(1)

13. oktobra 2020 je Svet sprejel Priporočilo (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (1). V Priporočilu (EU) 2020/1475 je bil vzpostavljen usklajen pristop glede naslednjih ključnih točk: uporaba skupnih meril in pragov pri odločanju, ali naj se uvedejo omejitve prostega gibanja, kartiranje tveganja za prenos COVID-19 na podlagi dogovorjenih barvnih oznak in usklajen pristop k morebitnim ukrepom, ki se lahko ustrezno uporabljajo za osebe, ki potujejo med območji, odvisno od stopnje tveganja za prenos na teh območjih.

(2)

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni z uporabo meril in pragov iz Priporočila (EU) 2020/1475 enkrat tedensko objavlja zemljevid držav članic, razčlenjen po regijah, da bi državam članicam pomagal pri odločanju (2).

(3)

Kot je določeno v uvodni izjavi 15 Priporočila (EU) 2020/1475, bi morala Komisija ob pomoči Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni glede na spreminjajoče se epidemiološko stanje redno ocenjevati merila, potrebe po podatkih in pragove iz Priporočila, vključno s tem, ali bi bilo treba upoštevati druga merila ali prilagoditi pragove, ter svoje ugotovitve posredovati Svetu v preučitev, skupaj s predlogom za spremembo Priporočila.

(4)

Ob upoštevanju predloga Komisije in glede na zelo visoko raven prenosa v skupnosti, ki bi lahko bila povezana s povečano prenosljivostjo novih skrb vzbujajočih različic SARS-CoV-2, je Svet 1. februarja 2021 sprejel Priporočilo (EU) 2021/119 o spremembi Priporočila (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (3).

(5)

Države članice lahko v skladu s pravom Unije omejijo temeljno pravico do prostega gibanja iz razlogov javnega zdravja. Vse omejitve prostega gibanja oseb znotraj Unije, ki se uvedejo zaradi omejevanja širjenja SARS-CoV-2, bi morale temeljiti na konkretnih in omejenih razlogih javnega interesa, tj. varovanju javnega zdravja. Take omejitve se morajo uporabljati v skladu s splošnimi načeli prava Unije, zlasti načeloma sorazmernosti in nediskriminacije. Sprejeti ukrepi bi zato morali imeti strogo omejeno področje in trajanje uporabe v skladu s prizadevanji za ponovno vzpostavitev prostega gibanja v Uniji ter ne bi smeli presegati tistega, kar je nujno potrebno za varovanje javnega zdravja. Poleg tega bi morali biti taki ukrepi skladni z ukrepi, ki jih je sprejela Unija za zagotavljanje nemotenega prostega pretoka blaga in bistvenih storitev na notranjem trgu, vključno s prostim pretokom medicinske opreme ter medicinskega in zdravstvenega osebja prek mejnih prehodov z „zelenimi voznimi pasovi“ iz Sporočila Komisije z dne 23. marca 2020 o izvajanju zelenih voznih pasov iz Smernic glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev (4).

(6)

Da bi se olajšalo uresničevanje pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, sta se Evropski parlament in Svet 20. maja 2021 dogovorila o vzpostavitvi evropskega digitalnega potrdila EU o COVID-19, skupnega okvira za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testiranju in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19. Digitalno potrdilo EU o COVID-19 naj bi pripomoglo k lajšanju postopne in usklajene odprave omejitev prostega gibanja, ki so bile v skladu s pravom Unije uvedene za omejitev širjenja virusa SARS-CoV-2. Olajševanje prostega gibanja je eden od ključnih predpogojev za začetek okrevanja gospodarstva.

(7)

