeni iz kategorije tega instrumenta, enak znesek pa se nato obravnava kot bruto izdaje v novi kategoriji (16).

(b)   Odkupi

Odkupi v obdobju poročanja zajemajo vse začasne prodaje dolžniških vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi, s strani izdajatelja, pri katerih vlagatelj za vrednostne papirje prejme gotovino. Odkupi se nanašajo na redni izbris instrumentov. Zajemajo vse dolžniške vrednostne papirje, ki dosežejo svoj datum zapadlosti, in predčasne odkupe. Ponovni odkupi delnic s strani družb so zajeti, če družba za gotovino ponovno odkupi vse delnice pred spremembo svoje pravne oblike ali za gotovino ponovno odkupi del svojih delnic in jih nato prekliče, kar povzroči zmanjšanje kapitala. Ponovni odkupi delnic s strani družb niso zajeti, če gre za naložbe v lastne delnice (17).

Odkupi se ne smejo poročati v primeru, če gre samo za umik z borze vrednostnih papirjev.

(c)   Neto izdaje

Neto izdaje pomenijo stanje vseh bruto izdaj minus vsi odkupi, ki so bili izvedeni v obdobju poročanja.

Stanja delnic, ki kotirajo na borzi, morajo zajemati tržno vrednost vseh delnic rezidenčnih subjektov, ki kotirajo na borzi. Stanja delnic, ki kotirajo na borzi, ki jih poroča država euroobmočja, se lahko zato zvišajo ali znižajo po selitvi subjekta, ki kotira na borzi. To velja tudi v primeru prevzema ali združitve, kadar noben instrument ne nastane in ni izdan za gotovino in/ali ni odkupljen za gotovino in ni preklican. V izogib dvojnemu štetju ali vrzelim pri dolžniških vrednostnih papirjih in delnicah, ki kotirajo na borzi, morajo ustrezne NCB v primeru selitvi izdajatelja v drugo rezidenčno državo dvostransko uskladiti čas poročanja takega primera.

9.   Vrednotenje

Vrednost izdaj vrednostnih papirjev obsega komponento cene in, kadar so izdaje denominirane v valuti, ki ni valuta poročanja, komponento deviznega tečaja.

NCB morajo kratkoročne dolžniške vrednostne papirje poročati po imenski vrednosti (18), delnice, ki kotirajo na borzi, pa po tržni vrednosti. Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji se lahko vrednotijo z uporabo različnih metod glede na vrsto obrestne mere, kar ima za posledico kombinirano vrednotenje celote. Na primer, izdaje s fiksno in spremenljivo obrestno mero se običajno vrednotijo po imenski vrednosti, brezkuponske obveznice pa po nominalni vrednosti. Običajno je relativni znesek brezkuponskih obveznic majhen, tako da v šifrantu ni predvidena nobena vrednost za kombinirano vrednotenje; celotni znesek dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev se poroča po imenski vrednosti. Kadar je obseg pojava znaten, se uporabi vrednost „Z“ za „nedoločeno“. V splošnem, kadar nastopi primer kombiniranega vrednotenja, NCB predloži podrobnosti na ravni atributov.

(a)   Vrednotenje cene

Stanja in tokove delnic, ki kotirajo na borzi, je treba poročati po tržni vrednosti.

Izjema od beleženja stanj in tokov dolžniških vrednostnih papirjev po imenski vrednosti obstaja v primeru močno diskontiranih in brezkuponskih obveznic, kjer se stanja in bruto izdaje beležijo po nominalni vrednosti, tj. po diskontirani ceni v času izdaje skupaj z obračunanimi obrestmi, odkupi ob zapadlosti pa po imenski vrednosti. Nominalno vrednost stanj brezkuponskih obveznic je mogoče izračunati, kakor je prikazano spodaj.

kjer je

A	=	nominalna vrednost = efektivno plačani znesek in obračunane obresti
E	=	diskontirana cena v času izdaje (znesek, plačan ob izdaji)
P	=	imenska vrednost (odplačana ob koncu zapadlosti)
T	=	čas od dneva izdaje do zapadlosti (v dnevih)
t	=	čas, ki je pretekel od datuma izdaje (v dnevih)

Obstajajo lahko nekatere razlike v postopkih vrednotenja cene, ki se uporabljajo v državah.

