(1)

Pandemija COVID-19 resno vpliva na ljudi, podjetja, zdravstvene sisteme, gospodarstva in finančne sisteme držav članic. Komisija je v svojem sporočilu z dne 27. maja 2020 z naslovom „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ poudarila, da bosta likvidnost in dostop do financiranja še naprej izziv. Zato je ključnega pomena, da se podpre okrevanje po resnem gospodarskem šoku, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, in sicer z uvedbo omejenih ciljno usmerjenih sprememb obstoječega prava Unije o finančnih storitvah. Splošni cilj teh sprememb bi zato moral biti odprava nepotrebnih birokratskih ovir in uvedba skrbno umerjenih ukrepov, ki štejejo za učinkovite pri blaženju gospodarskih pretresov. Te spremembe ne bi smele povzročiti sprememb, ki bi povečale upravno breme za sektor, bolj zapletena zakonodajna vprašanja pa bi bilo treba rešiti v okviru načrtovane revizije Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3). Te spremembe so del svežnja ukrepov in se sprejmejo pod oznako „Sveženj za okrevanje v zvezi s kapitalskimi trgi“.

(2)

Direktiva 2014/65/EU je bila sprejeta leta 2014 kot odziv na finančno krizo v letih 2007 in 2008. Navedena direktiva je znatno okrepila finančni sistem Unije in zagotovila visoko raven zaščite vlagateljev v vsej Uniji. Lahko bi se razmislilo o nadaljnjih prizadevanjih za zmanjšanje regulativne kompleksnosti in stroškov za skladnost, ki jih imajo investicijska podjetja, ter za odpravo izkrivljanj konkurence, pod pogojem, da se hkrati zagotovi zadostna zaščita za vlagateljev.

(3)

Kar zadeva zahteve, namenjene zaščiti vlagateljev, Direktiva 2014/65/EU ni v celoti izpolnila svojega cilja, da bi se sprejeli ukrepi, ki bi v zadostni meri upoštevali značilnosti posamezne kategorije vlagateljev, to je neprofesionalnih in profesionalnih strank ter primernih nasprotnih strank. Nekatere od teh zahtev niso vedno povečale zaščite vlagateljev, ravno nasprotno, včasih so celo ovirale nemoteno izvajanje naložbenih odločitev. Zato bi bilo treba nekatere zahteve iz Direktive 2014/65/EU spremeniti, da bi se olajšalo izvajanje investicijskih storitev in opravljanje investicijskih poslov, te spremembe pa bi morale biti izvedene na uravnotežen način, da bi se v celoti zaščitili vlagatelji.

(4)

Izdajanje obveznic je ključnega pomena za zbiranje kapitala in premagovanje krize zaradi COVID-19. Zahteve v zvezi z upravljanjem produktov lahko omejijo prodajo obveznic. Obveznice, ki nimajo vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta, razen klavzule o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa, se na splošno štejejo za varne in enostavne produkte, ki so primerni za neprofesionalne stranke. V primeru predčasnega odplačila obveznica, ki nima vgrajenega drugega izvedenega finančnega instrumenta kot klavzulo o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa, ščiti vlagatelje pred izgubami, tako da tem vlagateljem zagotovi plačilo, ki je enako vsoti neto sedanje vrednosti preostalih kuponov in glavnice, ki bi jo prejeli, če obveznica ne bi bila odpoklicana. Zahteve v zvezi z upravljanjem produktov se zato ne bi smele več uporabljati za obveznice, ki nimajo vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta, razen klavzule o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa. Poleg tega se šteje, da imajo primerne nasprotne stranke zadostno znanje o finančnih instrumentih. Zato je upravičeno primerne nasprotne stranke izvzeti iz zahtev glede upravljanja produktov, ki se uporabljajo za finančne instrumente, ki se tržijo ali distribuirajo izključno njim.

(5)

Poziv evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) k predložitvi dokazov glede učinka spodbud ter zahtev v zvezi z razkritjem stroškov in dajatev iz Direktive 2014/65/EU ter javno posvetovanje Komisije sta potrdila, da profesionalne stranke in primerne nasprotne stranke ne potrebujejo standardiziranih in obveznih informacij o stroških, saj potrebne informacije prejmejo že v pogajanjih s svojim ponudnikom storitev. Informacije, ki se zagotovijo profesionalnim strankam in primernim nasprotnim strankam so prilagojene njihovim potrebam in so pogosto podrobnejše. Storitve za profesionalne stranke in primerne nasprotne stranke bi morale zato biti izvzete iz zahtev v zvezi z razkritjem stroškov in dajatev, razen v zvezi s storitvami investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja, saj profesionalne stranke v razmerjih investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja nimajo nujno dovolj strokovnega znanja, da bi lahko dovolili izvzetje takih storitev iz teh zahtev.