Svet je 20. maja 2021 sprejel Priporočilo (EU) 2021/816 o spremembi Priporočila (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (5), v katerem je državam članicam priporočil, naj zmanjšajo omejitve nenujnih potovanj v EU, zlasti za državljane tretjih držav, ki so že prejeli zadnji priporočeni odmerek cepiva proti COVID-19, za katerega je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Poleg tega imajo države članice možnost, da nenujna potovanja v EU dovolijo državljanom tretjih držav, ki so prejeli zadnji priporočeni odmerek cepiva proti COVID-19, za katerega je bil zaključen postopek za uvrstitev na seznam SZO cepiv za nujno uporabo (7). S Priporočilom (EU) 2021/816 je bil tudi zvišan prag stopnje skupno sporočenih primerov COVID-19 v 14-dnevnem obdobju, ki se uporablja za določitev seznama držav nečlanic EU, iz katerih bi bilo treba dovoliti nenujna potovanja. Hkrati Priporočilo (EU) 2021/816 določa mehanizem zasilne zavore za omejitev tveganja za vnos skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2 v EU, ki državam članicam omogoča hitro in usklajeno ukrepanje za začasno omejitev vseh potovanj iz prizadetih tretjih držav na absolutni minimum. Priporočilo (EU) 2020/1475 bi bilo treba ustrezno spremeniti, da se upošteva navedeni razvoj, vključno s spremembo praga stopnje skupno sporočenih primerov.

(8)

Evropski svet je v sklepih z dne 25. maja 2021 (8) izjavil, da bi se prizadevanja za zagotovitev usklajenega pristopa morala nadaljevati tudi pred poletjem. Evropski svet je v tem kontekstu pozdravil dogovor o digitalnem potrdilu EU o COVID-19 in pozval k hitremu izvajanju dogovora. Kot naslednji korak in zaradi olajševanja prostega gibanja v EU je pozval k spremembi Priporočila (EU) 2020/1475 do sredine junija. Evropski svet je pozdravil tudi sprejetje Priporočila (EU) 2021/816.

(9)

Uredba o digitalnem potrdilu EU o COVID-19 (9) se bo začela uporabljati 1. julija 2021. Od tega datuma bodo cepljene ali testirane osebe oziroma osebe, ki so bolezen prebolele, lahko pridobile digitalno potrdilo EU o COVID-19, tudi če so bile cepljene pred datumom začetka uporabe uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19 oziroma v okviru kliničnega preskušanja. Priporočilo (EU) 2020/1475 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, da bi se kar najbolje izkoristil okvir za digitalno potrdilo EU o COVID-19. Digitalna potrdila EU o COVID-19 zagotavljajo varno izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testiranju in preboleli bolezni, zato bi morala biti potrdila, izdana v skladu z uredbo o digitalnem potrdilu EU o COVID-19, glavno orodje v kontekstu potovanj znotraj EU.

(10)

Uredba o digitalnem potrdilu EU o COVID-19 določa šesttedensko obdobje postopnega uvajanja, da bi države članice, ki z datumom začetka uporabe navedene uredbe še ne morejo izdajati potrdil v obliki, ki je skladna z navedeno uredbo, lahko nadaljevale z izdajanjem potrdil, ki še niso skladna z uredbo o digitalnem potrdilu EU o COVID-19. Med obdobjem postopnega uvajanja bi morale vse države članice priznavati taka potrdila, prav tako pa tudi potrdila, izdana pred datumom začetka uporabe uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19, če le vsebujejo potrebne podatke. Za namen Priporočila (EU) 2020/1475 bi se morala torej tudi taka potrdila šteti za potrdila, izdana v skladu z uredbo o digitalnem potrdilu EU o COVID-19.

(11)

Poleg tega bi bilo treba osebam, ki nimajo digitalnega potrdila EU o COVID-19, zlasti ker so bile cepljene pred datumom začetka uporabe uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19, omogočiti, da na kakršen koli drug razumen način dokažejo, da bi morale biti izvzete iz omejitev prostega gibanja, kakor so v zadevni državi članici izvzeti imetniki takih potrdil.

(12)

Prizadevati bi si bilo treba za nemoteno uvedbo digitalnega potrdila EU o COVID-19. V ta namen bi morale države članice v največji možni meri izkoristiti obstoječe možnosti za izdajanje potrdil o COVID-19, ki so jim na voljo v skladu z nacionalnim pravom, da bi začele že pred začetkom uporabe uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19 izdajati potrdila v obliki, ki je skladna z uredbo, in sicer na podlagi tehničnih specifikacij, ki so jih države članice razvile v mreži e-zdravje (10). Če nacionalno pravo določa preverjanje potrdil o COVID-19, bi jih imetniki digitalnih potrdil EU o COVID-19 pri potovanju že lahko uporabljali. Komisija ta proces podpira z vzpostavitvijo osrednjega dela digitalnega potrdila EU o COVID-19, portala EU z javnimi ključi, potrebnimi za preverjanje digitalnega potrdila EU o COVID-19. Glede na to, da se prek portala EU ne izmenjujejo nikakršni osebni podatki, bi ga države članice lahko začele uporabljati že pred začetkom uporabe uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19.