Pristop vrednotenja cene po ESR 2010, ki zahteva, da se tokovi dolžniških vrednostnih papirjev in delnic beležijo po vrednosti transakcije, stanja pa po tržni vrednosti, se v tem kontekstu ne uporablja.

Za močno diskontirane in brezkuponske obveznice mora poročevalska NCB, kjer je to izvedljivo, izračunati obračunane obresti.

(b)   Valuta poročanja in vrednotenje deviznega tečaja

NCB morajo ECB vse podatke poročati v eurih, vključno z zgodovinskimi podatki. Pri preračunu vrednostnih papirjev, ki so jih domači rezidenti izdali v drugih valutah (sklop C) (19), v eure morajo NCB, kolikor je mogoče natančno, upoštevati načela vrednotenja deviznega tečaja, ki temeljijo na ESR 2010 (20), kakor je določeno spodaj:

(i)	stanja izdaj se morajo preračunati v eure/nacionalne denominacije po ustreznem srednjem tržnem deviznem tečaju, ki velja ob koncu obdobja poročanja, tj. ob zaključku poslovanja na zadnji delovni dan v obdobju poročanja;

(ii)

bruto izdaje in odkupe je treba preračunati v eure/nacionalne denominacije z uporabo srednjega tržnega deviznega tečaja, ki velja v času plačila. Če ni mogoče ugotoviti točnega deviznega tečaja, ki se uporabi za preračun, se lahko uporabi devizni tečaj, ki je čim bližje srednjemu tržnemu deviznemu tečaju v času plačila.

10.   Konceptualna skladnost

Statistika izdaj vrednostnih papirjev in statistika bilance stanja MFI sta povezani za namen izdaj tržnih instrumentov s strani MFI. Zajetje instrumentov in MFI, ki jih izdajo, uvrstitev instrumentov v razrede zapadlosti in razčlenitev po valutah so konceptualno skladni. Razlike med statistiko izdaj vrednostnih papirjev in statistiko bilance stanja MFI obstajajo pri načelih vrednotenja (tj. glede dolžniških vrednostnih papirjev imenska vrednost za prvo navedene in tržna vrednost za slednje). Razen razlik v vrednotenju in izravnavanja lastnih imetij vrednostnih papirjev v bilanci MFI za vsako državo stanje vrednostnih papirjev, izdanih s strani MFI, ki se poroča za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, ustreza postavki 11 („izdani dolžniški vrednostni papirji“) na strani obveznosti bilance stanja MFI. Kratkoročni vrednostni papirji, kakor so opredeljeni za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, ustrezajo dolžniškim vrednostnim papirjem, izdanim z zapadlostjo do enega leta. Dolgoročni vrednostni papirji, kakor so opredeljeni za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, so enaki vsoti dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih z zapadlostjo nad enim letom in do dveh let, ter dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih z zapadlostjo nad dvema letoma.

NCB morajo pregledati zajetje statistike izdaj vrednostnih papirjev in statistike bilance stanja MFI ter opozoriti ECB na morebitne konceptualne razlike. Izvedejo se tri vrste preverjanj skladnosti za izdaje s strani: (a) NCB v eurih/nacionalnih denominacijah; (b) MFI razen centralnih bank v eurih/nacionalnih denominacijah; in (c) MFI razen centralnih bank v drugih valutah. Med statistiko izdaj vrednostnih papirjev in statistiko bilance stanja MFI se lahko pojavijo konceptualne razlike, ker sta ti dve statistiki izpeljani iz nacionalnih sistemov poročanja, ki imajo različne namene.

11.   Zahteve za podatke

Statistična poročila se pričakujejo od vsake države za vsako časovno vrsto, ki se uporablja. NCB morajo ECB nemudoma pisno sporočiti pojasnila, če se določena postavka v določeni državi ne uporablja. Če osnovni pojav ne obstaja, se lahko NCB začasno izvzamejo iz poročanja časovne vrste. NCB morajo sporočiti tudi ta pojav ali katera koli druga odstopanja od sistema poročanja, opisanega v tej prilogi. Poleg tega morajo obvestiti ECB, kadar se popravki pošljejo skupaj s pojasnili o naravi teh popravkov.

