(1)

Člen 165(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je cilj dejavnosti Unije med drugim spodbujanje participacije mladih v demokratičnem življenju v Evropi.

(2)

27 voditeljev držav ali vlad se je 16. septembra 2016 v Načrtu iz Bratislave zavezalo „zagotavljanju boljših priložnosti za mlade“, zlasti s podporo Unije za države članice v boju proti brezposelnosti mladih in okrepljenimi programi Unije za mlade.

(3)

Voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Komisije so se v Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 zavezali prizadevanju za Unijo, „v kateri bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini“.

(4)

Strategija Evropske unije za mlade za obdobje 2019–2027, ki temelji na resoluciji Sveta z dne 26. novembra 2018 (3), priznava, da mladi sami oblikujejo svoja življenja, prispevajo k pozitivnim spremembam v družbi in bogatijo ambicije Unije. Priznava tudi, da lahko mladinska politika pomaga ustvariti prostor, v katerem imajo mladi možnost, da izkoristijo priložnosti in se poistovetijo z vrednotami Unije. Pretekla evropska leta, kot so evropsko leto železnic 2021, evropsko leto kulturne dediščine 2018, evropsko leto državljanov 2013–2014 in evropsko leto prostovoljstva 2011, so prinesla dragocene izkušnje, ki bi morale biti podlaga za prihodnja prizadevanja za vključevanje in opolnomočenje mladih pri oblikovanju njihove in evropske prihodnosti.

(5)

Instrument NextGenerationEU, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (4), zagotavlja pospešitev zelenega in digitalnega prehoda ter nudi možnost, da iz pandemije COVID-19 skupaj izstopimo močnejši. Instrument NextGenerationEU ponovno odpira perspektive s številnimi možnostmi za mlade, ki vključujejo kakovostna delovna mesta in prilagajanje družbenim spremembam. Cilj Unije je, da bi bili mladi povsem vključeni v uvajanje instrumenta NextGenerationEU, kar bi okrepilo njihovo vlogo v zelenem in digitalnem prehodu.

(6)

Predsednik Komisije je 15. septembra 2021 v govoru o stanju v Uniji napovedal, da bo Komisija leto 2022 predlagala za evropsko leto mladih (v nadaljnjem besedilu: evropsko leto). Predsednik Komisije je poudaril, da pri mladih črpa navdih za oblikovanje prihodnosti Evrope, in dodal, da, „če želimo oblikovati Unijo po meri mladih, jim je treba tudi omogočiti, da sooblikujejo prihodnost Evrope“. Evropa potrebuje vizijo, zanimanje in participacijo vseh mladih, da bi zgradila boljšo prihodnost, in mora mladim zagotoviti priložnosti, da bo ta prihodnost bolj zelena, digitalna in vključujoča. Zato je predsednik predlagal „leto, posvečeno hvaležnosti mladim, ki so toliko žrtvovali za druge“.

(7)

Evropsko leto bi moralo spodbuditi razmislek o prihodnosti mladih in njihovi dejavni participaciji pri gradnji evropske prihodnosti. Zato bi bilo treba politike za mlade vključiti v vse ustrezne politike Unije.

(8)

Aktivna participacija mladih v demokratičnih procesih je ključnega pomena za sedanjost in prihodnost Evrope in njenih demokratičnih družb. V skladu s sklepi Sveta z dne 1. decembra 2020 o spodbujanju demokratične ozaveščenosti in demokratičnega udejstvovanja mladih v Evropi (5) in z dne 21. junija 2021 o krepitvi upravljanja na več ravneh pri spodbujanju participacije mladih v postopkih odločanja (6), s sporočilom Komisije z dne 3. decembra 2020 o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo in resolucijo Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2015 o reformi evropske volilne zakonodaje (7) je zato cilj evropskega leta okrepiti aktivno sodelovanje mladih v demokratičnem življenju v Evropi, tudi s podpiranjem aktivnosti participacije za mlade iz različnih okolij v procesih, kot je Konferenca o prihodnosti Evrope, s spodbujanjem državljanskega udejstvovanja in prostovoljskih pobud z namenom ozaveščanja o skupnih vrednotah Unije in temeljnih pravicah ter evropski zgodovini in kulturi, s povezovanjem mladih in nosilcev odločanja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije in s prispevanjem k procesu evropskega povezovanja.