(6)

Od investicijskih podjetij se trenutno zahteva, da izvedejo analizo stroškov in koristi nekaterih dejavnosti portfelja v primerih trajnih razmerij s svojimi strankami, v katerih se zamenjujejo finančni instrumenti. Investicijska podjetja morajo tako od svojih strank pridobiti potrebne informacije in biti sposobna dokazati, da koristi take zamenjave prevladajo nad stroški. Ker je ta postopek preveč obremenjujoč v zvezi s profesionalnimi strankami, ki se navadno pogosto poslužujejo zamenjav, bi morale biti storitve, ki se zanje opravljajo, izvzete iz te zahteve. Profesionalne stranke pa bi ohranile možnost vključitve. Ker neprofesionalne stranke potrebujejo visoko stopnjo zaščite, bi moralo biti to izvzetje omejeno na storitve za profesionalne stranke.

(7)

Stranke v trajnem razmerju z investicijskim podjetjem bodisi periodično bodisi na podlagi sprožilcev prejemajo obvezna poročila o storitvah. Tovrstna poročila o storitvah se ne zdijo koristna niti investicijskim podjetjem niti njihovim profesionalnim strankam ali primernim nasprotnim strankam. Ta poročila so se izkazala kot posebej nekoristna za profesionalne stranke in primerne nasprotne stranke na izrazito nestabilnih trgih, saj se poročila zagotavljajo zelo pogosto in številčno. Profesionalne stranke in primerne nasprotne stranke pogosto teh poročil o storitvah bodisi ne berejo bodisi se nanje odzovejo s hitrimi naložbenimi odločitvami, namesto da bi še naprej izvajale dolgoročne naložbene strategije. Primerne nasprotne stranke zato ne bi smele več prejemati obveznih poročil o storitvah. Profesionalne stranke prav tako ne bi smele več prejemati takih poročil o storitvah, bi pa morale imeti možnost, da se vključijo v njihovo prejemanje.

(8)

Takoj po pandemiji COVID-19 je treba izdajatelje, predvsem mala podjetja in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, podpreti z močnimi kapitalskimi trgi. Raziskave o malih izdajateljih in izdajateljih s srednje veliko tržno kapitalizacijo so bistvene za pomoč izdajateljem pri povezovanju z vlagatelji. Te raziskave povečujejo prepoznavnost izdajateljev in tako zagotavljajo zadostno raven naložb in likvidnost. Naložbena podjetja bi morala imeti možnost, da skupaj plačajo za zagotavljanje raziskav in za opravljanje storitev izvrševanja, če so izpolnjeni določeni pogoji. Eden od pogojev bi moral biti, da se izvede raziskava o izdajateljih, katerih tržna kapitalizacija ni presegla 1 milijarde EUR, izražene v kotacijah ob koncu leta, za 36 mesecev pred izvedbo raziskave. To zahtevo v zvezi s tržno kapitalizacijo bi bilo treba razumeti tako, da zajema podjetja, ki kotirajo na borzi, in podjetja, ki ne kotirajo na borzi, pod pogojem, da pri slednjih bilančna postavka za lastna sredstva ni presegla 1 milijarde EUR. Prav tako je pomembno, da so podjetja, ki na novo kotirajo na borzi, in podjetja, ki ne kotirajo na borzi in so mlajša od 36 mesecev, vključena v področje uporabe, koliko lahko dokažejo, da njihova tržna kapitalizacija, izražena v kotacijah ob koncu leta, odkar kotirajo na borzi, ali izražena kot lastna sredstva za finančna leta, ko ne kotirajo ali niso kotirale na borzi, ni presegla praga 1 milijarde EUR. Za zagotovitev, da lahko novoustanovljena podjetja, ki obstajajo manj kot 12 mesecev, izvzetje koristijo v enaki meri, je dovolj, da od datuma ustanovitve niso presegla praga 1 milijarde EUR.

(9)

Z Direktivo 2014/65/EU so bile uvedene zahteve glede poročanja za mesta trgovanja, sistematične internalizatorje in druga mesta izvrševanja o izvrševanju naročil pod pogoji, ki so najugodnejši za stranke. Nastala tehnična poročila vsebujejo velike količine podrobnih kvantitativnih informacij o mestu izvrševanja, finančnem instrumentu, ceni, stroških in verjetnosti izvršitve. Redko so prebrana, kar dokazuje zelo majhno število ogledov na spletnih straneh mest trgovanja, sistematičnih internalizatorjev in drugih mest izvrševanja. Ker ta poročila vlagateljem in drugim uporabnikom ne omogočajo smiselnih primerjav na podlagi informacij, ki jih vsebujejo, bi bilo treba njihovo objavo začasno ukiniti.

