(1)

V skladu z zakonikom morajo nacionalni regulativni organi prispevati k razvoju notranjega trga, tako da na pregleden način sodelujejo med seboj, s Komisijo in Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) iz Uredbe (EU) 2018/1971 Evropskega parlamenta in Sveta (2), da se zagotovi dosledna uporaba zakonika v vseh državah članicah.

(2)

Da odločitve, sprejete na nacionalni ravni, ne bi negativno vplivale na notranji trg elektronskih komunikacij ali cilje regulativnega okvira, morajo nacionalni regulativni organi Komisiji, organu BEREC in nacionalnim regulativnim organom v drugih državah članicah sporočiti osnutke ukrepov iz člena 32(3) zakonika. To uradno obvestilo zato pomeni bistveno postopkovno zahtevo. Posledično lahko neizpolnjevanje te zahteve, tudi v primeru osnutkov sklepov, ki določajo ali spreminjajo predhodno uradno sporočene regulativne obveznosti, privede do razveljavitve ukrepa v skladu z nacionalnim pravom (3).

(3)

Člena 32 in 33 zakonika določata nekatere postopke in zavezujoče roke za obravnavo uradnih obvestil.

(4)

Da bi zagotovili učinkovitost mehanizma sodelovanja in posvetovanja ter prispevali k pravni varnosti, so bila priporočila v zvezi z glavnimi postopkovnimi vidiki uradnih obvestil na podlagi ustreznih določb uvedena s Priporočilom Komisije 2003/561/ES (4). Zaradi nadaljnje poenostavitve in izboljšanja smernic o postopku uradnih obvestil je bilo Priporočilo 2003/561/ES pozneje nadomeščeno s Priporočilom 2008/850/ES (5). S tem priporočilom se posodabljajo veljavne smernice, tako da se v njih odraža nedavna praksa in so upoštevane določbe zakonika.

(5)

Stiki pred priglasitvijo za razpravo o formalnih in vsebinskih vprašanjih v zvezi z osnutki ukrepov pred uradno priglasitvijo so se izkazali za zelo koristne za Komisijo in nacionalne regulativne organe, ki so jih pogosto zahtevali. Med takimi stiki imajo nacionalni regulativni organi priložnost za predstavitev svojih osnutkov ukrepov in odprto razpravo s službami Komisije o predlaganih nacionalnih ukrepih. Zato bi bilo treba nacionalne regulativne organe spodbujati, naj čim prej, pred nacionalnimi posvetovanji in/ali po njih, zahtevajo stike pred priglasitvijo, zlasti za osnutke ukrepov v zvezi s pregledi trga.

(6)

Stiki med službami Komisije in priglasitvenimi nacionalnimi regulativnimi organi so predvideni na različnih stopnjah postopka priglasitve, tudi kadar službe Komisije od nacionalnega regulativnega organa zahtevajo dodatne informacije ali takoj po tem, ko Komisija sprejme dopise s pripombami ali dopise brez pripomb ali sklepe o začetku poglobljene faze preiskave.

(7)

Zakonik nacionalnim regulativnim organom omogoča, da kadar koli umaknejo priglašeni osnutek ukrepa. Če se priglašeni osnutek ukrepa umakne v začetnem enomesečnem obdobju, se priglašeni ukrep vedno izbriše iz registra v varnem elektronskem vmesniku (6). Če pa se priglašeni osnutek ukrepa umakne šele potem, ko Komisija izda sklep, s katerim od nacionalnega regulativnega organa zahteva umik navedenega osnutka ukrepa v skladu s členom 32(6)(a) zakonika, prvotno priglašeni ukrep zaradi preglednosti ostane v varnem elektronskem vmesniku. V obeh primerih se obvestilo o umiku objavi v javnem razdelku varnega elektronskega vmesnika.

(8)

Da bi nacionalnim regulativnim organom zagotovili nadaljnje smernice o vsebini osnutkov ukrepov, to priporočilo opredeljuje nekatere minimalne informacije, ki bi jih bilo treba zagotoviti o vsebini osnutkov ukrepov, da bi jih bilo mogoče ustrezno oceniti. S tem bi se morala zmanjšati tudi količina informacij, ki jih Komisija naknadno zahteva med oceno priglasitve.

(9)

Upoštevati je treba potrebo po zagotovitvi učinkovite ocene na eni strani in čim večji poenostavitvi upravnih postopkov na drugi strani. V zvezi s tem mehanizem priglasitve ne bi smel vključevati nepotrebnih upravnih bremen za zadevne stranke. Da bi Komisija, organ BEREC in drugi nacionalni regulativni organi lažje preučili priglašeni osnutek ukrepa in da bi pospešili postopek, bi morali nacionalni regulativni organi za priglasitve uporabljati komplet obrazcev.

(10)

Da bi povečali preglednost priglašenega osnutka ukrepa in olajšali izmenjavo informacij o takšnih ukrepih med nacionalnimi regulativnimi organi, organom BEREC in Komisijo, bi morali standardni obrazci in kratki obrazci za priglasitev, ki so javno objavljeni, vsebovati jasen povzetek opisa glavnih elementov osnutka ukrepa, ki ga je treba priglasiti. V modelih navedenih obrazcev je navedeno, da bi bilo treba po potrebi zagotoviti informacije, ki se zahtevajo v oddelkih modela, kar pomeni, da za vsak posamezni primer niso ustrezne vse informacije.