(9)

Resolucija Združenih narodov z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030) priznava ključno vlogo mladih kot nosilcev sprememb na mednarodnem prizorišču in navaja, da je treba mlade podpreti, „da bi njihove neskončne zmogljivosti za aktivizem usmerili v oblikovanje boljšega sveta“. Evropsko leto je konkreten prispevek k Agendi 2030, ki poudarja, da so „otroci, mlade ženske in mladi moški ključni nosilci sprememb“, in bi moralo zagotoviti nov zagon pri izvajanju Agende 2030, pot k trajnostnemu razvoju ter zmogljivost mladih, da oblikujejo sedanjost in prihodnost – ne le Unije, temveč tudi partnerskih držav Unije in našega planeta kot celote.

(10)

V skladu s sklepi Sveta z dne 5. junija 2020 o mladih v zunanjem delovanju, v katerih je poudarjen prispevek mladih generacij k izgradnji močnejših, bolj legitimnih, miroljubnih in demokratičnih družb, bi moralo evropsko leto prispevati k večji participaciji mladih v zunanjem delovanju Unije na vseh področjih politike, ustvariti nove priložnosti za izobraževanje, učenje in izmenjave, razviti partnerstva in dialog med mladimi iz Unije in partnerskih držav, vključno z vzhodnim partnerstvom, Zahodnim Balkanom in južnim sosedstvom, izkoristiti obstoječe platforme za dialog in partnerstva mladih, kot sta vozlišče Afriške in Evropske unije za mladinsko sodelovanje in posvetovalna skupina Unije za mlade Youth Sounding Board, ter povečati vlogo udejstvovanja mladih v ukrepih strateškega komuniciranja in javne diplomacije.

(11)

Evropski cilji mladih, ki so sestavni del strategije Evropske unije za mlade 2019–2027 in ki so jih razvili mladi v korist mladih v okviru mladinskega dialoga EU, pričajo, da si mnogi mladi Evropejci želijo imeti besedo pri oblikovanju usmeritev za prihodnji razvoj Unije.

(12)

Evropsko leto bi moralo spodbuditi uspešno izvajanje načela 1 evropskega stebra socialnih pravic (8), ki določa, da ima vsakdo „pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja“. Evropsko leto bi zato moralo pripomoči k doseganju vidnega napredka pri vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, katerega cilj je spodbuditi mlade k osebni, socialni in poklicni izpolnitvi ter podpirati državljansko vzgojo z vzpostavitvijo pravega evropskega učnega prostora in odstranitvijo ovir za samodejno vzajemno priznavanje diplom, kvalifikacij in obdobij izobraževanja v Uniji. Evropsko leto bi moralo upoštevati socialni položaj in dobrobit mladih. Evropsko leto bi moralo prispevati k uspešnemu izvajanju načela 3 evropskega stebra socialnih pravic, v katerem je poudarjeno, da „ima vsakdo pravico do enakega obravnavanja in enakih možnosti v zvezi z zaposlitvijo, socialno zaščito, izobraževanjem ter dostopom do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti“.

(13)

Evropsko leto bi moralo podpirati prizadevanja Unije za povečanje zaposlitvenih možnosti za mlade, kot del načrta za okrevanje po pandemiji COVID-19, kot je navedeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 8. oktobra 2020 o jamstvu za mlade (9), v kateri je poudarjeno, da so ukrepi omejitve gibanja povzročili nenadno motnjo formalnega in neformalnega izobraževanja, pa tudi priložnostnega učenja, pripravništev, praktičnih usposabljanj, vajeništev in zaposlitev mladih, ter so vplivali na njihov dohodek, možnosti zaslužka in dobrobit, tudi na zdravje, zlasti duševno. Evropski parlament je v tej resoluciji in v svoji resoluciji z dne 17. decembra 2020 o močni socialni Evropi za pravičen prehod (10) obsodil prakso neplačanega praktičnega usposabljanja, kadar ni povezano s pridobitvijo izobraževalnih kvalifikacij, saj gre pri tem za izkoriščanje mladih delavcev in kršenje njihovih pravic. V svoji resoluciji z dne 17. decembra 2020 je Evropski parlament pozval Komisijo, naj predloži pravni okvir za učinkovito in izvršljivo prepoved neplačanega praktičnega usposabljanja, pripravništva in vajeništva.

(14)

Evropsko leto bi moralo dodatno spodbuditi oblikovanje kakovostnih zaposlitvenih možnosti za mlade na podlagi pobude za podporo zaposlovanju mladih, tudi s Priporočilom Sveta z dne 30. oktobra 2020 o okrepljenem jamstvu za mlade (11) in novo pobudo ALMA (Aim, Learn, Master, Achieve), ki jo je predlagala Komisija in naj bi se izvajala v okviru Evropskega socialnega sklada plus, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Pobuda ALMA bi morala biti program čezmejne mobilnosti mladih za prikrajšane ljudi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali ne usposabljajo.

