(1)

Od leta 2013 se pravice do emisije upravljavcem naprav, ki so vključene v sistem Unije za trgovanje z emisijami (EU ETS), dodeljujejo na dražbi. Upravičeni upravljavci bodo še naprej prejemali brezplačne pravice v obdobju trgovanja 2021–2030. Število pravic, ki jih prejme posamezni upravljavec, se določi na podlagi usklajenih pravil na ravni Unije, ki so navedena v Direktivi 2003/87/ES in Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/331 (2).

(2)

Od držav članic se je v skladu s Prilogo IV k Delegirani uredbi (EU) 2019/331 zahtevalo, da Komisiji do 30. septembra 2019 predložijo svoje nacionalne izvedbene ukrepe, ki naj vsebujejo seznam naprav na njihovem ozemlju, ki so zajete v Direktivi 2003/87/ES, skupaj z informacijami o proizvodni dejavnosti, prenosih toplote in plinov, proizvodnji električne energije in emisijah na ravni podnaprav za pet koledarskih let izhodiščnega obdobja (2014–2018).

(3)

Za zagotovitev kakovosti in primerljivosti podatkov so države članice svoje nacionalne izvedbene ukrepe predložile z uporabo elektronske predloge, ki jo je zagotovila Komisija v skladu s členom 14(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 in je vključevala ustrezne podatke za vsako napravo. Države članice so predložile tudi metodološko poročilo, ki opredeljuje postopek zbiranja podatkov, ki so ga izvedli njihovi organi.

(4)

Zaradi številnih predloženih informacij in podatkov je Komisija najprej preverila popolnost vseh nacionalnih izvedbenih ukrepov. Kjer je Komisija ugotovila nepopolnosti, je od zadevnih držav članic zahtevala dodatne informacije. Kot odgovor na to zahtevo so zadevni organi predložili dodatne informacije za dopolnitev predloženih nacionalnih izvedbenih ukrepov.

(5)

Komisija je nato ocenila nacionalne izvedbene ukrepe na podlagi meril iz Direktive 2003/87/ES in Delegirane uredbe (EU) 2019/331, pri čemer je upoštevala smernice Komisije za države članice, objavljene med januarjem in aprilom 2020. Ta preverjanja skladnosti so bila druga faza ocene nacionalnih izvedbenih ukrepov.

(6)

Preverjanja skladnosti nacionalnih izvedbenih ukrepov so bila izvedena za vsako državo članico in vsako napravo posebej in v primerjavi z drugimi napravami v istem sektorju. V okviru te celovite ocene je Komisija analizirala skladnost samih podatkov ter skladnost podatkov s pravili za usklajeno brezplačno dodelitev na ravni Unije za 4. fazo Delegirane uredbe (EU) 2019/331. Komisija je preučila upravičenost naprav do brezplačne dodelitve, razdelitev naprav na podnaprave in njihove meje v zvezi z uporabo pravilnih referenčnih vrednosti. Glede na to, da se podatki uporabljajo za izračun revidiranih referenčnih vrednosti, je Komisija posebno pozornost namenila določanju pripisanih emisij vsake podnaprave. Zaradi znatnega učinka na dodelitve je Komisija poleg tega podrobno analizirala podatke v zvezi z izračunom preteklih ravni dejavnosti naprav v izhodiščnem obdobju. Komisija je preučila tudi, ali je vključitev posamezne naprave na sezname nacionalnih izvedbenih ukrepov v skladu z določbami Priloge I k Direktivi 2003/87/ES.

(7)

Opravljene so bile nadaljnje poglobljene analize podatkov za posamezne naprave, ki so vplivali na izračun revidiranih referenčnih vrednosti, in za vsako državo članico. Posebne ocene so temeljile na analizi tveganj, ki je upoštevala več meril, vključno z intenzivnostjo emisij za vsako podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode.

(8)

Na podlagi rezultatov teh pregledov je Komisija izvedla podrobno oceno naprav, za katere so bile ugotovljene morebitne nepravilnosti pri uporabi usklajenih pravil dodeljevanja. V zvezi s temi napravami so bila od pristojnih organov zadevnih držav članic zahtevana dodatna pojasnila.