Oddelek 3: nacionalna pojasnila

Vsaka NCB mora predložiti poročilo, ki opisuje podatke, predložene v kontekstu te naloge. Poročilo mora zajemati vsebine, ki so podrobno opisane spodaj, in upoštevati, kolikor je mogoče natančno, predlagano strukturo. NCB morajo predložiti dodatne informacije o primerih, kadar poročani podatki niso v skladu s to smernico ali kadar podatkov niso zagotovile, ter razloge zanje. To poročilo se ne sme predložiti pozneje kot podatki.

1.

Viri podatkov/sistem za zbiranje podatkov: navesti je treba podrobnosti o virih podatkov, uporabljenih pri pripravi statistike izdaj vrednostnih papirjev: upravni viri za državne izdaje, neposredno poročanje MFI in drugih institucij, časopisi ter ponudniki podatkov, kot je International Financial Review itd. NCB morajo navesti, ali so podatki zbrani in hranjeni na podlagi posameznih izdaj, in njihova merila. Alternativno morajo NCB navesti, ali so podatki zbrani in hranjeni brez razlikovanja kot zneski, izdani s strani posameznih izdajateljev v obdobju poročanja, npr. za sisteme za neposredno zbiranje podatkov. NCB morajo predložiti informacije o merilih, ki so bila pri neposrednem poročanju uporabljena za identifikacijo poročevalskih enot in informacij, ki jih je treba predložiti.

2.

Postopki priprave: na kratko je treba opisati metodo, uporabljeno pri pripravi podatkov za to nalogo, npr. agregiranje informacij o posameznih izdajah vrednostnih papirjev, ureditve za obstoječe časovne vrste, bodisi objavljene bodisi neobjavljene.

3.

Rezidenčnost izdajatelja: NCB morajo določiti, ali je pri razvrščanju izdaj mogoče v celoti uporabiti opredelitev rezidenčnosti v skladu z ESR 2010 (in IMF). Če to ni mogoče ali je mogoče le delno, morajo NCB predložiti popolno pojasnilo dejansko uporabljenih meril.

4.

Sektorska razčlenitev izdajateljev: NCB morajo navesti odstopanja od razvrstitve izdajateljev glede na sektorsko razčlenitev, opredeljeno v oddelku 2, točka 2. V pojasnilih je treba pojasniti ugotovljena odstopanja in morebitna siva področja.

5.

Valuta izdaje: če ni mogoče ločeno določiti valutnih delov izdaje, morajo NCB pojasniti odstopanja od pravil. Poleg tega morajo NCB, ki pri vseh vrednostnih papirjih ne morejo razlikovati med izdajami v lokalnih denominacijah, izdajami v eurih/nacionalnih denominacijah in izdajami v drugih valutah, opisati, kam so bile take izdaje razvrščene, in navesti celotni znesek izdaj, ki niso bile ustrezno razvrščene, da se ponazori velikost motnje.

6.

Razvrstitev izdaj: NCBs morajo predložiti izčrpne informacije o vrsti vrednostnih papirjev, ki so zajeti v nacionalnih podatkih, vključno z njihovimi nacionalnimi pogoji. Če je za zajetje znano, da je delno, morajo NCB pojasniti obstoječe vrzeli. NCB morajo še posebej predložiti informacije, določene spodaj: — prodaje zaprtemu krogu vlagateljev: NCB morajo navesti, ali so zajete v poročanih podatkih, — bančni akcepti: če so tržni in vključeni v poročane podatke za kratkoročne dolžniške vrednostne papirje, mora poročevalska NCB v nacionalnih pojasnilih pojasniti nacionalne postopke za beleženje teh instrumentov in naravo teh instrumentov, — delnice ki kotirajo na borzi: NCB morajo navesti, ali so delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drug lastniški kapital zajeti v poročanih podatkih, z oceno zneska delnic, ki ne kotirajo na borzi, in/ali drugega lastniškega kapitala, da se ponazori velikost motnje. NCB morajo v nacionalnih pojasnilih navesti vse znane vrzeli v zajetju delnic, ki kotirajo na borzi.

7.

Analiza dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev glede na vrsto instrumenta: če vsota obveznic s fiksno obrestno mero, obveznic s spremenljivo obrestno mero in brezkuponskih obveznic ni enaka vsoti dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, morajo NCB navesti vrsto in znesek dolgoročnih vrednostnih papirjev, za katere taka razčlenitev ni na voljo.

