(1)

Zahteva za prijavo evropske državljanske pobude z naslovom „Pobuda civilne družbe za prepoved praks biometričnega množičnega nadzora“ je bila predložena Komisiji 15. oktobra 2020. Komisija je 11. novembra 2020 skupino organizatorjev obvestila o svoji oceni (2), da pobude ni mogoče prijaviti v celoti, ker nekateri predlagani ukrepi ne izpolnjujejo zahteve iz člena 6(3)(c) Uredbe (EU) 2019/788. Komisija je bila pozvana, naj sprejme priporočilo Komisije, začne postopke za ugotavljanje kršitev in izvede celovite raziskave, medtem ko se od Komisije v skladu z Uredbo lahko zahteva le, naj pripravi predloge za pravne akte Unije.

(2)

Zato je bila 7. decembra 2020 Komisiji predložena spremenjena različica pobude.

(3)

Cilji spremenjene pobude so: „Evropsko komisijo pozivamo, naj strogo regulira uporabo biometričnih tehnologij, da bi se izognili nepotrebnemu poseganju v temeljne pravice. Zlasti pozivamo Komisijo, naj v zakonodaji in praksi prepove neselektivno ali samovoljno usmerjeno uporabo biometričnih podatkov, ki lahko privede do nezakonitega množičnega nadzora. Teh vsiljivih sistemov ne smejo razvijati, uvajati (niti poskusno) ali uporabljati ne javni ne zasebni subjekti, če lahko privedejo do nepotrebnega ali nesorazmernega poseganja v temeljne pravice ljudi. Dokazi razkrivajo, da je uporaba biometričnega množičnega nadzora v državah članicah in s strani agencij EU povzročila kršitve zakonodaje EU o varstvu podatkov ter neupravičeno omejila pravice ljudi, vključno z njihovo zasebnostjo, pravico do svobode govora, pravico do protesta in pravico do nediskriminacije. Razširjena uporaba biometričnega nadzora, profiliranja in napovedovanja ogroža pravno državo in naše najosnovnejše svoboščine. V tej evropski državljanski pobudi zato pozivamo Komisijo, naj predlaga pravni akt, ki bo temeljil na splošnih prepovedih iz Splošne uredbe o varstvu podatkov (3) in direktive o kazenskem pregonu (4) ter jih v celoti spoštoval, da se zagotovi, da pravo EU izrecno in natančno prepoveduje biometrični množični nadzor.“

(4)

Priloga vsebuje dodatne podrobnosti o vsebini, ciljih in ozadju državljanske pobude; zajema ugotovitev, da javni in nacionalni organi kazenskega pregona ter organi kazenskega pregona EU in zasebni subjekti čedalje pogosteje uporabljajo biometrične podatke za identifikacijo ali profiliranje ljudi na javnih mestih, kar pomeni „inherentno nepotrebno in nesorazmerno poseganje v širok nabor temeljnih pravic, vključno z zasebnostjo in varstvom podatkov“. V prilogi je poleg tega navedeno, da „obstoječi pravni okvir EU pojasnjuje […], da mora biti uporaba biometričnih podatkov omejena na to, kar je nujno potrebno za dosego zakonitega cilja, ob upoštevanju načela sorazmernosti [...] vendar za taka splošna načela veljajo široke izjeme“.

(5)

Organizatorji so predložili dodatne osnovne informacije o svojem predlogu pravnega akta Unije in morebitnih spremljevalnih ukrepih ter osnutek pravnega akta.

(6)

S pobudo, kakor je bila spremenjena, se poziva Komisijo, naj predstavi predlog pravnega akta za prepoved neselektivne uporabe biometričnih podatkov, ki lahko privede do množičnega nadzora. Kot je Komisija organizatorjem že navedla v svoji oceni z dne 11. novembra 2020, bi lahko tak predlog temeljil na členu 16(2) ali členu 114 Pogodbe ali obeh, odvisno od tega, ali bi bila uporaba biometričnih podatkov prepovedana ali strogo regulirana. Člen 16(2) Pogodbe daje Komisiji pravno podlago, da lahko predlaga pravne akte glede varstva fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije ter držav članic v okviru dejavnosti s področja uporabe prava Unije ter glede prostega pretoka takih podatkov. Člen 114 Pogodbe daje Komisiji pravno podlago, da predlaga ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

(7)

Iz navedenih razlogov noben del predlagane pobude ni očitno zunaj okvira pristojnosti Komisije za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za namen izvajanja Pogodb v skladu s členom 6(3)(c) Uredbe (EU) 2019/788.

(8)

V prilogi k pobudi so navedeni štirje možni spremljevalni ukrepi. Ker se od Komisije ne zahteva predložitev predloga pravnega akta Unije v zvezi z nobenim od navedenih ukrepov, slednji ne izpolnjujejo pogoja iz člena 6(3)(c) Uredbe, da se jih prijavi kot del predmeta pobude. Ti ukrepi torej ne spadajo na področje uporabe tega sklepa o prijavi. Če pa Komisija meni, da je primerno sprejeti predlog pravnega akta na področju, ki ga zajema pobuda, bi lahko razmislila tudi o možnosti, da se v takem predlogu upoštevajo nekateri od teh ukrepov, in sicer potreba po smernicah državam članicam o izvajanju njegovih določb, sodelovanje organov za varstvo podatkov pri uporabi takih določb ter vsebina in načela etičnih smernic strokovne skupine na visoki ravni za umetno inteligenco (5).

(9)

Skupina organizatorjev je zagotovila ustrezne dokaze, da izpolnjuje zahteve iz člena 5(1) in (2) Uredbe (EU) 2019/788 in da je imenovala kontaktni osebi v skladu s prvim pododstavkom člena 5(3) navedene uredbe.

(10)

Pobuda ni očitno žaljiva, neresna ali šikanozna niti ni v očitnem nasprotju z vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, in pravicami, zapisanimi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(11)

Pobuda z naslovom „Pobuda civilne družbe za prepoved praks biometričnega množičnega nadzora“ izpolnjuje vse zahteve iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/788 in bi jo bilo zato treba prijaviti –