(15)

Evropsko leto bi moralo prispevati k priznavanju mladinskega dela ter ciljem resolucije Sveta z dne 1. decembra 2020 o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo (13) (v nadaljnjem besedilu: evropska agenda za mladinsko delo) in bonskega procesa ter tako prispevati h krepitvi struktur mladinskega dela, da bi postale vzdržne in odpornejše v vseh delih Unije, ter čezmejnega sodelovanja. Evropsko leto bi moralo tudi spodbuditi potrjevanje kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem, tudi prek mladinskega dela, hkrati pa priznati visoko vrednost učenja v mladinskem delu, poleg formalnega izobraževanja, ter potrebo po okrepitvi partnerstva med mladinskim delom in formalnim izobraževanjem.

(16)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 10. februarja 2021 o vplivu COVID-19 na mlade in šport (14) poudaril, da pandemija COVID-19 še posebej hudo vpliva na mlade, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni ali se ne usposabljajo, in izpostavil, da se je treba spopasti s težavami, s katerimi se soočajo mladi iz ranljivih skupin, tudi mladi invalidi. V resoluciji tudi ugotavlja, da se brezposelnost in revščina mladih od začetka pandemije COVID-19 nenehno povečujeta, ter poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje katastrofalnih učinkov na zaposlovanje mladih. Poleg tega opozarja na vlogo prostovoljstva pri razvoju življenjskih in delovnih spretnosti za mlade ter meni, da bi lahko program Evropska solidarnostna enota, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/888 Evropskega parlamenta in Sveta (15), pomagal mladim, da svoje možnosti razširijo preko lokalnega okolja.

(17)

Pandemija COVID-19 je pustila globoke socialne in ekonomske posledice v naši družbi kot celoti in je povzročila doslej največji porast težav z duševnim zdravjem, zlasti med mladimi. Zato bi moralo evropsko leto spodbujati razpravo in razvoj trajnostnih rešitev, vključno s preventivnimi ukrepi, da bi pripomogli k reševanju teh izzivov.

(18)

Evropsko leto bi moralo podpirati uveljavljanje evropske agende za mladinsko delo ter sklepov Sveta z dne 5. junija 2019 o mladih in prihodnosti dela (16), z dne 10. decembra 2019 o digitalnem mladinskem delu (17) in z dne 7. decembra 2017 o pametnem mladinskem delu (18).

(19)

Evropsko leto bi moralo odražati pomen reševanja podnebnih in naravnih kriz v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (19) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), ter za doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in Evropskega soglasja o razvoju, zato bi moralo evropsko leto prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in ukrepov, povezanih z naravo, ter k pravičnemu in vključujočemu izvajanju ciljev, določenih v sporočilu Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor, misijam Obzorja Evropa, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (20), ter svežnju „Pripravljeni na 55“, opredeljenemu v sporočilu Komisije z dne 14. julija 2021 z naslovom „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti, zlasti s spodbujanjem mladih k oblikovanju lastnih pobud in ustvarjalnih zamisli za doseganje teh ciljev z namenom priznavanja ustvarjalnega in inovativnega potenciala in sposobnosti mladih.

(20)

Evropsko leto bi moralo dati dodaten zagon uresničevanju Resolucije Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2020 o učinkovitih ukrepih za bolj „zelena“ programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa ter Evropsko solidarnostno enoto (21), v kateri je poudaril, da je Erasmus+ zaradi podpore za formalno in neformalno izobraževanje, učenje in usposabljanje ter aktivnosti participacije mladih bistvenega pomena za ozaveščanje Evropejcev, zlasti mladih generacij, in spodbujanje, da si dejavno in na podlagi informacij oblikujejo stališče o trajnostnosti in relevantnih politikah ter postanejo angažirani in ozaveščeni državljani. V navedeni resoluciji je Evropski parlament poudaril tudi pomembno vlogo, ki jo imajo pri tem mladinske organizacije in organizacije civilne družbe, in sicer z izmenjavami najboljših praks in izvajanjem projektov, s katerimi se mlajše generacije ozaveščajo o trajnostnosti.