(10)

Da se omogoči komunikacija med investicijskimi podjetji in njihovimi strankami ter s tem sam naložbeni postopek, se informacije o naložbah ne bi smele več zagotavljati v papirni obliki, temveč bi se morale privzeto zagotavljati v elektronski obliki. Neprofesionalne stranke bi vseeno morale imeti možnost, da zahtevajo zagotavljanje informacij v papirni obliki.

(11)

Direktiva 2014/65/EU omogoča, da osebe, ki profesionalno trgujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pravicami do emisije oziroma njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, uveljavljajo izvzetje iz zahteve po pridobitvi dovoljenja kot investicijsko podjetje, ko je trgovalna dejavnost pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti. Trenutno morajo osebe, ki se prijavijo za izvzetje pomožne dejavnosti, vsako leto obvestiti zadevni pristojni organ o tem, da uporabljajo to izvzetje, in predložiti potrebne elemente za izpolnitev obeh kvantitativnih preizkusov, ki določata, ali je njihova trgovalna dejavnost pomožna glede na njihovo glavno dejavnost. Prvi preizkus primerja obseg špekulativne trgovalne dejavnosti podjetja s skupnim trgovanjem v Uniji na podlagi razreda sredstev. Drugi preizkus primerja obseg špekulativne trgovalne dejavnosti, pri čemer se vključijo vsi razredi sredstev, s skupnim trgovanjem s finančnimi instrumenti po podjetjih na ravni skupine. Obstaja tudi alternativna oblika drugega preizkusa, ki zajema primerjavo ocenjenega kapitala, uporabljenega za špekulativno trgovalno dejavnost, z dejanskim zneskom kapitala, uporabljenega na ravni skupine za glavno dejavnost. Za namene ugotavljanja, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost, bi morali imeti pristojni organi možnost, da pod jasno opredeljenimi pogoji upoštevajo kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih elementov. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da zagotovi smernice glede okoliščin, v katerih lahko nacionalni organi uporabijo pristop, ki združuje kvantitativna in kvalitativna merila glede praga, ter da oblikuje delegiran akt o merilih. Osebe, upravičene do izvzetja pomožne dejavnosti, vključno z vzdrževalci trga, so tiste, ki poslujejo za svoj račun, ali tiste, ki opravljajo investicijske storitve - ki niso poslovanje za svoj račun - v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pravicami do emisije oziroma njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti za stranke ali izvajalce svoje glavne dejavnosti. Izvzetje bi moralo biti na voljo v vsakem od teh primerov posamezno in združeno, kadar je dejavnost pomožna k njihovi glavni dejavnosti gledano na ravni skupine. Izvzetje pomožne dejavnosti ne bi smelo biti na voljo osebam, ki uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ali so del skupine, katere glavna dejavnost je opravljanje investicijskih storitev ali bančnih dejavnosti, ali delujejo kot vzdrževalci trga v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago.

(12)

Pristojni organi morajo trenutno določiti in uveljaviti omejitve glede velikosti neto pozicije, ki jo lahko ima posamezna oseba v izvedenih finančnih instrumentih na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, in gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC. Ker se je ureditev omejitev pozicij izkazala kot neugodna za razvoj novih trgov primarnih proizvodov, bi bilo treba nastajajoče trge primarnih proizvodov izključiti iz ureditve omejitev pozicij. Namesto tega bi se morale omejitve pozicij uporabljati le za kritične ali pomembne izvedene finančne instrumente na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, in za njihove gospodarsko enakovredne pogodbe OTC. Kritični ali pomembni izvedeni finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti na blago z obsegom odprtih pozicij v povprečju najmanj 300 000 neporavnanih lotov v obdobju enega leta. Zaradi ključnega pomena kmetijskih proizvodov za državljane se bo za izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode in njihove gospodarsko enakovredne pogodbe OTC še naprej uporabljala sedanja ureditev omejitev pozicij.