8.

Zapadlost izdaj: če strogo upoštevanje opredelitev kratkoročnih in dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev ni mogoče, morajo NCB navesti, kje poročani podatki odstopajo.

9.

Odkupi: NCB morajo navesti, kako izpeljejo informacije o odkupih in ali se informacije o odkupih zbirajo z neposrednim poročanjem ali se izračunajo na podlagi preostanka.

10.

Vrednotenje cene: NCB morajo v nacionalnih pojasnilih podrobno navesti postopek vrednotenja, ki se uporablja za (a) kratkoročne dolžniške vrednostne papirje; (b) dolgoročne dolžniške vrednostne papirje; (c) diskontirane obveznice; in (d) delnice, ki kotirajo na borzi. Pojasniti je treba vsako razliko v vrednotenju stanj in tokov.

11.

Pogostost poročanja, roki in časovni razpon: NCB morajo navesti obseg, do katerega so bili podatki, pripravljeni za to nalogo, predloženi v skladu z zahtevami uporabnikov, tj. v roku petih tednov za mesečne podatke. Navesti je treba tudi dolžino predložene časovne vrste. Poročati je treba vse prelome v vrstah podatkov, npr. razlike v zajetju vrednostnih papirjev v času.

12.

Popravki: NCB morajo podati kratka pojasnila za morebitne popravke in razjasniti razloge zanje ter njihov obseg.

13.

Ocenjeno zajetje po instrumentih, ki jih izdajo domači rezidenti: NCB morajo podati nacionalne ocene zajetja vrednostnih papirjev za vsako kategorijo izdaj s strani domačih rezidentov, tj. izdaj kratkoročnih vrednostnih papirjev, dolgoročnih vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi, v lokalni valuti, v eurih/nacionalnih denominacijah, vključno z ECU, in drugih valutah v skladu s spodnjo tabelo. Ocene za „zajetje v %“ morajo navajati delež vrednostnih papirjev, ki je zajet v vsaki kategoriji instrumentov, kot odstotek od celotne izdaje, ki se mora poročati pod ustreznim naslovom ob upoštevanju pravil poročanja. V „pripombah“ se lahko predložijo kratki opisi. NCB morajo navesti tudi vse spremembe v zajetju, ki so posledica vstopa v monetarno unijo.       Zajetje v %: Pripombe: Izdaje v eurih/nacionalnih denominacijah Lokalna denominacija STS     LTS     QUS     Euro/nacionalne denominacije razen lokalnih valut, vključno z ECU STS     LTS     V drugih valutah   STS     LTS     STS = kratkoročni dolžniški vrednostni papirji. LTS = dolgoročni dolžniški vrednostni papirji. QUS = delnice, ki kotirajo na borzi.

Oddelek 4: zahteve za Banko za mednarodne poravnave

Zahteve poročanja za BIS sledijo enakim načelom kot zahteve za NCB, navedene v oddelkih 1 do 3, z izjemo naslednjega:

Tabela 4. Obrazec za poročanje o sklopu B za BIS

	IZDAJATELJI, KI SO REZIDENTI TUJINE//EURO/NACIONALNE DENOMINACIJE
	Stanja	Bruto izdaje	Odkupi
	B1	B2	B3
9. KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI
Skupaj	S577	S642	S707
Centralna banka	S578	S643	S708
MFI razen centralnih bank	S579	S644	S709
DFP	S580	S645	S710
od tega DPFS	S581	S646	S711
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S582	S647	S712
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S583	S648	S713
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S584	S649	S714
Nefinančne družbe	S585	S650	S715
Centralna država	S586	S651	S716
Regionalna in lokalna država	S587	S652	S717
Skladi socialne varnosti	S588	S653	S718
Mednarodne organizacije	S589	S654	S719
10. DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI
Skupaj	S590	S655	S720
Centralna banka	S591	S656	S721
MFI razen centralnih bank	S592	S657	S722
DFP	S593	S658	S723
od tega DPFS	S594	S659	S724
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S595	S660	S725
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S596	S661	S726
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S597	S662	S727
Nefinančne družbe	S598	S663	S728
Centralna država	S599	S664	S729
Regionalna in lokalna država	S600	S665	S730
Skladi socialne varnosti	S601	S666	S731
Mednarodne organizacije	S602	S667	S732
10.1 od tega izdaje s fiksno obrestno mero:
Skupaj	S603	S668	S733
Centralna banka	S604	S669	S734
MFI razen centralnih bank	S605	S670	S735
DFP	S606	S671	S736
od tega DPFS	S607	S672	S737
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S608	S673	S738
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S609	S674	S739
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S610	S675	S740
Nefinančne družbe	S611	S676	S741
Centralna država	S612	S677	S742
Regionalna in lokalna država	S613	S678	S743
Skladi socialne varnosti	S614	S679	S744
Mednarodne organizacije	S615	S680	S745
10.2 od tega izdaje s spremenljivo obrestno mero:
Skupaj	S616	S681	S746
Centralna banka	S617	S682	S747
MFI razen centralnih bank	S618	S683	S748
DFP	S619	S684	S749
od tega DPFS	S620	S685	S750
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S621	S686	S751
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S622	S687	S752
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S623	S688	S753
Nefinančne družbe	S624	S689	S754
Centralna država	S625	S690	S755
Regionalna in lokalna država	S626	S691	S756
Skladi socialne varnosti	S627	S692	S757
Mednarodne organizacije	S628	S693	S758
10.3 od tega brezkuponske obveznice:
Skupaj	S629	S694	S759
Centralna banka	S630	S695	S760
MFI razen centralnih bank	S631	S696	S761
DFP	S632	S697	S762
od tega DPFS	S633	S698	S763
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S634	S699	S764
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S635	S700	S765
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi	S636	S701	S766
Nefinančne družbe	S637	S702	S767
Centralna država	S638	S703	S768
Regionalna in lokalna država	S639	S704	S769
Skladi socialne varnosti	S640	S705	S770
Mednarodne organizacije	S641	S706	S771

Zapadlost izdaj

BIS šteje glede zapadlosti vse komercialne zapise v eurih ECP in druge zapise v eurih, izdane po kratkoročnem programu, kot kratkoročne instrumente, vse instrumente, izdane po dolgoročni dokumentaciji, pa kot dolgoročne instrumente, ne glede na njihovo prvotno zapadlost.

Sektorska razčlenitev izdajateljev

BIS upošteva vzporedbo sektorske razčlenitve izdajateljev, ki je na voljo v bazi podatkov BIS, in tiste, ki se zahteva v obrazcih za poročanje, kakor je prikazana v spodnji tabeli.

Sektorska razčlenitev v bazi podatkov BIS		Razvrstitev v obrazcih za poročanje
Centralna banka	→	Centralna banka
Poslovne banke	→	MFI
DFP	→	DFP
Centralna država	→	Centralna država
Ostali sektor država Državne agencije	→	Regionalna in lokalna država
Družbe	→	Nefinančne družbe
Mednarodne institucije	→	Mednarodne institucije (tujina)

Razvrstitev izdaj

Naslednji instrumenti v bazi podatkov BIS se v statistiki izdaj vrednostnih papirjev razvrstijo kot dolžniški vrednostni papirji:

—	potrdila o vlogah,

—	komercialni zapis,

—	zakladne menice,

—	obveznice,

—	komercialni zapis v eurih,

—	srednjeročni zapisi,

—	drugi kratkoročni papirji.

Vrednotenje

Po sedanjih pravilih vrednotenja BIS se dolžniški vrednostni papirji vrednotijo po imenski vrednosti, delnice, ki kotirajo na borzi, pa po ceni ob izdaji.

BIS poroča ECB vse izdaje s strani rezidentov tujine, izražene v eurih/nacionalnih denominacijah (sklop B), v ameriških dolarjih z uporabo deviznega tečaja ob koncu obdobja za stanja in z uporabo povprečnega deviznega tečaja v obdobju za izdaje in odkupe. ECB preračuna vse podatke v eure z uporabo enakega načela, ki ga je prvotno uporabila BIS. Za obdobja pred 1. januarjem 1999 se mora kot nadomestek uporabiti menjalni tečaj med ECU in ameriškim dolarjem.