(21)

Evropsko leto bi moralo temeljiti na evropskih prireditvah in pobudah, kot so Evropski mladinski dogodek, evropski teden mladih, evropska prestolnica mladih, evropska prestolnica kulture, dan Evrope in dnevi evropske dediščine ter kampanja Sveta Evrope „Mladi za demokracijo, demokracija za mlade“, ter z njimi iskati sinergije.

(22)

Predsednik Komisije je v govoru o stanju v Uniji poudaril, da „Evropa potrebuje vse svoje mlade“. Uresničevanje ciljev evropskega leta bi moralo potekati na povsem vključujoč način in bi moralo dejavno spodbujati participacijo mladih iz različnih okolij, mladih z manj priložnostmi in mladih iz najbolj oddaljenih regij, v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2021/1877 (22).

(23)

Pomembno je, da se z evropskim letom poveča tudi zanimanje mladih za demokratično življenje in volilni proces, zlasti na ravni Unije, ter njihova dejavna participacija pri tem. Raziskava Eurobarometra po volitvah v Evropski parlament leta 2019 je pokazala, da je bila volilna udeležba na volitvah v Evropski parlament 2019 med mladimi precej višja (42 %) kot na volitvah v Evropski parlament leta 2014 (28 %). Volilno udeležbo med mladimi bi bilo treba še naprej spodbujati.

(24)

Evropsko leto temelji na načelih Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Evropsko leto si prek ukrepov in dejavnosti zlasti prizadeva zagotoviti polno enakost spolov ter nediskriminacijo na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo Listine. Strategija EU o otrokovih pravicah, opredeljena v Sporočilu Komisije z dne 24. marca 2021 z naslovom Strategija EU o otrokovih pravicah, in evropsko jamstvo za otroke, vzpostavljeno s Priporočilom Sveta (EU) 2021/1004 (23), določata nov standard za udeležbo otrok in najstnikov ter otroke in mlade priznavata kot aktivne državljane in nosilce sprememb.

(25)

Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izvajanja evropskega leta bi moralo evropsko leto čim bolje izkoristiti že obstoječe izvedbene mehanizme. Da bi čim bolje izkoristili dodano vrednost evropskega leta in dosegli dodaten pozitiven učinek na mlade, bi si bilo treba prizadevati za sinergije in dopolnjevanje zlasti med evropskim letom in programi Unije, vključno s programi mednarodnih razsežnosti, posebej namenjenimi mladim, ter programi, ki niso čeznacionalni ali mednarodni, zlasti programi v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem, športom, kulturo in mediji, mladimi in njihovim zdravjem, vključno z duševnim zdravjem, ter solidarnostjo, prostovoljstvom, zaposlovanjem in socialnim vključevanjem, raziskavami in inovacijami, industrijo in podjetništvom, digitalno politiko, kmetijstvom in razvojem podeželja, kadar imajo ti programi poudarek na mladih kmetih, okoljem in podnebjem, kohezijsko politiko, migracijami, varnostjo ter mednarodnim sodelovanjem in razvojem. Treba bi si bilo prizadevati za sinergije in dopolnjevanje med evropskim letom in dejavnostmi držav članic. Treba bi bilo še naprej razvijati sinergije in dopolnjevanje med takimi programi Unije in dejavnostmi držav članic.

(26)

Z ustvarjanjem okolja za sočasno spodbujanje ciljev evropskega leta na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni je mogoče doseči večjo sinergijo in boljšo uporabo virov. Komisija bi morala v zvezi s tem zagotoviti pravočasne informacije Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter organom in združenjem, ki se ukvarjajo z mladimi na ravni Unije, ter tesno sodelovati z njimi. Da bi imele dejavnosti, razvite v okviru evropskega leta, evropsko razsežnost, je pomembno spodbujati države članice k medsebojnemu sodelovanju.

(27)

Usklajevanje evropskega leta na ravni Unije bi moralo omogočiti soustvarjanje. Komisija bi morala organizirati skupna ali ločena srečanja z deležniki in predstavniki organizacij ali organov na področju mladine ter nacionalnimi koordinatorji, da bi pomagali sooblikovati in izvajati evropsko leto na ravni Unije. Na teh srečanjih ter pri vzpostavljanju stikov z različnimi deležniki ter predstavniki organizacij ali organov na področju mladine, bi moral imeti ključno vlogo koordinator EU za mlade.