(13)

Stopnja skupno sporočenih primerov COVID-19 v 14-dnevnem obdobju v EU/EGP se močno in vztrajno znižuje, večinoma v povezavi s tem, da se po vsej Uniji število cepljenih oseb občutno povečuje. Skupni delež odraslih, starih 18 let ali več, ki so prejeli vsaj en odmerek cepiva, je 27. maja 2021 dosegel 42,8 %, delež odraslih, starih 18 let ali več, ki so polno cepljeni, pa je dosegel 18,9 %. Pomembno je, da je precepljenost dosegla visoko raven med prednostnimi skupinami, kot so osebe, stare 80 let ali več, in zdravstveni delavci (11). Pri odločanju o uporabi omejitev bi morale države članice upoštevati raven zaščite, ki jo zagotavlja višja precepljenost, zlasti med ciljnimi skupinami.

(14)

Glede na ta pozitiven razvoj so države članice začele postopno odpravljati omejitve, ki so jih v zvezi s potovanji in drugimi dejavnostmi sprejele, da bi omejile širjenje virusa SARS-CoV-2. Da bi to storile na varen način, številne države članice uporabljajo potrdila o COVID-19, ki zajemajo cepljenje, rezultate testiranja in/ali prebolelo bolezen. Da bi se uskladila prizadevanja za postopno odpravo omejitev prostega gibanja, ki so bile sprejete v skladu s pravom Unije, da bi se omejilo širjenje virusa SARS-CoV-2, bi bilo treba spremeniti Priporočilo (EU) 2020/1475. Ob upoštevanju razlik v epidemiološkem stanju med območji, ki so označena z različnimi barvami v skladu s Priporočilom (EU) 2020/1475, in da bi se osebam, ki potujejo znotraj Unije, zagotovila večja jasnost in gotovost, bi bilo treba dodatno pojasniti omejitve, ki bi jih lahko države članice uporabile na podlagi svojih postopkov odločanja.

(15)

Glede na nizko stopnjo okužbe na območjih, opredeljenih kot „oranžna“, se osebam, ki prihajajo s takih območij, ne bi smela naložiti karantena ali samoizolacija. Vendar bi države članice od takih potnikov lahko zahtevale, da opravijo test na okužbo s SARS-CoV-2, ali jim ob prihodu ponudile testiranje.

(16)

Da bi se potovanje znotraj Unije poenostavilo, bi bilo treba določiti standardna obdobja veljavnosti testov na okužbo s SARS-CoV-2, tudi ob upoštevanju skorajšnje uvedbe interoperabilnega digitalnega potrdila EU o COVID-19. Večina držav članic že določa, da bi moral biti vzorec za molekularni amplifikacijski test nukleinske kisline (NAAT), da bi bil veljaven, odvzet največ 72 ur pred prihodom. Krajše obdobje veljavnosti, tj. največ 48 ur, je upravičeno za hitre antigenske teste, navedene v Prilogi I k skupnemu seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, o katerem se je dogovoril Odbor za zdravstveno varnost (12), če država članica take teste za namene potovanja sprejema. V obeh primerih bi morali teste izvajati zdravstveni delavci ali usposobljeno osebje za testiranje.

(17)

Kakor je poudarjeno v uredbi o digitalnem potrdilu EU o COVID-19, se države članice spodbujajo, naj zagotovijo cenovno in široko dostopne možnosti testiranja, da bi olajšale uveljavljanje pravice do prostega gibanja, pri čemer je treba upoštevati, da vsi prebivalci še niso imeli priložnosti biti cepljeni. Uporaba hitrih antigenskih testov bi olajšala izdajo potrdil o rezultatih testiranj na cenovno dostopen način. Komisija je izjavila tudi, da bo za podporo državam članicam pri zagotavljanju cenovno dostopnih testiranj mobilizirala 100 milijonov EUR.

(18)

Osebe, ki prihajajo z območij, ki so opredeljena kot „rdeča“, bi še vedno morale v karanteno ali samoizolacijo, razen če imajo potrdilo o testiranju, ki ustreza merilom obdobij veljavnosti. Od oseb, ki takega potrdila o testiranju nimajo, bi se ob prihodu lahko zahtevalo, da opravijo testiranje na okužbo s SARS-CoV-2 in da po potrebi odidejo v karanteno ali samoizolacijo, dokler rezultat njihovega testiranja ne bi bil negativen.