(13)

Direktiva 2014/65/EU ne dovoljuje izvzetij glede varovanja pred tveganjem za noben finančni subjekt. Več pretežno poslovnih skupin, ki je za namene trgovanja ustanovilo finančni subjekt, se je znašlo v položaju, ko njihov finančni subjekt ni mogel izvesti vsega trgovanja za skupino, saj ni bil upravičen do izvzetja glede varovanja pred tveganjem. Zato bi bilo treba uvesti ozko opredeljeno izvzetje glede varovanja pred tveganjem za finančne subjekte. To izvzetje glede varovanja pred tveganjem bi moralo biti na voljo, kadar je oseba v okviru pretežno poslovne skupine registrirana kot investicijsko podjetje in trguje v imenu te poslovne skupine. Da se izvzetje glede varovanja pred tveganjem omeji na tiste finančne subjekte, ki trgujejo v imenu nefinančnih subjektov v pretežno poslovni skupini, bi bilo treba to izvzetje uporabiti le za pozicije takega finančnega subjekta, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo nefinančnih subjektov v skupini.

(14)

Celo v likvidnih pogodbah le omejeno število udeležencev na trgu običajno deluje kot vzdrževalec trga na blagovnih borzah. Ko morajo ti udeleženci na trgu uveljaviti omejitve pozicij, ne morejo biti enako učinkoviti, kot so vzdrževalci trga. Zato bi bilo treba uvesti izvzetje iz ureditve omejitev pozicij za finančne in nefinančne nasprotne stranke, in sicer za pozicije, ki izhajajo iz poslov, namenjenih izpolnjevanju obveznega zagotavljanja likvidnosti.

(15)

Spremembe glede ureditve omejitev pozicij so oblikovani za podporo razvoju novih energetskih pogodb in niso namenjeni sproščanju režima za izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode.

(16)

Sedanja ureditev omejitev pozicij prav tako ne priznava edinstvenih značilnosti listinjenih izvedenih finančnih instrumentov. Listinjeni izvedeni finančni instrumenti so prenosljivi vrednostni papirji v smislu točke (c) točke 44 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU. Za trg listinjenih izvedenih finančnih instrumentov je značilno veliko število različnih izdaj, pri čemer je vsaka registrirana pri centralni depotni družbi za določeno velikost, vsako morebitno povečanje pa sledi posebnemu postopku, ki ga je ustrezno odobril zadevni pristojni organ. To je drugače kot pri pogodbah za izvedene finančne instrumente na blago, za katere je znesek odprtih obresti, in s tem velikost pozicije, potencialno neomejen. V času izdaje ima izdajatelj ali posrednik, ki je odgovoren za distribucijo izdaje, 100 % izdaje, kar izpodbija samo uporabo režima omejitve pozicij. Poleg tega je večina listinjenih izvedenih finančnih instrumentov nazadnje v lasti velikega števila malih vlagateljev, kar ne pomeni enakega tveganja zlorabe prevladujočega položaja ali urejenih pogojev oblikovanja cen in poravnave kot pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih na blago. Prav tako se pojem promptnega meseca in drugih mesecev, za katere se v skladu s členom 57(3) Direktive 2014/65/EU določijo omejitve pozicij, ne uporablja za listinjene izvedene finančne instrumente. Listinjeni izvedeni finančni instrumenti bi morali biti zato izključeni iz uporabe omejitev pozicij in zahtev glede poročanja.

(17)

Od začetka veljavnosti Direktive 2014/65/EU ni bila identificirana nobena ista pogodba za izvedene finančne instrumente na blago. Zaradi pojma „ista pogodba za izvedene finančne instrumente na blago“ v navedeni direktivi je metodologija za izračun za določitev omejitve pozicije za druge mesece škodljiva za mesto trgovanja z manj likvidnim trgom, kadar si mesta trgovanja konkurirajo v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi. Zato bi bilo treba sklicevanje na „isto pogodbo“ v Direktivi 2014/65/EU črtati. Pristojni organi bi se morali biti zmožni strinjati, da izvedeni finančni instrumenti na blago, s katerimi se trguje na njihovih mestih trgovanja, temeljijo na istem osnovnem blagu z enakimi značilnostmi in v tem primeru bi moral osrednji pristojni organ v smislu prvega pododstavka člena 57(6) Direktive 2014/65/EU, določiti omejitev pozicije.

(18)

Obstajajo precejšnje razlike med načini, na katere mesta trgovanja v Uniji upravljajo pozicije. Zato bi bilo treba po potrebi okrepiti nadziranje upravljanja pozicij.