GLOSAR

Brezkuponske obveznice (zero coupon bonds) vključujejo vse izdaje brez izplačila kupona. Običajno se take obveznice izdajo z diskontom in odkupijo po nominalni vrednosti. Vključujejo tudi obveznice, izdane po nominalni vrednosti in odkupljene po ceni nad nominalno vrednostjo, npr. obveznice z odkupno vrednostjo, vezano na devizni tečaj ali na indeks. Večina diskonta ali premije predstavlja ekvivalent obresti, obračunanih v času življenjske dobe obveznice.

Centralna banka (central bank) je finančna družba in neprava družba, katere glavna funkcija je izdajanje denarja, vzdrževanje notranje in zunanje vrednosti denarja in posedovanje celote ali dela mednarodnih rezerv države.

Centralna država (central government) vključuje vse upravne organe države in druge centralne agencije, ki so običajno pristojni na celotnem ekonomskem ozemlju, razen uprave skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.114).

Delnice, ki kotirajo na borzi (listed shares), imenovane tudi kotirajoče delnice (quoted shares), razen delnic/enot investicijskih skladov (excluding investment fund’s shares/units), so lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Taka borza je lahko priznana borza vrednostnih papirjev ali katera koli druga oblika sekundarnega trga. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se uporablja tudi izraz kotirajoče delnice. Obstoj tečajev za delnice, ki kotirajo na borzi, pomeni, da so tekoče tržne cene običajno takoj na voljo.

Delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic investicijskih skladov (unlisted shares, excluding investment fund shares) so lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi.

Denarne finančne institucije (MFI) razen centralnih bank (monetary financial institutions (MFIs) other than central banks) so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

Dividendne delnice, izdane s strani družb z omejeno odgovornostjo družbenikov (dividend shares issued by limited liability companies), so vrednostni papirji, ki imajo, odvisno od države in okoliščin, v katerih nastanejo, različna imena, kot so ustanoviteljske delnice, profitne delnice, dividendne delnice itd. Ti vrednostni papirji: (a) niso del delniškega kapitala; (b) imetnikom ne dajejo statusa skupnih lastnikov v ožjem smislu; in (c) imetnikom ne dajejo pravice do sorazmernega deleža v dobičku, ki ostane po izplačilu dividend na delniški kapital, in do deleža v morebitnem presežku, ki ostane ob likvidaciji.

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (long-term debt securities) obsegajo vse izdaje dolžniških vrednostnih papirjev, katerih dolgoročna prvotna zapadlost je več kakor eno leto; dolgoročni vrednostni papirji se običajno izdajo s kuponi.

Dolžniški vrednostni papirji (debt securities) so tržni finančni instrumenti, ki služijo kot dokaz dolga in se z njimi običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Drug lastniški kapital (other equity) obsega vse transakcije z drugim lastniškim kapitalom, ki niso zajete v okviru delnic, ki kotirajo na borzi, in delnic, ki ne kotirajo na borzi.

Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (DFP) (other financial intermediaries, except insurance corporations and pension funds – OFIs) so finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge), delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94).

Družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (DPFS) (financial vehicle corporations engaged in securitisation transactions – FVCs), so opredeljene v členu 1(1) Uredbe (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40).

Država (general government) vključuje institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113). Sektor država sestavljajo podsektorji centralna država, regionalna država, lokalna država in skladi socialne varnosti (ESR 2010, odstavki 2.114 do 2.117).

Euroobveznice (eurobonds) so obveznice, ki so istočasno dane na trg v vsaj dveh državah in so denominirane v valuti, ki ni nujno valuta teh držav, običajno prek mednarodnega konzorcija finančnih družb iz več držav.

Globalne obveznice (global bonds) so obveznice, ki se izdajo istočasno na domačem in eurskem trgu.

Gospodinjstva (households) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128).

Izdaja premijskih delnic (issue of bonus shares) je nakazilo novih delnic delničarjem v sorazmerju z njihovimi obstoječimi deleži.

Izdajatelji vrednostnih papirjev (issuers of securities) so družbe in neprave družbe, ki se ukvarjajo z izdajanjem vrednostnih papirjev in prevzemanjem pravne obveznosti do prinosnikov teh instrumentov v skladu s pogoji izdaje.

Izdaje deljenih delnic (split share issues) so izdaje delnic, kjer družba ali neprava družba zviša število delnic na podlagi razmerja ali večkratnika.