(9)

Glede na rezultate te ocene skladnosti je bilo ugotovljeno, da so nacionalni izvedbeni ukrepi Belgije, Bolgarije, Češke, Danske, Nemčije, Estonije, Irske, Grčije, Španije, Francije, Hrvaške, Italije, Cipra, Latvije, Litve, Luksemburga, Malte, Madžarske, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske skladni z Direktivo 2003/87/ES in Delegirano uredbo (EU) 2019/331, z izjemami, navedenimi v nadaljevanju. Ugotovljeno je bilo, da so naprave, ki so jih te države članice vključile v nacionalne izvedbene ukrepe, upravičene do brezplačne dodelitve in odkrita niso bila nobena neskladja v zvezi s pravili za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije, z izjemami, navedenimi v nadaljevanju.

(10)

Ob upoštevanju rezultatov ocene pa nekateri vidiki nacionalnih izvedbenih ukrepov, ki sta jih predložili Finska in Švedska, niso združljivi z merili iz Direktive 2003/87/ES in Delegirane uredbe (EU) 2019/331.

(11)

Finska in Švedska sta predlagali vključitev 51 naprav, ki uporabljajo izključno biomaso. Nekatere od teh naprav so bile predmet enostranske vključitve v obdobju 2004–2007, ki jo je Komisija odobrila v skladu s členom 24 Direktive 2003/87/ES. Vendar so bile naprave, ki uporabljajo izključno biomaso, pozneje izključene iz sistema EU za trgovanje z emisijami v skladu z novo določbo iz odstavka 1 Priloge I k Direktivi 2003/87/ES. Ta določba je bila v direktivo o EU ETS uvedena z Direktivo 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) in od 1. januarja 2013, ko se je začela uporabljati, določa novo področje uporabe sistema ETS, ki velja tudi za predhodne vključitve. Zato je treba vključitev naprav, ki uporabljajo izključno biomaso, zavrniti za vsa leta izhodiščnega obdobja, vključno z leti, ko so bile vključene na seznamu iz člena 11(1) Direktive 2003/87/ES.

(12)

Švedska je predlagala vključitev naprave, katere emisije izvirajo iz apnene peči, v kateri se žge apneno blato kot ostanek od predelave kemikalij za kuhanje v obratih za proizvodnjo sulfatne celuloze. Postopek pridobivanja apna iz apnenega blata je zajet v opredelitvah meja sistema za sulfatno celulozo iz kratkih/dolgih vlaken. Zadevna naprava torej dovaja vmesni proizvod, ki je zajet z referenčno vrednostjo za proizvode. Glede na to, da emisij ne bi smeli šteti dvakrat, kot je navedeno v členu 16(7) Delegirane uredbe (EU) 2019/331, je treba podatke o brezplačni dodelitvi za to napravo zavrniti.

(13)

Švedska je predlagala, da bi tri naprave uporabljale drugačne podnaprave z referenčno vrednostjo od tistih, ki so jih uporabljale v 3. fazi nacionalnih izvedbenih ukrepov za proizvodnjo peletov železove rude. Švedska je za proizvodnjo peletov železove rude predlagala uporabo podnaprave z referenčno vrednostjo za sintrano rudo, medtem ko so bile v 3. fazi uporabljene referenčne vrednosti za toploto in gorivo. Referenčna vrednost za sintrano rudo pa je opredeljena v Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) 2019/331 in opredelitvi proizvodov ter procesov in emisij, ki jih zajema navedena referenčna vrednost za proizvode, sta prilagojeni proizvodnji sintrane rude in ne vključujeta peletov železove rude. Poleg tega člen 10a(2) Direktive 2003/87/ES zahteva posodobitev referenčnih vrednosti za 4. fazo in ne predvideva nobenih prilagoditev razlage opredelitev referenčnih vrednosti. Predložene podatke v zvezi s proizvodnjo peletov železove rude na podlagi podnaprave za sintrano rudo je zato treba zavrniti –