(19)

Obvezna karantena ali samoizolacija, ki se naloži osebam, ki prihajajo iz drugih držav članic, predstavlja znatno omejitev pravice do prostega gibanja. Odrejena bi morala biti le, kadar je to nujno potrebno za varovanje javnega zdravja, na primer ker zadevna oseba prihaja z območja, ki je opredeljeno kot „rdeče“, in nima potrdila o testiranju na okužbo s SARS-CoV-2, oziroma ker prihaja z območja, ki je opredeljeno kot „temno rdeče“, ali z območja, s katerega se poroča o veliki razširjenosti skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2. Osebam, ki jim je odrejena karantena ali samoizolacija zaradi potovanja, bi bilo treba omogočiti, da karanteno ali samoizolacijo skrajšajo, če je njihov rezultat testiranja pet do sedem dni po prihodu negativen, razen če se medtem pri njih pojavijo simptomi COVID-19, ali če prihajajo z območja z visoko razširjenostjo skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2.

(20)

Različice SARS-CoV-2 še naprej vzbujajo skrb in bi jih morale države članice pri določanju omejitev prostega gibanja v okviru odziva na pandemijo COVID-19 upoštevati. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni redno ocenjuje nove dokaze v zvezi z različicami, odkritimi z epidemiološkimi podatki, presejanjem genomskih različic, ki temelji na pravilih, ali drugimi znanstvenimi viri (13). To zajema zlasti skrb vzbujajoče različice, za katere so na voljo jasni dokazi o znatnem vplivu na prenosljivost, resnost in/ali imunost, ki bi lahko vplival na epidemiološke razmere v EU/EGP, in tudi pozornost vzbujajoče različice, za katere so na voljo dokazi o genomskih lastnostih, epidemiološki dokazi ali dokazi in vitro, ki bi lahko pomenili znaten vpliv na prenosljivost, resnost in/ali imunost, ter bi zato dejansko lahko vplivali na epidemiološko stanje v EU/EGP. Za zagotovitev pregleda nad deležem skrb oziroma pozornost vzbujajočih različic v EU/EGP skupaj z obsegom sekvenciranja Center za preprečevanje in obvladovanje bolezni objavlja preglednico različic SARS-CoV-2 (14). Za pridobivanje pravočasnih in natančnih informacij o pojavljanju in razširjenosti skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2 Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni priporoča, da države članice izvajajo priporočeni obseg sekvenciranja, in sicer vsaj 10 % ali 500 sekvenciranj pozitivnih primerov SARS-CoV-2 na teden, kot je bilo navedeno tudi v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu o enotnem pristopu k boju proti COVID-19 (15). Nezadosten obseg sekvenciranja bi lahko pomenil slabe zmožnosti za odkritje krožečih skrb vzbujajočih različic, še preden bi te lahko vplivale na epidemiološke razmere. Obenem je pomembno, da države članice upoštevajo razlike v obsegu sekvenciranja, da ne bi odvračale od visokih stopenj sekvenciranja.

(21)

Zato je primerno, da se še naprej močno odsvetujejo vsa nenujna potovanja na območja, ki so opredeljena kot „temno rdeča“, in z njih, na območja z veliko razširjenostjo skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2, zlasti različic, ki povečujejo prenosljivost, resnost poteka bolezni ali vplivajo na učinkovitost cepiva, in z njih, ter na območja z neznano razširjenostjo zaradi nezadostnega obsega sekvenciranja in z njih.

(22)

Glede na sedanje in še vedno razvijajoče se znanstvene dokaze kaže, da je pri osebah, ki so bile cepljene, in pri osebah, ki so prebolele COVID-19 v preteklih šestih mesecih, tveganje, da bi širile okužbo s SARS-CoV-2, manjše. Prosto gibanje oseb, ki glede na trdne znanstvene dokaze ne predstavljajo znatnega tveganja za javno zdravje, na primer zato, ker so imune in ne morejo prenašati virusa SARS-CoV-2, ne bi smelo biti omejeno, saj take omejitve ne bi bile potrebne za dosego cilja varovanja javnega zdravja. Kadar epidemiološke razmere to dopuščajo, za te osebe ne bi smele veljati dodatne omejitve prostega gibanja, povezane s pandemijo COVID-19, kot so s potovanjem povezano testiranje na okužbo s SARS-CoV-2 oziroma s potovanjem povezana samoizolacija ali karantena, razen če so takšne dodatne omejitve glede na najnovejše razpoložljive znanstvene dokaze skladne s previdnostnim načelom, potrebne in sorazmerne za varovanje javnega zdravja ter nediskriminatorne.

