(1)

Členi 10a(5), 10a(5a) in 10a(8) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) določajo največjo letno količino pravic, ki je osnova za izračun brezplačno dodeljenih pravic napravam, ki niso zajete v členu 10a(3) navedene direktive.

(2)

Da bi se upošteval delež pravic, ki se prodajo na dražbi, določen v členu 10 Direktive 2003/87/ES, se ne bi smelo preseči največje količine brezplačno dodeljenih pravic iz člena 10a(5) Direktive 2003/87/ES, zmanjšane za količino iz člena 10a(8) in po potrebi ob upoštevanju razpoložljive dodatne količine, določene v členu 10a(5a) navedene direktive. Za zagotovitev, da se navedena največja letna količina pravic ne preseže, bi bilo treba po potrebi uporabiti letni medsektorski korekcijski faktor, ki na enoten način zmanjša število brezplačnih pravic za vsako napravo, upravičeno do brezplačne dodelitve.

(3)

Komisija v skladu s členom 14(6) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 po priglasitvi predhodnih letnih količin brezplačnih pravic za ustrezno obdobje dodelitve določi medsektorski korekcijski faktor za vsako leto navedenega obdobja dodelitve.

(4)

Medsektorski korekcijski faktor, ki se uporablja vsako leto v obdobju dodelitve 2021–2025 za naprave, ki niso opredeljene kot proizvajalci električne energije in niso novi udeleženci, bi bilo treba določiti na podlagi predhodne letne količine brezplačno dodeljenih pravic do emisije v posameznem obdobju dodelitve, pri čemer so izključene brezplačne pravice, dodeljene napravam, ki jih države članice izključijo iz sistema Unije za trgovanje z emisijami (EU ETS) v skladu s členom 27 ali 27a Direktive 2003/87/ES, vključene pa so brezplačne pravice, dodeljene napravam, ki jih države članice vključijo v skladu s členom 24 navedene direktive.

(5)

Skupna količina pravic za Unijo iz člena 9 Direktive 2003/87/ES za leto 2021 znaša 1 571 583 007, kot je določeno v členu 1 Sklepa Komisije (EU) 2020/1722 (3). V skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 10(1) Direktive 2003/87/ES je bila največja (letna) količina iz člena 10a(5) izračunana kot 43 % od 1 571 583 007 pravic, kar znaša 675 780 693 pravic. Od te količine 675 780 693 pravic bi bilo treba v skladu s členom 10a(8) Direktive 2003/87/ES letno odšteti 32 500 000 pravic, kar bi privedlo do najvišje količine za leto 2021, in sicer 643 280 693 pravic. V skladu s členom 10a(5a) Direktive 2003/87/ES bi se za povečanje največje količine uporabil dodatni znesek v višini do 3 % skupne količine pravic, ki v času desetletnega obdobja 2021–2030 znaša 413 420 157 pravic, če bi predhodne letne količine brezplačnih pravic na napravo, kakor so jih predložile države članice in države Efte, ki so del EGP, ob uporabi ustreznega faktorja iz Priloge V k Delegirani uredbi (EU) 2019/331, presegale največjo količino iz člena 10a(5) Direktive. Vendar pa temu ni bilo tako. Zato bi moral medsektorski korekcijski faktor znašati 100 %.

(6)

Vse neporabljene pravice iz največjih količin v letu 2021 bi bilo treba dati na voljo v naslednjem letu, tj. v letu 2022. Ta logika bi se morala še naprej uporabljati za naslednja leta v obdobju dodelitve od 2021 do 2025 iz točke 15 člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2019/331.

(7)

Največje količine iz členov 10a(5), 10a(5a) in 10a(8) Direktive 2003/87/ES, usklajena pravila dodeljevanja in medsektorski korekcijski faktor se uporabljajo v državah Efte, ki so del EGP (4). Zato je treba upoštevati predhodne letne količine brezplačno dodeljenih pravic do emisij v obdobju 2021–2025 na podlagi podatkov, ki jih je Nadzorni organ Efte sprejel v zvezi z Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško. Izračuni iz uvodne izjave 5 odražajo to potrebo –