Izdaje s fiksno obrestno mero (fixed rate issues) vključujejo vse izdaje, kjer se kuponsko plačilo, ki temelji na obrestni meri kupona glavnice vrednostnega papirja, v času življenjske dobe izdaje ne spremeni.

Izdaje s spremenljivo obrestno mero (variable rate issues) vključujejo vse izdaje s kuponskimi plačili, pri katerih se kupon ali glavnica periodično ponovno določi glede na neodvisno obrestno mero ali indeks.

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (financial auxiliaries) obsegajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Glavne uprave, katerih podrejene družbe so vse ali večinoma finančne družbe, so prav tako izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (ESR 2010, odstavki 2.95–2.97).

Kapitalske delnice, izdane s strani družb z omejeno odgovornostjo (capital shares issued by limited liability companies), so vrednostni papirji, ki dajejo njihovim imetnikom status skupnih lastnikov in pravico do deleža v celotnem razporejenem dobičku in v neto sredstvih ob likvidaciji.

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (short-term debt securities) obsegajo vse izdaje dolžniških vrednostnih papirjev, katerih kratkoročna prvotna zapadlost je eno leto ali manj; kratkoročni vrednostni papirji se običajno izdajo z diskontom. Ta podpostavka ne vključuje vrednostnih papirjev, katerih tržnost, čeprav teoretično mogoča, je v praksi zelo omejena.

Lastne finančne institucije in posojilodajalci (captive financial institutions and money lenders) so finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine podrejenih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez opravljanja drugih storitev za podjetja, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavka 2.98 in 2.99).

Listinjenje (securitisation) je opredeljeno v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40).

Mednarodne institucije (international institutions) obsegajo nadnacionalne in mednarodne organizacije, kot so Evropska investicijska banka, MDS in Svetovna banka.

Namišljene rezidenčne enote (notional resident units) so opredeljene kot: (a) tisti deli nerezidenčnih enot, ki imajo središče prevladujočega ekonomskega interesa (kar običajno pomeni, da opravljajo gospodarske transakcije eno leto ali več) na ekonomskem ozemlju države; (b) nerezidenčne enote v vlogi lastnikov zemljišč ali zgradb na ekonomskem ozemlju države, vendar le glede transakcij, ki zadevajo ta zemljišča ali zgradbe.

Nefinančne družbe (non-financial corporations) so institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.54).

Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG) (non-profit institutions serving households – NPISHs), obsegajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavka 2.129 in 2.130).

Nerezidenčni izdajatelji (non-resident issuers) obsegajo enote, ki se: (a) nahajajo na ekonomskem ozemlju države poročevalke, vendar na ozemlju države poročevalke ne opravljajo in ne nameravajo opravljati ekonomskih dejavnosti ali transakcij za obdobje enega leta ali več; ali se (b) nahajajo zunaj ekonomskega ozemlja države poročevalke.

Obveznice zasebne izdaje (privately issued bonds) so obveznice, ki so z dvostranskim dogovorom omejene na določene vlagatelje, če so obveznice vsaj potencialno prenosljive.

Odkupljene delnice v družbah z omejeno odgovornostjo družbenikov (redeemed shares in limited liability companies) so delnice, katerih kapital je bil odplačan, vendar so še naprej v lasti imetnikov, ki ostajajo skupni lastniki in imajo pravico do deleža v dobičku, ki ostane po izplačilu dividend na preostali delniški kapital, in tudi do deleža v morebitnem presežku, ki ostane ob likvidaciji.

Podrejene družbe (subsidiaries) so ločeni korporativni subjekti, v katerih ima drug subjekt večinski ali polni delež.

Podrejene obveznice (subordinated bonds), pogosto tudi podrejeni dolg (subordinated debt), predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi šele po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom (npr. vloge/posojila ali nadrejeni dolžniški vrednostni papirji) poravnane, kar jim lahko v nekaterih primerih daje nekatere lastnosti „delnic in drugega lastniškega kapitala“.

Pokojninski skladi (pension funds) so finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110).

Prodaja zaprtemu krogu vlagateljev (private placements) pomeni prodajo izdaje lastniških vrednostnih papirjev enemu kupcu ali omejenemu številu kupcev brez javne ponudbe.