(11)

Kratek obrazec za priglasitev bi bilo treba uporabiti za nekatere kategorije osnutkov ukrepov ponavljajočega se in/ali tehničnega značaja, da se zmanjša upravno breme za vse zadevne stranke. Nacionalni regulativni organi pogosto spreminjajo tehnične podrobnosti predhodno naloženih popravnih ukrepov, da bi upoštevali spremembe zadevnih gospodarskih kazalnikov ali dejavnikov (kot so spremembe stroškov opreme, stopnja inflacije ali najemnine za nepremičnine) ali da bi posodobili napovedi ali predpostavke. S kratkim obrazcem za priglasitev bi bilo treba priglasiti samo spremembe ali posodobitve podrobnosti, ki ne spreminjajo narave ali splošnega obsega že obstoječih popravnih ukrepov. Ocena takšnih vrst osnutkov ukrepov bo verjetno manj zapletena; ker je že bila izvedena v preteklosti, jo torej lahko Komisija dokonča v manj kot enem mesecu. Podobno pretekla praksa Komisije kaže, da ocena teh vrst osnutkov ukrepov pogosto ni privedla do pripomb Komisije za nacionalni regulativni organ v skladu s členom 32(3) zakonika. Zato je v Priporočilu pojasnjeno, v katerih primerih se lahko uporabi kratek obrazec za priglasitev.

(12)

Po drugi strani pa bi bilo treba bistvene spremembe narave ali obsega popravnih ukrepov, ki imajo precejšen vpliv na trg, kot so spremembe metodologij, ki se uporabljajo za izračun stroškov ali cen (7), določitev razponov ali spremembe ravni cen (razen posodobitev cen, ki preprosto odražajo spremembe zadevnih zgoraj opisanih gospodarskih kazalnikov ali dejavnikov), priglasiti z uporabo standardnega obrazca za priglasitev.

(13)

Komplet obrazcev za priglasitev bi moral po potrebi vključevati tudi navedbe o vsebini priglasitev, povezanimi z novimi določbami, uvedenimi z zakonikom. To vključuje zlasti priglasitve, ki spadajo na področje uporabe členov 61 in 76 zakonika (obveznosti simetričnega dostopa in ponudbe sovlaganja) ter na področje uporabe členov 78 do 81 zakonika (prostovoljna ločitev, prevzem zavez, izključno veleprodajna podjetja, in migracija z obstoječe infrastrukture).

(14)

Mehanizem, ki Komisiji omogoča, da od nacionalnih regulativnih organov zahteva umik načrtovanih ukrepov v zvezi z opredelitvijo trga in določitvijo podjetij kot podjetij s pomembno tržno močjo, kadar bi taki ukrepi ustvarili oviro za notranji trg ali bi bili nezdružljivi s pravom Unije, je bistveno prispeval k enotnim regulativnim pristopom med državami članicami. Mehanizem se je izkazal za učinkovitega pri razjasnitvi okoliščin, v katerih bi bilo treba uporabiti predhodno urejanje.

(15)

Izkušnje s postopkom na notranjem trgu v skladu s členoma 7 in 7a Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES (8) so pokazale, da bi neskladja pri uporabi popravnih ukrepov s strani nacionalnih regulativnih organov pod podobnimi tržnimi pogoji ogrozila notranji trg na področju elektronskih komunikacij.

(16)

Z zakonikom so bila na Komisijo prenesena nova pooblastila, da, kadar se organ BEREC strinja z njenimi pomisleki, od nacionalnega regulativnega organa zahteva umik osnutkov ukrepov v zvezi (i) z razširitvijo obveznosti prek prve koncentracijske ali razdelilne točke, da se odpravijo velike in stalne ekonomske ali fizične ovire za podvajanje (člen 61(3) zakonika), ali (ii) z regulativno obravnavo novih zelo visokozmogljivih omrežij (VHCN) (člen 76 zakonika).

(17)

Za doseganje splošnih ciljev iz člena 3 zakonika, zlasti ciljev odpravljanja preostalih ovir za notranji trg in spodbujanja regulativne predvidljivosti, je bistvenega pomena popolna skladnost z mehanizmom priglasitve iz člena 32 zakonika.

(18)

Da bi se povečali preglednost in učinkovitost mehanizma posvetovanja iz člena 32, bi morali imeti Komisija, drugi nacionalni regulativni organi in organ BEREC možnost hitro preveriti, ali in kako je priglasitveni nacionalni regulativni organ upošteval pripombe v zvezi s priglašenim osnutkom ukrepa. V ta namen bi moral nacionalni regulativni organ, ko Komisiji, organu BEREC ali drugim nacionalnim regulativnim organom po prejemu njihovih pripomb sporoči sprejeti ukrep, podrobno navesti, kako je te pripombe kar najbolj upošteval.

(19)

Zahteve nacionalnih regulativnih organov za podaljšanje roka za priglasitev nove analize trga v skladu s členom 67(5) zakonika morajo vsebovati zadostne in utemeljene informacije, ki Komisiji omogočajo, da oceni, ali naj odobri zahtevano podaljšanje.

(20)

V skladu s členom 34 zakonika je organ BEREC podal svoje mnenje o tem priporočilu (9)12. februarja 2021 –