(19)

Da se zagotovi nadaljnji razvoj blagovnih borz v Uniji, denominiranih v eurih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z vsem naslednjim: postopkom, po katerem lahko osebe zaprosijo za izvzetje za pozicije, ki izhajajo iz poslov za izpolnitev obveznosti zagotavljanja likvidnosti; postopkom, po katerem lahko finančni subjekt, ki je del pretežno poslovne skupine, zaprosi za izvzetje glede varovanja pred tveganjem za pozicije tega finančnega subjekta, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo nefinančnih subjektov v tej pretežno poslovni skupini; pojasnitvijo vsebine nadziranja upravljanja pozicij; in oblikovanjem meril za ugotavljanje, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti na ravni skupine. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(20)

Sistem EU za trgovanje z emisijami je vodilna politika Unije za dosego razogljičenja gospodarstva v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Trgovanje s pravicami do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti urejata Direktiva 2014/65/EU in Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in predstavlja pomemben element trga ogljika Unije. Izvzetje pomožne dejavnosti na podlagi Direktive 2014/65/EU nekaterim udeležencem na trgu omogoča, da so dejavni na trgih s pravicami do emisije, ne da bi morali imeti dovoljenje kot investicijska podjetja, če so izpolnjeni določeni pogoji. Glede na pomen urejenih, dobro reguliranih in nadzorovanih finančnih trgov, veliko vlogo sistema za trgovanje z emisijami pri doseganju ciljev Unije na področju trajnosti in vlogo, ki jo ima dobro delujoč sekundarni trg s pravicami do emisije pri podpiranju delovanja sistema za trgovanje z emisijami, je bistveno, da je izvzetje pomožne dejavnosti ustrezno zasnovano, da lahko prispeva k navedenim ciljem. To je še zlasti relevantno, kadar trgovanje s pravicami do emisije poteka na mestih trgovanja v tretjih državah. Za zagotovitev zaščite finančne stabilnosti Unije, celovitosti trga, zaščite vlagateljev, enakih konkurenčnih pogojev ter nadaljnjega preglednega in zanesljivega delovanja sistema za trgovanje z emisijami z namenom stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij bi morala Komisija spremljati nadaljnji razvoj trgovanja s pravicami do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji in tretjih državah, oceniti učinek izvzetja pomožne dejavnosti na sistem za trgovanje z emisijami ter po potrebi predlagati morebitne ustrezne spremembe glede področja uporabe in uporabe izvzetja pomožne dejavnosti.

(21)

Za zagotovitev dodatne pravne jasnosti, prepreči nepotrebno upravno breme za države članice in zagotovi enoten pravni okvir za investicijska podjetja, ki bodo od 26. junija 2021 spadala na področje uporabe Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta (7), je ustrezno, da se datum prenosa Direktive (EU) 2019/878 Evropskega parlamenta in Sveta (8) prenese kar zadeva ukrepe za investicijska podjetja. Za zagotovitev dosledne uporabe pravnega okvira iz člena 67 Direktive (EU) 2019/2034 za investicijska podjetja bi bilo treba rok za prenos Direktive (EU) 2019/878 v zvezi z investicijskimi podjetji podaljšati do 26. junija 2021.

(22)

Za zagotovitev, da se dosežejo cilji iz sprememb direktiv 2013/36/EU (9) in (EU) 2019/878, in predvsem za to, da se preprečijo moteči učinki za države članice, je primerno določiti, da se ti predlogi sprememb uporabljajo od 28. decembra 2020. Kljub določitvi retroaktivne uporabe sprememb se spoštujejo legitimna pričakovanja zadevnih oseb, saj spremembe ne posegajo v pravice in obveznosti gospodarskih subjektov ali posameznikov.

(23)

Direktive 2013/36/EU, 2014/65/EU in (EU) 2019/878 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(24)

Namen te direktive o spremembi je dopolniti obstoječe pravo Unije, njen cilj pa je zato mogoče najbolje doseči na ravni Unije in ne z različnimi nacionalnimi pobudami. Finančni trgi so po naravi čezmejni in ta vidik se še krepi. Ločeno nacionalno posredovanje bi bilo zaradi tega povezovanja precej manj učinkovito ter bi vodilo v razdrobitev trgov, s tem pa povzročilo regulativno arbitražo in izkrivljanje konkurence.

(25)

Ker cilja te direktive, in sicer poglobitve obstoječega prava Unije, ki zagotavlja enotne in ustrezne zahteve, ki se uporabljajo za investicijska podjetja po vsej Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(26)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (10) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(27)

Glede na potrebo po uvedbi ciljnih ukrepov v čimprejšnjo podporo gospodarskemu okrevanju po krizi zaradi COVID-19, bi morala ta uredba nujno začeti veljati na tretji dan objave v Uradnem listu Evropske unije –