Regionalna in lokalna država (state and local government): regionalna država pomeni tiste vrste javne uprave, ki so ločene institucionalne enote in izvajajo nekatere funkcije upravljanja, razen uprave skladov socialne varnosti, na ravni, ki je pod ravnjo centralne države in nad ravnjo državnih institucionalnih enot na lokalni ravni. Lokalna država pomeni tiste enote javne uprave, ki so pristojne le na lokalnem delu ekonomskega ozemlja, razen lokalnih agencij skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavka 2.115 in 2.116).

Rezidenčnost izdajatelja (residency of issuer): enota izdajateljica je opredeljena kot rezident države poročevalke, kadar ima središče ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju države poročevalke, to je, kadar na tem ozemlju daljše obdobje (eno leto ali več) opravlja ekonomske dejavnosti.

Skladi socialne varnosti (social security funds) so centralne, regionalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov in ki izpolnjujejo obe naslednji merili: (a) nekatere skupine prebivalstva so na podlagi zakona ali predpisa dolžne sodelovati v sistemu ali plačevati prispevke; in (b) država je pristojna za upravljanje institucij glede določanja ali odobritve prispevkov in prejemkov neodvisno od svoje vloge nadzornika ali delodajalca (ESR 2010, odstavek 2.117).

Zavarovalne družbe (insurance corporations) so finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja (ESR 2010, odstavki 2.100 do 2.104).

---

(1)  Če poročevalci naletijo na metodološko vprašanje, ki ni izrecno urejeno s to smernico, naj uporabijo revidirani Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR 2010), določen v Prilogi A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(*1)  „Druge valute“ se nanaša na vse druge valute, vključno z nacionalnimi valutami držav članic zunaj euroobmočja.

(*2)  Dolžniški vrednostni papirji razen delnic se nanašajo na „vrednostne papirje razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov“.

(*3)  Neto izdaje se zahtevajo le, če NCB ne morejo prenesti bruto izdaj ali odkupov.

((†))  Delnice, ki kotirajo na borzi, se nanašajo na „delnice, ki kotirajo na borzi, brez delnic/enot investicijskih skladov in skladov denarnega trga“.

(2)  Glej odstavek 2.07 ESR 2010.

(3)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(4)  Za sektor skladov denarnega trga se podatki ne zbirajo.

(5)  Za sektor investicijskih skladov se podatki ne zbirajo.

(6)  Pokojninski skladi v praksi ne izdajajo dolžniških vrednostnih papirjev.

(7)  Glej odstavke 2.17 do 2.20 v ESR 2010.

(8)  Glej odstavek 5.102 ESR 2010.

(9)  Kategorija F.3 v ESR 2010.

(10)  Kategorija F.511 v ESR 2010.

(11)  Kategorija F.512 v ESR 2010.

(12)  Kategorija F.519 v ESR 2010.

(13)  Sklop A za NCB in sklop B za BIS.

(14)  Ni opredeljeno kot finančna transakcija; glej odstavka 5.158 in 6.59 ESR 2010 ter točko 5(b) oddelka 2 te priloge.

(15)  Transakcija na sekundarnem trgu, ki vključuje spremembo imetnika, s temi statističnimi podatki ni zajeta.

(16)  Štejejo kot dve finančni transakciji; glej odstavka 5.96 in 6.25 ESR 2010 ter točko 5(a)(ii) oddelka 2 te priloge.

(17)  Transakcija na sekundarnem trgu, ki vključuje spremembo imetnika, s temi statističnimi podatki ni zajeta.

(18)  Za podrobnosti o opredelitvah „imenske vrednosti“, „tržne vrednosti“ in „nominalne vrednosti“ glej odstavke 5.90, 7.38 in 7.39 v ESR 2010.

(19)  Od 1. januarja 1999 se za vrednostne papirje, ki so jih domači rezidenti izdali v eurih (del sklopa A), vrednotenje deviznega tečaja ne zahteva, vrednostni papirji, ki so jih domači rezidenti izdali v eurih/nacionalnih denominacijah (preostali del sklopa A), pa se preračunajo v eure z uporabo nepreklicno določenih menjalnih razmerij z dne 31. decembra 1998.

(20)  Glej odstavek 6.64 ESR 2010.