(23)

Številne države članice že izvzemajo ali nameravajo izvzeti cepljene osebe iz omejitev prostega gibanja v Uniji, prihodnja uvedba interoperabilnega digitalnega potrdila EU o COVID-19 pa bo potnikom olajšala dokazovanje, da so bili cepljeni. V skladu z začasnimi smernicami glede koristi polnega cepljenja proti COVID-19 za prenos in glede posledic za blažilne ukrepe v zunajbolnišničnem okolju, ki jih je 21. aprila 2021 objavil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (16), se lahko zahteva po testiranju potnikov in odredba karantene potnikom, kadar se izvaja, opusti ali spremeni za polno cepljene posameznike, če v državi izvora ni skrb ali pozornost vzbujajočih različic ali pa jih kroži le malo. Razlog za to je, da se verjetnost, da bo polno cepljen potnik pomenil tveganje nadaljnjega prenosa COVID-19, ocenjuje za zelo majhno, razen če to verjetnost povečujejo dejavniki, kot je visoka razširjenost skrb ali pozornost vzbujajočih različic. Zato se za posameznike, ki so polno cepljeni s cepivom proti COVID-19, za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, ne bi smelo zahtevati dodatno s potovanjem povezano testiranje na okužbo s SARS-CoV-2 oziroma s potovanjem povezana samoizolacija ali karantena, kadar se gibljejo znotraj Unije. Hkrati bi bilo treba v trenutnih epidemioloških razmerah v EU/EGP na javnih mestih in ob večjih zbiranjih, tudi med potovanjem, ohraniti blažilne ukrepe v zunajbolnišničnem okolju, kot so omejevanje fizičnih stikov, nošenje obraznih mask ter higiena rok in dihal, ne glede na cepljenost posameznika.

(24)

Za poenostavitev potovanj znotraj Unije bi bilo treba vzpostaviti skupno razumevanje pogojev, pod katerimi bi bilo treba cepljene osebe izvzeti iz omejitev potovanj. Cepljene osebe bi bilo treba izvzeti iz omejitev, potem ko je minilo vsaj 14 dni po polnem cepljenju. Za osebe, ki so prejele drugi odmerek v seriji dveh odmerkov cepiva proti COVID-19, tudi če so prejele odmerka dveh različnih cepiv proti COVID-19 v skladu z nacionalnimi strategijami cepljenja, in osebe, ki so prejele cepivo v enkratnem odmerku, bi se moralo šteti, da so polno cepljene.

(25)

Za hitro izvedbo cepljenja so nekatere države članice vzpostavile politike cepljenja čim več ljudi v skupinah z visokim tveganjem za hud potek bolezni COVID-19. Drugo priporočilo je, da bi bilo treba posameznikom, ki so bili predhodno okuženi s SARS-CoV-2, dati le en odmerek cepiva (pri cepivih z dvema odmerkoma). Glede na poročilo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni z dne 6. maja 2021 devet od 23 držav EU/EGP, ki so se odzvale, priporoča samo en odmerek za posameznike, ki so bili predhodno okuženi (za cepiva z dvema odmerkoma) (17). Obstajajo novi dokazi, da pri posameznikih, ki so bili predhodno okuženi s SARS-CoV-2, en odmerek cepiva Comirnaty in cepiva proti COVID-19 Moderna (cepivi na osnovi mRNA) v primerjavi s posamezniki, ki še niso bili okuženi, povzroči podobne ali višje odzive protiteles ter limfocitov B in T. Poleg tega nekatere študije kažejo, da en odmerek cepiva pri predhodno okuženih posameznikih povzroči podobne odzive protiteles ter limfocitov B in T kot pri neokuženih posameznikih, ki so prejeli dva odmerka cepiva. Pojavljajo se tudi dokazi o višjih ravneh protiteles po enem odmerku cepiva Vaxzevria pri predhodno okuženih posameznikih v primerjavi s posamezniki, ki niso bili predhodno okuženi in so prejeli en odmerek, in zdi se, da en odmerek pri predhodno okuženih posameznikih povzroči podobne odzive protiteles kot pri neokuženih posameznikih, ki so prejeli dva odmerka cepiva. Brez poseganja v pristojnost držav članic, da določijo lastne strategije cepljenja, bi bilo treba tudi osebo, ki je prejela en odmerek cepiva proti COVID-19 (pri cepivih z dvema odmerkoma), za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, potem ko je bila predhodno okužena s SARS-CoV-2, pri potovanju šteti za polno cepljeno, če je v potrdilu o cepljenju navedeno, da je bil program cepljenja po enkratnem odmerku zaključen.