(28)

Poudarek evropskega leta bi moral biti tudi na ukrepih in dejavnostih z morebitno evropsko dodano vrednostjo. Evropsko dodano vrednost je treba razumeti široko, prikaže pa se na različne načine, denimo z ukrepi ali dejavnostmi s čeznacionalno razsežnostjo, zlasti s sodelovanjem, katerega cilj je doseči trajnosten sistemski učinek ali prispevati k evropski identiteti mladih, njihovi ozaveščenosti o vrednotah Unije in temeljnih pravicah, vključno z enakostjo spolov, in poistovetenju z njimi ter njihovi zmožnosti sodelovanja v predstavniški in participativni demokraciji Unije.

(29)

Evropsko leto bi moralo spodbujati razširjanje dobre prakse, izvajanje študij in raziskav ter zbiranje podatkov, statističnih podatkov in drugih kvalitativnih ali kvantitativnih informacij o položaju mladih v Uniji, tudi o posledicah pandemije COVID-19, z uporabo virov, kot so mladinski wiki, poročilo EU o mladih in indeks napredka mladih.

(30)

Na ravni Unije bi bilo treba potrebna finančna sredstva za izvajanje tega sklepa določiti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Najmanjši operativni proračun za izvajanje tega sklepa bi moral biti osem milijonov EUR. Dodatno finančno podporo evropskemu letu bi morali, v kolikor imajo razpoložljiva sredstva in v skladu z veljavnimi pravili, nameniti ustrezni programi in instrumenti Unije. Financiranje evropskega leta ne bi smelo škoditi financiranju drugih projektov v sedanjih programih Unije in bi moralo biti usmerjeno v zagotavljanje trajne zapuščine evropskega leta, tudi po letu 2022. Financiranje navedene zapuščine bi moralo biti opredeljeno v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, brez poseganja v pooblastila proračunskega organa in v skladu s členom 314 PDEU.

(31)

Ker ciljev tega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(32)

Glede na vpliv pandemije COVID-19 na mlade ter posledično nujno potrebo po izpolnitvi cilja evropskega leta, da se po pandemiji poklonimo mladim, jih podpremo in vključimo, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, PDEU in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(33)

Zaradi posledic pandemije COVID-19 je za zagotovitev hitrega izvajanja evropskega leta potrebna pravočasna uporaba tega sklepa. Ta sklep bi moral nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije in bi se moral uporabljati od 1. januarja 2022 –

(a)

obnoviti pozitivne obete za mlade in se pri tem zlasti osredotočiti na negativne učinke, ki jih je zanje imela pandemija COVID-19, obenem pa poudariti, kako zeleni prehod, digitalni prehod ter druge politike Unije prinašajo priložnosti za mlade in za družbo na splošno, pri čemer se bo opiralo na ukrepe, vizije in spoznanja mladih, da bi se dodatno okrepil in poživil skupni evropski projekt, prisluhnilo mladim ob upoštevanju njihovih potreb in pomislekov, ter mlade podpreti pri oblikovanju konkretnih in vključujočih priložnosti in rezultatov, pri čemer je treba čim bolje izkoristiti instrumente Unije;

(b)

opolnomočiti in podpreti mlade, tudi prek mladinskega dela, zlasti tiste z manj priložnostmi, mlade iz prikrajšanih in raznolikih okolij, mlade iz ranljivih in marginaliziranih skupin, mlade s podeželskih, oddaljenih, obrobnih in manj razvitih območij, ter mlade iz najbolj oddaljenih regij, da pridobijo ustrezno znanje in kompetence ter tako postanejo aktivni in prizadevni državljani in nosilci sprememb v duhu evropskega občutka pripadnosti, vključno z dodatnimi prizadevanji za krepitev zmogljivosti na področju participacije mladih in državljanskega udejstvovanja med mladimi in med vsemi deležniki, ki zastopajo njihove interese, ter s sodelovanjem mladih iz različnih okolij v ključnih posvetovalnih procesih, kot sta Konferenca o prihodnosti Evrope in proces mladinskega dialoga EU;

(c)

podpirati mlade, da bi bolje razumeli, in dejavno spodbujati različne priložnosti, ki so jim na voljo in izhajajo iz javnih politik na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi se podprl njihov osebni, socialni, ekonomski in poklicni razvoj v zelenem, digitalnem in vključujočem svetu, obenem pa skušati odpraviti preostale ovire, ki so temu napoti;

(d)

mladinsko politiko vključevati v vsa ustrezna področja politik Unije v skladu s strategijo Evropske unije za mlade za obdobje 2019–2027, da bi se spodbudilo vključevanje mladinske perspektive v oblikovanje politik na vseh ravneh.