(1)

Pandemija koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19) ter potrebni ukrepi za njeno zajezitev predstavljajo velik pretres za evropska gospodarstva, ki je brez primere. Glede na to je splošni odbor Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) na seji 2. aprila 2020 napovedal, da bo svojo pozornost usmeril na pet prednostnih področij, na katerih je usklajevanje med organi v Uniji verjetno posebej pomembno za zaščito finančne stabilnosti v Uniji (3). Eno od petih prednostnih področij se nanaša na likvidnost na finančnem trgu ter posledice za upravitelje premoženja in zavarovalnice.

(2)

Strm padec cen sredstev ob začetku pandemije COVID-19 so spremljala obsežna izplačila iz nekaterih investicijskih skladov in znatno poslabšanje likvidnosti na finančnem trgu. Čeprav so se razmere na trgu pozneje stabilizirale, predvsem zaradi odločnih ukrepov, ki so jih sprejele centralne banke, nadzorni organi in vlade v Uniji in po vsem svetu, ostaja precejšnja negotovost glede makrofinančnih obetov.

(3)

Prejšnje ocene ESRB (4) o nebančnem finančnem posredništvu so opozorile na morebitne ranljivosti, ki izhajajo iz investicijskih skladov, ki imajo kratka obdobja za izplačilo, vlagajo pa v manj likvidna sredstva. Taka neusklajenost likvidnosti povečuje tveganje nadaljnjih pritiskov na vrednotenje sredstev v stresnih razmerah, če investicijski skladi poskušajo prodati manj likvidna sredstva v kratkem časovnem obdobju, da bi lahko izpolnili zahteve za izplačilo. To bi lahko privedlo do višjih izgub iz vrednotenja po tekočih tržnih cenah pri drugih finančnih institucijah z izpostavljenostmi do enakih ali povezanih sredstev ali do nenadne zaostritve finančnih razmer.

(4)

Veljavna pravila Unije vključujejo posebne obveznosti za družbe za upravljanje skladov glede upravljanja likvidnostnega tveganja, povezanega s skladi, ki jih upravljajo (5). Pri kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) mora profil likvidnosti naložb KNPVP ustrezati politiki odkupov, določeni v pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe ali prospektu. Podobno morajo biti pri alternativnih investicijskih skladih (AIS) usklajeni naložbena strategija, profil likvidnosti in politika glede zahteve po izplačilu (6). Ta pravila dopolnjujejo smernice Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) o stresnem testiranju likvidnosti v KNPVP in AIS, da upravitelji skladov redno preverjajo odpornost svojih skladov na likvidnostno tveganje v običajnih in izjemnih likvidnostnih razmerah (7).

(5)

Namen tega priporočila je izboljšati pripravljenost za odzivanje na morebitne prihodnje škodljive pretrese, ki bi lahko povzročili poslabšanje likvidnosti na finančnem trgu, kar bi lahko negativno vplivalo na pogoje za finančno stabilnost v Uniji.

(6)

ESRB priznava, da je sektor investicijskih skladov v Uniji velik in raznolik. Ob upoštevanju tega je ESRB opredelil dva segmenta kot posebej pomembni prednostni področji za okrepljen nadzor z vidika finančne stabilnosti.

(7)

Prvi od teh segmentov so investicijski skladi z znatnimi izpostavljenostmi do podjetniškega dolga. Kmalu po začetku pandemije COVID-19 je prišlo do obsežnih izplačil iz investicijskih skladov, ki vlagajo v podjetniški dolg. Poleg tega imajo investicijski skladi znaten delež stanja obveznic nefinančnih družb v Uniji. Kakršni koli prihodnji pritiski za izplačila iz skladov odprtega tipa s kratkimi obdobji za izplačilo bi lahko povzročili to, da bi upravitelji skladov hitro prodajali manj likvidna sredstva, s čimer bi prispevali k poslabšanju likvidnostnih razmer na trgih podjetniškega dolga. To bi lahko imelo negativne učinke prelivanja na druge finančne institucije, ki imajo izpostavljenosti do teh sredstev – kot so zavarovalnice, pokojninski skladi ali banke –, ali negativen vpliv na stroške in razpoložljivost tržnega financiranja za nefinančne družbe.

(8)

Drugi segment, ki ga je ESRB opredelil kot posebej pomembno prednostno področje za okrepljen nadzor z vidika finančne stabilnosti, so investicijski skladi z znatnimi izpostavljenostmi do nepremičnin. Omejitve na področju javnega zdravja, ki so potrebne za zajezitev širjenja COVID-19, bi lahko povzročile zmanjšanje obsega transakcij na nepremičninskih trgih in povečanje negotovosti pri vrednotenju. Ocenjuje se, da imajo nepremičninski investicijski skladi približno tretjinski delež na trgu poslovnih nepremičnin v Uniji. Prihodnja izplačila iz investicijskih skladov, ki imajo znatna imetja nepremičnin, bi lahko prispevala k negativnemu pritisku na vrednotenje nepremičnin, če bi jih spremljala prodaja nepremičnin v okolju z majhnim obsegom transakcij. To bi lahko imelo negativne posledice za druge finančne institucije, ki imajo izpostavljenosti do nepremičnin, vključno s tistimi, ki uporabljajo nepremičnine kot zavarovanje za posojila.

(9)

Za zagotavljanje, da bo finančni sistem Unije pomagal ublažiti pretres zaradi COVID-19, ne pa ga okrepiti, je potrebno obsežno usklajevanje med nadzornimi organi, ki so odgovorni za različne segmente finančnih trgov, in čezmejno usklajevanje. To velja zlasti za dejavnosti na kapitalskih trgih, vključno s tistimi, ki jih izvajajo investicijski skladi, kjer so čezmejni tokovi veliki, nemoteno delovanje teh dejavnosti pa je odvisno od številnih akterjev v finančnem sistemu.

(10)

ESRB je seznanjen s prednostnim delom, ki ga trenutno opravlja ESMA za povečanje konvergence nadzora nad upravljanjem likvidnostnega tveganja pri upraviteljih skladov. To vključuje skupno nadzorniško ukrepanje v zvezi z upravljanjem likvidnostnega tveganja pri upraviteljih KNPVP, ki je bilo napovedano leta 2020 (8), in stalno usklajevanje nadzornih ukrepov v povezavi s COVID-19 s strani ESMA.

(11)

To priporočilo ne posega v pooblastila centralnih bank v Uniji v zvezi z denarno politiko.

(12)

Priporočila ESRB se objavijo potem, ko so o njih obveščeni naslovniki ter je splošni odbor obvestil Svet Evropske unije o nameri, da jih objavi, in mu dal možnost, da se odzove –

1.

s pristojnimi nacionalnimi organi uskladi izvedbo usmerjenega nadzorniškega postopka z investicijskimi skladi, ki imajo znatne izpostavljenosti do podjetniškega dolga in nepremičnin, da se oceni pripravljenost teh dveh segmentov sektorja investicijskih skladov na morebitne prihodnje škodljive pretrese, vključno z morebitnim ponovnim pojavom obsežnih izplačil in/ali povečanjem negotovosti pri vrednotenju; in

2.

poroča ESRB o svoji analizi in o zaključkih v zvezi s pripravljenostjo zadevnih investicijskih skladov.

1.

1.

1.

1.

2.