(26)

Države članice bi lahko odpravile omejitve tudi v drugih primerih. V skladu s prvim pododstavkom člena 5(5) uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19, če države članice priznajo dokazilo o cepljenju, da bi dovolile izvzetje iz omejitev prostega gibanja tudi v drugih razmerah, na primer po cepljenju s prvim odmerkom v seriji dveh odmerkov cepiva, pod enakimi pogoji priznajo tudi potrdila o cepljenju za cepiva proti COVID-19, zajeta s prvim pododstavkom člena 5(5) navedene uredbe. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da iz istega razloga priznajo potrdila o cepljenju, izdana za cepivo proti COVID-19 iz drugega pododstavka člena 5(5) uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19.

(27)

Vse več dokazov podpira priporočilo, naj osebe, ki so prebolele laboratorijsko potrjeno okužbo s COVID-19, vsaj v prvih 180 dneh po prvem pozitivnem amplifikacijskem testu nukleinske kisline ne potrebujejo dodatnega s potovanjem povezanega testiranja na okužbo s SARS-CoV-2 oziroma s potovanjem povezane samoizolacije ali karantene pod pogojem, da se ohranijo blažilni ukrepi v zunajbolnišničnem okolju, kot so omejevanje fizičnih stikov, nošenje obraznih mask ter higiena rok in dihal. Na podlagi navedenega številne države članice že izvzemajo ali nameravajo izvzeti osebe, ki so bolezen prebolele, iz omejitev prostega gibanja v Uniji, skorajšnja uvedba interoperabilnega digitalnega potrdila EU o COVID-19 pa bo potnikom olajšala dokazovanje, da so po pozitivnem amplifikacijskem testu nukleinske kisline zaradi okužbe s SARS-CoV-2 bolezen preboleli.

(28)

V skladu s previdnostnim pristopom bi bilo treba vzpostaviti mehanizem zasilne zavore, ki bi državam članicam omogočil, da bi od imetnikov potrdil o cepljenju ali potrdil o preboleli bolezni ponovno zahtevale, da opravijo testiranje na okužbo s SARS-CoV-2 in/ali gredo v karanteno/samoizolacijo, če bi se epidemiološke razmere v državi članici ali regiji znotraj države članice hitro poslabšale, zlasti če bi bila zabeležena velika razširjenost skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2, ki povečujejo prenosljivost ali resnost poteka bolezni ali vplivajo na učinkovitost cepiva. Člen 11(2) uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19 določa, da zadevna država članica v takih primerih ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice, po možnosti 48 ur pred uvedbo takih novih omejitev. Za zagotovitev usklajevanja, zlasti kadar so vzrok za uvedene omejitve nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice SARS-CoV-2, bi moral biti Svet v tesnem sodelovanju s Komisijo na podlagi teh informacij zadolžen za usklajen pregled razmer.

(29)

Da se zagotovi celovitost potujočih družin, se od mladoletnikov, ki potujejo s svojim staršem ali starši ali z drugo osebo, ki jih spremlja, ne bi smela zahtevati s potovanjem povezana karantena ali samoizolacija, če taka zahteva ni določena za osebo, ki jih spremlja, na primer zato, ker ima potrdilo o cepljenju ali potrdilo o preboleli bolezni. Poleg tega bi bilo treba otroke, mlajše od 12 let, izvzeti iz zahteve po s potovanjem povezanem testiranju na okužbo s SARS-CoV-2.

(30)

Države članice se spodbujajo, da, kolikor je mogoče, olajšajo potovanje iz čezmorskih držav ali ozemelj iz člena 355(2) PDEU in navedenih v Prilogi II k PDEU, ali Ferskih otokov.

(31)

Sledenje stikom je osrednji steber boja proti širjenju virusa, zlasti v povezavi s pojavom novih različic. Hkrati je učinkovito in pravočasno sledenje stikom zahtevnejše, kadar ga je treba izvajati preko meja in za veliko število potnikov, ki potujejo tesno skupaj. V ta namen bi morale države članice razmisliti o tem, da bi od oseb, ki na njihovo ozemlje vstopajo s kolektivnimi prevoznimi sredstvi s predhodno dodeljenim sedežem ali kabino, zahtevale, da predložijo obrazec za lokalizacijo potnika (PLF) v skladu z zahtevami glede varstva podatkov, zlasti kadar se testirajo šele ob prihodu. Zato je konzorcij „EU Healthy Gateways“ razvil skupni digitalni obrazec za lokalizacijo potnika (18), ki bi ga države članice lahko uporabljale. Države članice bi bilo treba spodbujati, naj se pridružijo platformi za izmenjavo obrazcev za lokalizacijo potnikov, ki je del sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja, da bi okrepile svoje zmogljivosti za čezmejno sledenje stikom za vse načine prevoza. Platforma za izmenjavo obrazcev za lokalizacijo potnikov bo omogočila varno, pravočasno in učinkovito izmenjavo podatkov med pristojnimi organi držav članic, tako da jim bo omogočila interoperabilno in samodejno pošiljanje informacij iz njihovih obstoječih nacionalnih digitalnih sistemov za obrazce za lokalizacijo potnikov in ustreznih epidemioloških informacij drugim pristojnim organom. V ta namen je Komisija 27. maja 2021 sprejela Izvedbeni sklep Komisije o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2017/253 glede opozoril zaradi resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje in za sledenje stikom v zvezi s potniki, identificiranimi prek obrazcev za lokalizacijo potnikov (19).

(32)

Države članice bi bilo treba spodbujati, naj objavijo ustrezne informacije tudi v strojno berljivi obliki, da bi deležnikom, kot so izvajalci storitev čezmejnega potniškega prevoza, olajšali obdelavo.

(33)

Glede na spreminjajoče se epidemiološko stanje in ob upoštevanju novih pomembnih znanstvenih dokazov, vključno s potrebo po vnovični imunizaciji, da se zagotovi zaščita pred novimi različicami, ali potrebo po rednih obnovitvenih odmerkih, bi morala Komisija ob pomoči Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni še naprej redno pregledovati to priporočilo, zlasti ko bo dosežena visoka stopnja precepljenosti. V okviru tega pregleda bi morala Komisija ocenjevati tudi merila, potrebe po podatkih in pragove iz tega priporočila, vključno s tem, ali bi bilo treba upoštevati druga merila, kot so stopnja testiranja, stopnje hospitalizacije, precepljenost in obseg sekvenciranja, ali prilagoditi pragove, ter svoje ugotovitve posredovati Svetu v preučitev, po potrebi skupaj s predlogom za spremembo tega priporočila –

1.

v točki 8 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

2.

v točki 8 se dodata naslednji točki (d) in (e):

3.

v točki 10 se točke (a), (b) in (c) nadomestijo z naslednjim:

4.

v točki 13 se točke (b), (c) in (d) nadomestijo z naslednjim:

5.

v točki 13 se črta točka (e);

6.

točka 16a se nadomesti z naslednjim:

7.

točka 17 se nadomesti z naslednjim:

8.

vstavi se naslednja točka 17aa:

9.

vstavi se naslednja točka 17ab:

10.

za točko 17b se vstavi naslednji naslov:

11.

točka 18 se nadomesti z naslednjim:

12.

vstavi se naslednja točka 18a:

13.

za točko 18a se vstavi naslednji naslov:

14.

točka 19a se nadomesti z naslednjim:

15.

točka 19b se nadomesti z naslednjim:

16.

vstavi se naslednja točka 19c:

17.

točka 20 se nadomesti z naslednjim:

18.

točka 23 se nadomesti z naslednjim:

19.

točka 25 se nadomesti z naslednjim:

20.

za točko 25 se vstavi naslednji naslov:

21.

vstavi se naslednja točka 25a: